tpnStufns pMsua v f>tovM. Leto XmM štev. 1 Upravniitvo: Ljubljana. Kjiafljeva ulica 5 - Teleton it 3122. 3123, 3124. 3125. 312b Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica §t 2 — Telefon št 190 Račun' ori pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11-842. Praha čislo 7« ISO VVien št 105 241 Ljubljana, nedelja j. januarja mi Cena 2 Din Naročnica znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Teleton št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oalas* po tarfu Visoka odlikovanja članov vlade Za novo teto je Nj. Vel. kralj podelil predsedniku Živkovicu naf višji jugoslovenski red, visoke redove pa tudi vsem drugim članom velike nacionalne vlade ! Beograd, 2. januarja, r. Z ukazom 'Nj. Vel. kralja so odlikovani: ministrski predsednik in notranji minister Peter R. 2ivkovic z redom Karadjordjeve zvezde I. stopnje; minister brez portfelja Ni kol a Uzo-'novic z redom Karadjordjeve zvezde II. igtopn je; zunanji minister dr. Vojislav Marin-kovi6, minister za trgovino in industrijo "dr. Kosta Kumanudi, minister pri pred-leedništvu ministrskega sveta dr. Milan •Brškic, minister prosvete Božidar Mak-Ipimovic, minister brez portfelja dr. Stanko Šverljuga in prometni minister inž. Lazar Radivojevič z redom Kara-ičjordjeve zvezde III. stopnje: minister za zgradbe dr. Albert Kra-(bier, minister pravde dr. Dragutin Konjič, minister vojske in mornarice general Dragomir Sto.janovid. minister so-tialne politike dr. Marko Kostrenčič, finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič in ministri brez portfelja Ivan Pucelj, Kosta Timotijevic, Andra Stanič, dr. Ivan Paleček, Pavao Matica, dr. Avda Hasanbegovič, z redora Jugoslovenske krone I. stopnje; minister za kmetijstvo M. Neudor-fer in minister brez portfelja Nikola Preka z redom sv. Save I. stopnje; ★ Kralj je odlikoval z visokimi redi člane kabineta, da izrazi svoje - posebno zadovoljstvo in zaupanje vladi, ki jc s tako velikim uspehom izvršila prwhod redno ustavno stanje in kateri je narod na volitvah po svoji ogromni večini izrekel zaupanje na osnovi neomajnega juposlovenskega narodnega in državnega problema. S posebnim zadoščenjem bo vsa nacionalna javnost sprejela vest, da je predsednik vlade g. Peter Zivkovič odlikovan z najvišjim redom, ki ga podeljuje naš vladar, z len to Karadjordjeve zvezde. Ta red diči prša le redkih najzaslužnejših mož v naši državi in ga od osvoboditve in uedimje-nja menda še ni nihče dobiil. Da je kralj odlikoval g. 2ivkoviča s 1. stopnjo Karadjordjeve zvezde, je ponoven dokaz njegove"- neomajnega zaupanja v tega zaslužnega moža in izraz njegovega polnega priznanja za ogromno delo, ki "-a je izvršil g. predsednik prič en ši od historičnega 6. jamuara do danes za konsolidacijo in napredek Jugoslavije. Kraljevo odlikovanje ostalih članov kabineta je istotako znak najvišjega priznanja. Večkratni predsednik vlade in najstarejši član kabineta g. Nikola Uzunovič je bil odlikovan z redom Karadjordjeve -vezde. Ministri, ki so do-sedaj imeli že lente Belega orla so dobili red Karadjordjeve zvezde III. reda, ministri, ki pa so imeli len to sv. Save so bili odlikovani z len t o Jugoslovenske krone. Patrijotlzem angleških davkoplačevalcev Davčn! uradi v Angliji so prezaposleni, ker hite vsi davkoplačevalca, da plačajo čim prej svoje davke ) London, 2. januarja. AA. Poziv narodu, fcaj čimprej plača obrok dohodninskega dav-?ka, ki je zapade! 1. januarja, je imel v 'Londonu nenavadno ugoden uspeh. L>avcni ur&uinici so bil: i. januarja tako feaposieni, kakor še nikoli. Mnogo ljudi se i|e pojavilo na davčflem uradu, preden je fcil odprt Ponekod so morali ljudje celo (fcakati, da pridejo na vrsto. Slične primere rodoljubja so dali davkoplačevalci posvod. V vsej državi so imeli fdavčni uradniki ogromno dela s pobira-fcjem davkov. V nekaterih davčnih uradih so moral; cclo pomnožiti osobje, da so končali svoje de- % lo. Šteli so denar pozno v noč. Poročajo, da bo dotok davkoplačevalcev tudi prihod- nji teden zelo velik. Nekateri so plačali dohodninski davek za mesec julij. Najbolj je presenetila prijaznost, s katero so ljudje plačevali svoje davke. NV.:ateri so celo voščili na čekih vse najboljše. Na davčnem uradu v zapadnem deln Londona so dobili 1. januarja 15krat toliko denarja kakor lani. V Bristolu je 10.000 ljudi predčasno plačalo januarski obrok dohodninskega davka. Še nikoli v zgodovini ni imel ta davčni urad toliko denarja. London, 2. januarja. AA. Davi je bila Clty zelo mrtva. Efektna borza se odpre šele v ponedeljek. Funt je notiral 86 in tri osmin-ke franka in 3.40 dolarja. Pred aretacijo Gandhija? Napoved nove borbe indskega kongresa proti angleški vlajaroča: Splošno pričakujejo, da bo objavljena posebna odredba, na podlagi katere Kodo aretirani glavni voditelji indskega kongresa in morda tudi Gandhi. London, 2. januarja. AA. Poročila n Indije o stališču narodnega kongresa iji Gandhija so na Angleškem zbudila velike pozornost Podkrai'j lord VVellington jc odločen ohraniti vladi vso avtoriteto ter zadušiti vsako dejanje civilne neprfcorščine. Pariz, 2. januarja. AA. Iz Brmbava no-ročajo. da je izvršni od',bor indiffcega nacionalističnega kongresa izrabil mnenje, da je odgovor indskega podkralja na Gandhijevo zahtevno po medsebojnem razgovoru nezadovoljiv. Bombav, 2. januarja. č. Izvršni odbor fai.ckkega kongresa je sklernl, da ho pričel namerava ufereniti režim. V Delhiju o prepričani, da bo vlada odredila dTakonične ukrepe, da vzdrži red in mir na deželi. Raz5iniile so se celo govorice, da bo angleška poHcija aretirala Gandhija, Paitela in ostale nacionalne voditelje. Berlin, 2. januarja, AA. It Rangoona poročajo, da je sodišče obsodilo na 6mrt neko žensko, ki se je uddežffa neredov v Ara vadi. Isto sodišče je obsodijo 14 obtožencev na dosmrtno izgnanstvo. poostritev kitajsko japonskega spora Poziv kitajske vlade Briandu — Možnost novih spopadov kitajskih 2n japonskih čet Ženeva, S. Jannsrja. Kitajska vlada je poslala Briandu ouj-an ipaz.iv, v katerem ^ugotavlja, da postaja položaj v Mandžuriji čkndaije bolj kritičen, ter opozarja, da so Japonci vnovič zasedli raane kitajske kraje. Japonska namenoma prezira obveznosti na podlagi resolucije sveta Društva naro-idov z dne 10. decembra 1931, zaradi česar ,prosi kitajska vlada svet Društva narodov, naj nemudoma izvede učinkovite ukrepe v soglasju s to resoinciljo ter naroči Japonski, naj se vzdrži vsega, kar bi moglo do-I vesti do novih bojev in .poostritve položa-Ija. Nanking, 2. januarja d. Začasni ipredsed-.'nife državnega izvršilnega urada general !čengminšu demantira kategorično inozemske vesiti, da bodo kitajske čete zapustile (brez odpora Mandžurido. Nankinška viada je naročila Cangsuliangu, naj se upre pro-»dirajočim janonsklm četam z vsemi silami, 'zaradi česar "je tudi še nadalje ostala krajevna vlada v čingCavu. Tokio. 2. januaTja AA. Glede na poročila, da je maršal čangsuliang zapovedal splošen umife kitajskih čet iz distrikta činčav, de vojno ministrstvo izdalo uradno Izjavo ▼ obliki komunikeja za liste, po katerem skušajo kitalske vojaške oblasti s temi vestmi o umiku kitajskih čet prepričati ■vet, da se KMa/jcl ne upirajo Ja.poncem. Komunike dodaja, da se Japonska ne bo dala pretmotM b tem umikom .za katerim se skriva zvijača, iai bo še nadalje storila vse potrebno, da prežene razbojnike in napravi red in mir v Mandžuriji. London, 2. januarja, s. Zasedba Clnčava po japonskih četah se sedaj potrjuje od japonske in kitajske strani. Japonske čete so ponoči pod poveljstvom generala Kamure vkorakale v mesto. Moskva, 2. januarja d. Japonski zunanji minister Jošisava se je v četrtek ustavil na poti Iz Pariza v Tokio v Moskvi ter se udeležil zajtrka pri L-itvimovu, ki mu je prisostvoval tudi japonski poslanik v Moskvi Hirota. Rriand ni obok Pariz, 2. januarja AA. Kakor poročajo, so vse vesti o nekem obolenju francoskega zunanjega ministra Brianda brez vsake podlage. Briand se včerajšnje seje ministrskega sveta le zato ni udeležil, ker Je za nekaj dni odpotoval iz Pariza na oddih. Novo zlato za Francijo Pariz, 2. januarja AA. Iz Amsterdama so v toku zadnjih dveh tednov prepeljali po letalih na letališče v Le Bourget okoli 20 000 kg zlata v vrednosti 300 milijonov frankov. Zlato je namenjeno pariškim velikim bankam. NOVOLETNE IZJAVE EVROPSKIH DRŽAVNIKOV Vsi vodilni evropski državniki naglašajo nujno potrebo čim tesnejšega sodelovanja med narodi in državami v duhu medsebojnega zaupanja Skoro vsi vodilni evropski politiki so za novo leto podali obširnejše izjave, v katerih so zavzeli svoje stališče k aktualnim problemom mednarodne politike. Vsi državniki poudarjajo potrebo iskrenega sodelovanja in vidijo izhod iz sedanje krize v obnovi medsebojnega zaupanja. Objavljamo nekatere značilnejše izjave: Dr. Beneš Berlin, 2. Januarja d. >Vossische Zeitnng« de objavila za novo leto Izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneš a, ki pravi med drugim: . Najbolj razširjena'!« najbolj vroča žeja vseh narodov Ln vs£h slojev prebivalstva je za bodoče leto gotovo zbolf/anje gospodarskih razmer. Bistvena in trajna rešitev krize je odvisna od dela, ki ga bodo mogle razviti evropske in .neevropske države za ustvaritev obnove splošnega finančnega, gospodarskega in .političnega zaupanja ter nadomestitve sedanje gospodarske zmešnjave s smotreno organizacijo produkcije in konzuma. Za 1. 1932 pričakujem predvsem tako

Lidove Noviny< bo objavile izjave zunanjih ministrov Avstrije in Madžarske o gospodarskem zbližanju podunavskih držav. Rumumski zunanji minister Ghika Je izdavil med drugim: Avstro-ogrska monarhija je bila neorganična celota, ki je ipo svetovni vojni razpadla. Ostala pa je vendar sila, ki stremi po gospodarskem sporazumu. Polagoma so vlade in narodi spoznali, da obstoja med podunavskinid državami zaradi zemljepisnega poiožaja in naravnih zakonov večja skupnost. Dr. Schober Arstrljife! zunanji minister podkancelar dr. Schober je Izjavil: V Avstriji imamo prav tako, kakor v vzhodnih agrarnih državah največji interes, da bi se nam omogočila udeležba pri konvenciji, ipo kateri bi se presežki agrarnih proizvodov vzhodnih držav mo^li plasirati brez oškodovanja našega kmetijstva. Avstrija in češkoslovaška sami nista v stanju prevzeti niti najmanjšega dela presežka ostalih pod u na/v-skih držav. V to svrho je potrebno mnogo večje področje za odjem in za-to hI nam omejitev na češkoslovaško, Madžarsko in AvstriVo ne mogla prinesti nobene ali pa zelo majhno olajšavo. Stara avstro-ogrska monarhija Je imela tudi nalogo, da koncentrira gospodarske sile narodov v Podunav-Jn. Ponesrečila se je na nemožnosfci, da bi se to vprašanje rešilo v politični obllfei državne enotnosti Zato je tem bolj važno, da se odstranijo ostanki tega abnormalnega stanja in se napravi prosta pot za gospodarski snorazum. GroS Karolyi Budimpešta, Z jam. d. Ministrefld predsednik grof Karotvi je včeraj siprejel oh pričetku novega leta depurtacijo vladne Priprave za ureditev reparacij Angleško povabilo naši vladi - Dan sestanka repara-cijske konference še ni določen - Novi načrti Beograd, 2. januarja, r. NaSe zunanje ministrstvo je prejelo povabilo angleške vlade, v katerem se obvešča, da se bo 18. januarja v Lausanni sestala konferenca držav, ki 90 zainteresirane na nemških in vzhodnih reparacijah. Istočasno poziva angleška vlada, bržkone v sporazumu z ostalimi velesilami, našo vlado, naj imenuje svoje zastopnike za to konferenco, katere delovno področje gotovo ne bo ositalo omejeno samo na čisto reparacijsko vprašanje, temveč se bo razširilo tudi na vprašanje medzavezniških vojnib doteov. Kakor smo že poročali, bo ta konferenca za našo državo izredno važna, ker se ima na njej razpravljati ne le samo o našem bodočem deležu pri plačilih dolžnih držav, temveč tudi o našem odnoša-ju napram tem državam v banki za mednarodna plačala elede na to, da nismo oristali na Hoovrov moratorij za leto 1931./32. London, 2. januarja d. »Morningpost« poroča, da so se povalbljene države izrekle za reparacijsko konferenco. Dvomljiv je samo še dan sestanka, ker ima Francija pomisleke proti otvoritvi na dan 18. janu- arja ter želi, da bi se reparacijaka konferenca sestala kasneje. Dunaj, 2. januarja a. Po poročilih te Londona in Pariza se Je dosegel načelen sporazum glede moratorija za plačila Ameriki. Anglija, Francija in Nemčija baje nameravajo ustvariti gotovo dejstvo, kakor je to storil Hoover 1. 1931. ne glede na odobritev ali odklonitev ameriškega kongresa ter se sporazumeti o odgoditvi evropskih dolgov z istočasno suspenzijo plačil Ameriki. London, 2. januarja s. Glede na velike pomisleke proti podaljšanju reparacijske-ga moratorija se je pojavil nov načrt, ki ga baje podpira predsednik Angleške banke Montague Norman. Po tem načrtu bi se reparacijska konferenca kmalu po svoji otvoritvi odgodila za 6 mesecev. Po preteku te dobe bi se sestali strokovnjaki, da Se enkrait proučijo položaj. Renaracijski moratorij bi se primerno podaljšal. Izplačila vojnih dolgov Ameriki bi zapadla šele decembra meseca, tako bi ne bili potrebni novi dogovori. Po vsej državi vlada hud mraz Temperatura je v splošnem padla na 15 stopinj pod ničlo — Zaradi visokega snega je ponekod oviran železniški promet progi ustavil. Prekinjena Je zveza med Zagrebom in Splitom. Beograd, 2. januarja p. Kakor v dmgih krajiih države, je tudi v Beogradu zavladala zadnje par dni huda zima. Temperatura je padla na 15 do 20 stopenj, obenem pa je zanadel tako debel sneg. da je otežkočen promet celo na beograjskih ulicah. Tramvaj jedva vzdržuje .promet, ki pa se vrši v zelo skrčenem obsegu. Doči.m so ponrej na vseh glavnih progah vozili po dva ln trije vozovi, vozi sedaj samo po eden. Avtomobilski promet z okolico je zaradi zasneženih cest popolnoma ustavljen. Telefonske proge s provinco so večinoma prekinjene. Z Zagrebom dva dni ni bi:o zareze. Redika poroči.la, ki prihajajo iz notranjosti države, poročajo, da vlada po vsej državi hud mraz ter da je povsod zapadel debel sneg. železniški promet je na mnogih progah prekinrjen, v Beograd pa prihajajo vlaki z velikimi zamudami. Zaradi hudega mraza je počila danes doT>oldne v bliž'ni' kavarne Mostar glavna vodovodna cev. Vo da je z velikim pritiskom raznesla tlaik to v močnem curku udarilg na plan. V bližini se nahajajoče nižje ležeče trgovine ln stanovanja so biia hi.noma poplavljena, še le čez eno uro so vodo zanrli. Pet rodbin je ostalo brez strehe, ker so njihova stanovanja popolnoma poplavljena. Mestna občina Jim je preskrbela zasilna stanovanja, dokler ne bodo i« poplavljenih prostorov izčrpali vodo in no^ravi.1! škodo. Zagreb, 2. januarja n. Zaradi velike količine snega, ki le zapadel pred dvema dnevoma po vsej Liki, se je promet na liSki Velike prometne ovire na Madžarskem Budimpešta. 2. januarja s. Po obvestilu direkcije državnih železnic je položaj na železniških progah, ki je nastal zaradi velikih snežnih žametov, skoraj neizpreme-njen. Orient-ekspres je moral ostati na obmejni postaji Lokoshaza ter bo nadaljeval svojo vožnjo proti Budimpešti najbrž šele opoldne. V vremenskem položaju je nastopilo izboljšanje ter upajo, da bodo prometne ovire Se tekom današnjega dne odstranjene. Budimpešta, 2. januarja č. V zadnjih dneh je zapadlo v južni Madžarski toliko snega, da so morali prekiniti ves železniški promet. Ves promet na progah, ki vodijo v Jugoslavijo in proti Rumuniji. je ukinjen. Na rumunski meji je celo orient-ekspres obtičal v snegu. Le na lokalnih progah je še nekoliko prometa. Hud mraz v Italiji Milan, 2. januarja s. Po vsej severni in globoko v srednji Italiji je nastopil katastrofalen mraz. Zaradi mraza je zmrznilo znano jezero Endine v bližini Bergara, ki je dolgo 8 km. Takesra slučaja se ne spominjajo najstaršl ljudje. V okolici Bergana .je zmrznilo več oseo. V Dolomitih divjajo hudi pn**"1 viharji. stranke, kateri je izjavil, da sniatra vlada kot svojo glavno nalogo v bližnji bodočnosti zaključiitev i>rimernih trgovinskih pogodb, ki bi T*osnešeodairsko krizo in da jc iz nje edini io hod samo gosnodarsko zbližan je. Madžar ska vlada noče zanirati oči pred tem prev pničan:em, temveč 'a pozdravlja in bo sto>. rila vse, ko bo dobila k-mkretne oblike, da mu pripomore do zmage. Hmdenfmrg Berlin, 2. januarja, d. Na Silvestrov vo-čer je državni predsednik Hindenburg govoril po radiiu svojo poslanico nemškemu narodu. V svojem govoru je nag-lašal, da se popolnoma zaveda, kako ogromne žrtvo zahtova sedanji čas. Poudarjal je, da ja treba nemškemu narodu odkritosrčno izreči zahvalo in priznanje za njegovo dosedanjo požrtvovai nosit in potrpežljivost. Velikost teh žrtev ga upravičuje istočasno do zahteve napram inozemgst-vu, na j n« stavi Nemčiji nemogočih zahtev. Tudi r razoroži tvenem vprašanju pe ne fm-e odrekati Nemčiji pravica do enefeopravne varnosti. Državni predsednik se je v svojem govoru spominjal bitke pri Tannenbergn. ko je bil položaj Nemcev prav tako težak. Potrebne so b£Ie tedaj drzne odf.očitve m velike zahteve napram vojaškim četam, da je bila podana možnost gotovega uspeha. Marsikdo jc gojil na skrivaj pormiskflce, toda zveza medsebojnega zairvanja_ zvestega tovarištva, ljubezen do domovine m vera vase je drža1'« vse skupaj tako. d« ja odlocdtev po večdnevnem hudem boju padla v korist Nemcev. Zato paziva ponovno v težavnem času vso Nemčijo k enaki zvest, stooi. Končno je želel državni jpredf-edn k Hindenhtrng vsemu nemelceimi narodu srečno novo leto. Zanimivo je, da so HkvdenbiMgov po radiju skušaM precej časa motiti komunisti s svojimi brezžičnimi oddajalci, tako da govora mnogi podhišaici epkh niso mogli razumeti. Osnovanje nove stranke odobreno Beograd, 2. iamra.rja. M. V smislu zakona o društvih je notranji minister na prošnjo osnovatelje\ odobril osnovanje politične stranke pod imenom Ju®osk>-venska radikalna kmečka demokracija. Zahvala beograjskih obrtnikov Beograd, 2 januarja, p. Posebna cija beograjske obrtne zbornice je dane« posetila ministrskega predsednika vko-vica in mmis-tra za trgovino dr. Kumano>-diija ter jima izročila diplome o izvolitvi za častnega predsednika v znak priznanja in zahvale za izda io novega ohrtneaa zakona. Bolniške takse za univerzitetne klinike Beograd, 2 jan. AA. Na predlog beo* grajske univerze je oro&vetni minisiter od-redil, da se četrti olen pravšlniika o načinu vzdrževanja klinik na med:cinski fakulteti, v kolikor imajo klinike razen nrora-čunskih dotacij tudi lastne dohodke, vtr premeni in da se glasi: Člen 4. Za bolnike na klinikah se irvedejo trije razredi. V prvem razredu se plača na dan 120 Din. v drugam 90 Din, razen te*»a pa »e plačajo za izredne zdravniške preiskave in operacije iste takse, ki so v veljavi v državnih bolnicah, tako da Te do tudi te takse ▼ blagajno 7/\ vzdrževanie V tret- jem razredu se nlača na dan 40 Din. Te izprememhe strmijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinah. Zavarovanja v tujih valutah prepovetfena Beograd, 2. decembra AA. V svrho za£&-te in ugleda naše ^omače valute je finan6-ni minister na nodlagi odredb pravilnika o prometu z devizami in valutami odredil: 1) da se smejo počenši 1. januarja 1932 izdajati police jugoslovanskih zavarovalnic za življenjsko zavarovanje kakor tudi za zavarovanje proti požaru, nesreči in slično samo v dinarjih: 2) da se zavarovalne police, izdane v dinarjih, ne smejo vezati na nobeno tujo valuto, niti na zlato; zavarovalne police ali kake druge pismene listine ne smejo vsebovat! nikakih klavzul, ki bi se nanašale na tujo valuto ali zlate dinarje; 3) da se naši državljani ne smejo zavarovati pri inozemskih zavarovalnicah. Vsaka kršitev teh olitičnih odnošajjev na Narodni skupščini. Zato je jugoslovenska javnost z velikim zadoščenjem pozdravila dejstvo, da je naša nova ustava prevzela dvodomni sistem. Današnji dan, bo se po vsej državi vrše senatne volitve, pomenja nov velik korak naprej k popolnemu oživo-tvorenou septembrske ustave. Dne 8. novembra izvoljena Narodna skupščina poslancev se je zbrala že pred božičem in opravila vsa pripravljalna dela, vendar z zakonodajnim delcem še ni mogla pričeti. Ko bo danes izvoljen še senat in bo prihodnji teden — sestane se drugi ponedeljek, 11. t. m. — verificiral svoje mandate, bo narodno predstavništvo kompletno; zakonodajna oblast bo prešla nanj in se bo s tem pričelo novo razdobje v našem državnem življenju. Dan 3. januarja bo zato Ljubljana, 2. januarja v. Nocoj se je ▼rSil v veliki dvorani Kazine sestanek županov, banskih svetnikov in narodnih poslancev, ki 8e bodo udeležili jutrišnjih senatnih volitev. Sestanek je otvorfl ob 20.30 ljubljanski fcup&n g. dr. Diiiko Puc, ki Je uvodoma pozdravil navzočega ministra za zgradbe g. dr. Kramerja, katerega so zborovalci navdušeno aklamirali, nadalje zastopnika odsotnega bana, poabana g. dr. Pirkmajer-ja ln vse navzoče. V svojem nadaljnjem govor« je g. dr. Puc podčrtal pomen današnjega dne, ki je prvič v tej dvorani zbral zastopnike slovenskih občin, od najmanjše gorske občine do slovenske prestolnice, bele Ljubljane, ki z navdušenjem pozdravlja iupane dravske banovine. Nato je v markantnih besedah razvil program dela, ki ga bo potreba Se izvršiti v teku prihodnjih let ter podčrtal voljo složnega dela za gospodarski napredek naše države, kulturno po-vzdigo vsega naroda ter složno sodil ovali je vseh slojev našega ljudstva. Njegove besede so prekinjali zborovalci % burnim odobravanjem. Nato je prešel govornik na pomen senatnih volitev ter podal poročilo o kandidatni listi, ki so jo se- Newyork, 2. lannarja. ž. Teroristično delovanje antifašističnih organizacij v Ameriki je, kakor poročajo fašistom naklonjeni listi, postalo v zadnjem času zelo intenzivno. Pred dvema mesecema je peklenski stroj, ki so ga baje postavili antifašistični teroristi v prostore italijanskega konzulata v Sorantonu, povzročil s svojo eksplozijo veliko škodo. Kmalu po tem, se je zgodila slična katastrofa italijanskemu konzularnemu agentu v istem mestu. In sedaj so pred dnevi antifašisti poslali italijanskim konzularnim zastopnikom in drugim fašistom v Ameriki celo vrsto poštnih zavojev, polnih ek razi ta. V Eastomi. kjer »o na pošti pregledali »Hčno pošiljatev, se je zgodila katastrofa, o kateri smo že poročali. V četrtek pa so dobili konzuli v Clevelandu, v Detroitu in v Eastonu nove pošiljatve, ki so jih pa iz previdnosti izročili policiji. Tudi ravnatelj italijanskega lista »Italiac v Newyorku je Smrt francoskega generala Paua Pariz, Z jan. AA. General Pati, predsednik francoskega Rdečega križa im imetnik velikega križa legije časti m vojaške kolajne, je danes umrl, star 82 let. Pokojnik se je udeležH franooeko-nemške vojne I. 1871. kot podporočnik in je v te>j vojni izgubiJ desnico. Od 1. 1903. do 1914. je bil drvizijska general in poveljnik 30. armade. V svetovni vojni se Je udeležil ofenzive pri Mulhousu v avgustu 1914 in je bil eden »imed prvih, ki je prišel v Alzacijo. Po vojni je vse svoje delo posvetil dobrodelnim ustanovam in francoskemu Rdečemu križu. Abesinsfld prestolonaslednik v Parizu Parte, 2. januarja AA Semkaj se je danes ob 8.15 pripeljal etijopski prestolonaslednik. Na postaji sta princa sprejela mornariški minister Dumont in general Franchet d' Esperay, ki je zastopal Francijo pri kronanju Raa-t&farija. sflcupno z velikim volilnim dnem 8. novembra ostal trajno zabeležen v naši novi parlamentarni zgodovini. Volitve se vrše istočasno po vseh devetih banovin sk i h prestolnicah in v Beogradu. Čeprav je menda z edino izjemo povsod vložena samo po enr-i kandidatna lista, se mora v smislu senatnega volilnega zakona volilni postupek vseeno izvesti, tako da se bo tudi ob tej priliki manifestativno izrazila volja vsega prebivalstva. Res je volilna pravica omejena na narodne poslance, člane banskega sveta in na župane, toda ravno ti so najbolj legitimirani zaupniki in predstavniki ljudstva in bodo svoje glasove upravičeno lahko oddajali v imenu srezov in občin, ki jih zastopajo. Značilno je. da se tudi senatnih volitev ne udeležujejo oni. ki »o izdali parolo abstinence za poslanske volitve. Takrat so rekli, da so za abstrnenco zato, ker jim je z zahtevo po vsedržav-ni listi baje onemogočena kandidatura. Volilni red za senat te zahteve ne pozna, temveč pripušča liste po banovinah. Kljub temu so abstinenti osta'C v abstinenci, kar je nov dokaz, da je bil njihov izgovor pri volitvah v Narodno skupščino neiskren in res le izgovor, da bi prikrili prave motive. Senatni kandidati za dravsko banovino so bili že objavljeni. Lista >bsega može, ki so bili naši javnosti vsi znani že poprej. Kandidati in njihovi namestniki so odlični in preizkušeni javni delavci in nam nudijo garancijo, da bosta z r.'iimi krepko pomnožena moč in vpliv naše parlamentarne delegacije, okrepljena pa tudi falanga voditeljev in delavcev v našem novem političnem življenju. stavili narodni poslanci in nato odobrili zastopniki največjih slovenskih občin na svojem nedavnem sestanku. 2upan dr. Puc je nato predstavil obranim volilcem navzoče kandidate za senat, gg. dr Vladimirja Ravniharja ,dr. Miroslava Ploja in dr. Frana Novaka, dočim se je četrti kandidat dr. Rajar opravičil. Po govoru ljubljanskega župan dr. Puca je povzel besedo g. dr. Vladimir Ravni-h a r, ki je orisal politični program dela senatorjev. Za njim je govoril g. dr. Fran Novak, ki se je zlasti bavil z gospodarskimi problemi sedanje dobe ter razvil program za bodoče delo. Nato je govoril še g. dr. Miroslav P 1 o j, Id je bil prav tako kakor oba predgovornika živaJhno pozdravljen. Viharno aklamiran Je nato povzel besedo minister za gradnje g. dr. K r a m e r, ki je v kratkih besedah pozdravil zbrane župane. Sledila je debata, v kateri so zastopniki posameznih občin izrazili razne svoje želje ter stavili tudi več konkretnih predlogov. Sestanek, ki je potekel v najlepšem razpoloženju, je znova pokazal voljo do složnega dela predstavnikov slovenskega ljudstva v dobrobit vsega naroda in države. dobil zaboj, na katerem so atentatorji kot vsebino zaziiamenovali dele tiskarskih strojev. Včeraj so sledile razne nove pošiljatve. Policija je ugotovila; da je bilo dosedaj razposlanih na naslove raznih fašistov in uradnih zastopnikov Italije 16 zabojev, v katerih so bili sami peklenski stroji Poštne in policijske oblasti so zaradi tega uvedle preiskavo, ki pa doslej še ni imela nikakršnih pozitivnih rezultatov. Kljub temu pa, da so takoj v listih objavili opozorilo, se je včeraj popoldne v Chicagu izvršil nov atentat. V zadnjem hipu so preprečili eksplozijo. Med tem pa je v bolnici v Eastonu umrla tretja žrtev poslednjega atentata. Kakor poročajo Iz Trinidada v Coloradu, je tam eksplodirala bomba, ki je uničila celo poslopje, v katerem je Italijan Dionisio imel svojo trgovino. 2rtev ni bilo, pač pa Je velika materijalna škoda, katero je povečal še požar, ki je nastal zaradi eksplozije. Rumunski finančni minister v Italiji Rim. 2. jan. M. Danes je prispd semkaj nsrnunski finančni in notranji minister Ar-getojanu. Italijanski listi pripisujejo njegovemu p"-»sefcu veliko politično važnost. Minister Argetoijami bo sprejet v posebni avdijenci pri italijanskem kralju ter bo imel daljši sestanek z ministrskim predsednikom in finančnim ministrom. Smrt odličnega angleškega novinarja London, 2. januarja č. Umrl Je znan? angleški novinar ln izdajatelj listov Scott, star 85 let, ki je v Manchestru izdajal list »Manchester Guardian«. Imel je velik vpliv na angleško politiko. Bil je pristaš liberalne stranke. Novo gledališče v Moskvi Moskva, 2. Januarja AA. Gradba novega gledališča »Meyerhold« naglo napreduje. V njem bo prostora za dva tisoč gledalcev. Konstrukcija tega bo ^n^-nn t« vrsta na svetu. Odlikovanja Beograd, 2. januarja, r. Z ukazom Nj. Veličanstva in na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta Petra Zivkoviča, so bila odlikovani člani predsedstva in referenti Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je bil, kakor znano, razpuščen po volitvah. Odlikovani so: z redom Karadiordje/e zvezde III. stopnje dr. Niko Peric, bivši član Vrhovnega zakonodajnega sveta; z redom Jugoslovenske krone I. stopnje Mihajlo Jovanovic, bivši predsednik VZS, Ivan Hribar, dr. Gjuro Sur-min, Daka Popovic. bivši č'*ii VZS; z redom Karadjordjeve zvezde IV. stopnje dr. Slavko Šečerov in dr. Josip Balen, bivša člana VZS; z redom Belega orla m. stopnje dr. Josip Šilovic, dr. Tugomir Alaupovič in Gjorgje Lestorovič, bivši čiani VZS; z redom Jugoslovanske krone n. stonnje dr. Dušan Subotič, bivši član VZS; z redom Jugoslovenske krone HI. stopnje dr. Dragoljub Arandielovic, dr. Ivan Maurovic, dr. Albert Bazala. dr. Štefan Sagadin, dr. Milan Škaria, bivši člani VZS in Mano-ilo Lazarevic, upravnik mesta Beorrrada; z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje dr. Janko Bedekovič, upravnik policije v Zagrebu in Vekoslav Keršo-van, u o ravnik noliciie v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Albert Platzer, sreski načelnik v Kočevju. Nadalje so oblikovani z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje: A ni ton Koiarič, profesor v Ptuju; Josip Šiška, kanonik v Ljiuiblijaini: Josip Entprich, župnik v Stari Cerkvi; Anton Mrkun, župnik iz Dabre-polja; Blaž Grča, urx>kojeni žunniik iz Šenčurja; Josip Pele, župnik pri Sv. Eirrri: Edmiund Glamzmann, industrije« v Tržiču; Fran Roblek, veleposestnik v Žalcu; notar Firma Tavze* v Logatcu; notar Stevo Sink v Skofii Lt»ki; dr. Janko Pimlcuš. odvetnik v Dol. Lendavi; Fran Kobler, odve'niik v Radovljici; dr. Marko Stanjiko, odvetnik v Ljutomeru; Josip Adamič, posestnik v Dtrnižalah; Špiro Vranikovid, lekarnar *v Omami™ in dr. Pavel Pestoisnik, profesor v Ljubljani. Silvestrovanje v Beogradu Beograd, 2. jan. p. Naša prestolnica je tudi letos kljub pravoslavni večina proslavila katoliško novo leto. Dasiravno je biilo silvestrovanje ~rav živahno, se je ven-dar le o»p. "alo, da ni niti zdaleka takega raz-simvanja in razkošja, kakor ga je bilo opažati pri tei priliki prejšnja leta. V Beogradu živeči Skxvenc; so imeli svoio silve-strsko zabavo v n^riliu svojega kluba Triglav v klubskih prostorih v hotelu Moskva. Udeležile so se je vse u«:ledne'"se rodbine in veselo raianije je ob najboljšem razmo-l^zeni« trajalo do ranega jutra. Osifek, 2. jan. č. Na Silvestrorvo se je mizarski pomočnik Albert Svetršrnik napil tolike količine alkoboia, da je naslednjega dne umiri. Iz državne stiržbe Beograd, 2. januarja p. Z odlokom prometnega ministra sta napredovala za svetnike v 5. skupini višji pristav pri poštni direkciji v Ljubljani Josip Stukelj in starešina 6. skupine pri pošti Ljubljana L Jakob Kobe. Imenovanja v vojski Beograd, 2. januarja p. »Vojni list« objavlja večji ukaz o napredovanju višjih in nižjih oficirjev. Med drugimi so imenovani za divizijska generala brigadna general-štabna generala Miljutin Nedič in Zivko Stanisavljevlč, za brigadnega generala pa konjeniški polkovnik Ljubomir Belimarko-vič. Zapiranje gostiln v savski banovini Zagreb, 2. januarja n. Banska uprava v Zagrebu je odredila, da se morajo odslej krčme zapirati ob 21. uri. gostilne ob 22. Le v sreskih mestih in trgih smejo krčme ostate odprte do 22., gostilne do 23., kavarne do 24. ure, v mestih z magistrati pa krčme do 23., gostilne do 24., kavarne do 1. in bari do 2. zjutraj. Le s posebnimi policijskimi dovoljenji bo mogoče gostilničarjem, kavarn ariem in ostalim podjetnikom doseči podaljšanja policijske ure. Uvoz zdravil Beograd, 2. januarja AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal na podlagi pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah seznam tistih zdravil in zdravilnih speciahtet, katerih uvoz v našo državo je dovoljen. Po tem seznamu je skupno dovoljeno uvažati v nažo državo 1028 zdravil in zdravilnih speciaiitet. Žrtve alkohola na Silvestrovo New York, 2. jan. č. Na Silvesitrovo je vladalo po vseh večjih mestih Amerike kljub gospodarski krizi veliko veselje. Američani so konaniimirali ogromne količine alikcuhola. Zaradi zaužitega alkohola se je .as-tru-nlo 60 ljudi. Pijanost je povzročila t-udi mnogo prometnih nesreč. Neki velik avto z 10 osebami se je zvrnil v reko. Le ea potnik si je rešil življenje. Visoke državne subvencije italijanski paropiovbi Rim, 2. januarja žd. »Gazzetta Ufficiale« je objavila zakonski dekret o državnih subvencijah za italijanske paroplovne družbe. V dekretu so navedeni vsi pogoji za pridobitev državne subvencije. Samo za tovorni promet italijanskih družb bo vlada po tem dekretu izdala v letu 1S32. 70 milijonov Ur podpore. Statistika o brezposelnosti v Angliji London, 2. januarja n. Urad za brezposelne je skleni) ukiniti svoj tedenski bulle-tin, v katerem je objavljal statistične podatke o brezposelnosti. Odslej bo izdajal mesečno poročilo, v katerem pa bodo toliko bolj točno zbrani vsi podatki o gibanju brezposelnosti v Angliji. Prva številka novega bulletina bo izšla šele sredi februarja in bo obsegala podatke o položaju 25. janu-arla. Pod naslovom »Slovenci ob koncu leta« je objavila »Prage r Presse« v svoji številki od 29. decembra uvodnik izpod peresa g. Franja Šukljeta, bivšega kranjskega Ježelnega glavaria in dolgoletnega voditelja politike SL venske ljudske stranke. Članek razpravlja o politični situaciji, v kateri se nahajajo Slovenci po novembrski, volitvah. Predvsem je treba priznati, da sta glavni dve konstatacij-i v izvajanjih g. Šukljeta točni in da delata čast njegovi obMtfcivno.vti. Bivši kraniski deželni glavair, ki dobro pozna psiho in razpoloženje naš.^a ljudstva, predvsem ugotavlja čistost in nepotvorjenost narodne volje, ki je prišla 8. novembra v dravski banovini do izraza. S to ugotovitvijo g. Šuklje odločno in jasno demantira in desavuira one lažnive kljukce. ki bi katastrofalni poraz politike negacije in abstinence radi olepšali z izgovori o nepravilnostih pri volilnem postopku in z izmišljotinami o nerealnosti volilnih številk. Ugotovitev g. Šukljeta, da se je večina prebivalstva dravske banovine brezpogojno izjavila za vladino politiko, bi bife treba samo še s popoln'! ti z naslednjo konstatacijo. da še noben politični program med Slovenci ni združil nase večjega števila glasov, nego jugosiovenski program Zivkovičeve vsedržavne narodne liste. c nriz3iav-":-' vredno iskrenostjo graja ugledni pisec članka abstimemčno nolitiko bivše Slovenske ljudske stranke ter konstaitiira, da se je pretežni del bivše SLS s tem postopanjem «am popolnoma izključil od političnega udej-stvovanja in da stoji danes v kotu brez moči in brez vpliva. Pri tem pa poudarja, da je računati z dolgo dobo da našniega vladnega sistema! Z nekoliko kruto ironijo primerja z. Šuklje voditelje bivše SLS turistom, ki «*> v -.1-sokem gorovju izgubili stezo in ne morejo več naprej. V podrobnostih se z argumentacijo gospoda deželnega glavarja marsikdo ne bo mogel strinjati. 2 njim vred gotovo obžalujemo, da se je pretežna večina slovenske duhovščine od zagrizenih in kratkovidnih strankarjev dala potisnili na stran in odriniti cd pripadajočega ji vpliva na politični razvoj. Mi smo slovensko duhovščino pred volitvami kar najtresneje opozarjala na take posledice in le uvidevnosti voditeljev nove politike in onim rodoljubomam duhovnikom, kd so imeli patriotičen pogum, da so se uprli partizanski diktaturi voditeljev bivše SLS, se ima slovenska duhovščina zahvaliti, da ioak ni bila iz političnega življenja popolnoma izključena. Mišljenje gospoda deželnega glavarja, da je kvarno, ako se voditelji absti-nenčne politike izključijo od sodelovanja pri državni politiki, je pa gotovo po-grešno. G. šuklje skuša zagrizene partizane bivše SLS identificirati z velikim delom slovenskega ljudstva. Ce bi b':!a ta identifikacija tudi dopustna, bi šlo vendarle c'ino za mamšino. ki se ie napram sedanfi postavila na ne- gativno stališča. Rahločutnost glede uvel<'avlj«nia manjšine ni bila nikdar posebna odlika ne bivših, ne sedanjih voditeljev nekdanje SLS. In bivša SLS. ki nikdar ni imela za seboj dejanske večine naroda, temveč je razpolagala le z relativnimi rnajoritetami, je vsik-dar. čeprav tore; le kot predstaviteljica relativne več;ne zase reklamirala monopol zastopanja interesov našega ljudstva in je svojo relativno večino uporabljala kot legitimacijo za izkijuč-nost svoje reprezentance. • Mi smo tako stališče vedno dosledno pobijali in dosledno temu tudi danes niti najmanjšega dela našega ljudstva ne izključujemo od aktivnega sodelovanja v narodni in državni politiki. Toda ljudstvo in blamirana nekdanji partizanski diktatorji, to sta dve reči. Mnoga znamenja kažejo, da se tudi tisti del slovenskih voliJcev, ki 8. novembra še niso spregledali, ni izgubil v neprehodnem gorskem skalovju. Tam gori visoko v čereh in stenah sedijo in ne vedo ne naprej ne nazaj, le oni nepomirljivi »vodkelj'i«, ki se sedaj obupno ozirajo okrog sebe ter glasno kličejo drug drugemu razne bodrilne tolažbe, da bi Dre-motili sebe in one, ki so se dali od aj>h zapeljati. G. Šuklje misli, da bi bi'o dobro, če bi ^ tem nonesrečemm ve e-turistom prožila roka in se jim pomagalo zopet v dolino. Mi pa dvomimo, da bi bilo to res tako potrebno in Koristno Narod naj jih le ogleduje. kdKo sede tam gori in si ne morejo pomagati. Cim dalje časa jih bodo gledali tudi tisti, ki so jim 8. novembra še s!ed'.ii, tem bolj bo skopnelo število onih. ki jih g. Šuklje vidi danes še zkliučene od političnega sodelovanja. Glavna izvajanja g. Šukljeta v »Pra-ger Presse« se glase takole: Upravičeno je vprašanje, s kakimi občutki se poslavlja slovensko ljudstvo od tako važnega starega leta in stopa čez prag novega leta. Vprašanje je upravičeni) L', ju b temu, da se je prebivalstvo dnav-ke banovine pri zadnjih volitvah z absolutno večino brezpogojno izjavilo za vladno politiko. Naj se ne ugovarja, fo in zlasti novo postavljeno turbino. Baš na Silvestrov večer, ko so se ti preizkusi nadaljevaH. jo nenadoma počila dovodna cev, tako da j» voda preplavila strojnico. Monterji, ki so se nahajali v poslopju, so preživeli par hudih trenutkov, ker so se nepričakovan« znašli v vodi. Prisotnosti duha strojnika Slivnika, ki je takoj splezal na ierjav tn po tej poti rešii tudi ostale, se je zahvaliti, da ni bilo nobene človeške žrtve. Gmotna škoda sicer še ne da točno preceniti, ker je voda zalila stroje, toda zdi se. da ni tako velika, kakor je kazalo na prvi pogled. Pričetek obratovanja nove centrale se je zaradi ta nezgode moral odložiti za nekaj časa, da sc cev popravi. Računa se, da bo obratovanje omogočeno že v kakih dveh tednih. • O nesreč! smo prejel! le drag dopis, Id dramatično opisuje, kako 90 se reševali ljudje, ki jih je voda presenetila v strojnici Iz dopisa posnemamo: Voda je strojnico zalila tako hitro, da ai bilo več mogoče uiti skozi vrata. Vsak si je skušal pomagati, kakor je vede! in znal Najbolj duševno prisoten je bil strojnik Anton Slivnik z Jesenic, ki je zgrabil verigo žerjava in po njej splezal na 5 m visoko montirani žerjav. Ponudil je nato verigo še dvema drugima, ki sta se rešila na isti način. Neki inženjer pa je skočil skozi okno centrale v divje bobnečo vodo, ki ga je zanašala sem in tja kakor bilko. Posrečilo pa se mu je, da je splezal na plavajoči tram, ga zajezdil in si s tem rešil življenje. V mali hišici, ki služi za pisarno in prenočišča monterjem in delavcem in stoji nedaleč od elektrarne, je bilo ob času nesreče več gradbenih tehnikov in delavcev, ki so ogrožencem takoj pritekli aa pomoč. Gradbeni tehnik Belin je stekel v silni naglici po strmem hribu navzgor in raprl za-tvornice ter tako preprečil dotok nove vode. Tako so k sreči ostali nepoškodovani vs; ogrožena. Vremenska napoved Zagrebška vremeiipka napored ea dan«»s Pretežno vedro, rutranja megla, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Barometrska de* presija, ki je prevladovala po vsem kontinentu, se je umaknila r>roti vzhodu. Sledil ri je visok pritisk z Atlantskega oceana, ki je prinesel s seboj precejšen mraz. Temperature so v splošnem padle, pritisk je narasel za 2 do 12 stopinj, najbolj v gornjem Primorju. Temperature so nekoliko narasle v Primorju in v zapadnib krajih države, ;n sicer za 1 do 3 stoninje. V ostalih krajih so padle za 1 do 15, najbolj v centralnem delu države. Dunajska vremenska napoved ni nedeljo: V pred gorovju Alp naibrž že ponoči sneg, kasneje morda s sledečim južnim vremenom z zapadnimi vetrovi in tudi dežjem. V notranjosti Alp bo snežilo ter bo padla tem peratura. Kasneje najbrž ledeni dež. Sestanek slovenskih županov Na predvečer senatnih volitev so se sestali v dvorani ljubljanske kazine vsi slovenski župani z foanskimi svetniki in narodnimi poslanci . .....m— ■ — Protifašistični atentati v Severni Ameriki 16 peklenskih strojev za italijanske konzule in fašistične voditelje — Večina atentatov brezuspešna — Eksplozija v Triiiidadu — Preiskava brez rezultatov Naši kraji in ljudje 40 letnica Pevskega zbora Glasbene Matice Ljubljana, 2. januarja V začetku druge polovice prešlega stoletja je ustvarila doba našega nacionalnega preporoda Narodne čitalnice, okrog katere se je zbiral ves naš živelj in snoval razna svoja društva. Ena od prvih Narodnih čitalnic je bila v Ljubljani in pod njeno streho je gojilo Dramatično društvo slovenske drame in spevoigre in ko se je zaslužni organizator Gerbič 1. 1886. vrnil v Ljubljano, je bil naenkrat tu tudi začetek slovenske cpere. V tedanjih čitalm- ra- Naš pevski oče vnatelj drž. konservatorija g. Matej H u b a d. ških prostorih v šelenburgovi ulici se je ves čas z vso vnemo gojila narodna pesem Ln čitalniški pevci so bili znani po vsem slovenskem ozemlju od Jadrana do Slovenskih goric. Iz čitalniškega pevskega zbora je izšel prvi umetniški slovenski vokalni kvartet Ilirija. Kvartet se je pozneje razširil v dvanajstčlanski zbor in njegov organizator Ivan V e n c a j z mu je pridobil izvrstnega pevovodjo v osebi sodnega adjunkta dr. Frana G r o s s a. Pred novim letom 1891. se je razšel stari čitalniški zbor. zbor dr. Grossa pa je kmalu narastel na 42 članov. Zbor je zaprosil za sprejem v Glasbeno Matico, bi! je z navdušenjem sprejet in prostore je dobil v nekdanji Permetovi hiši v takratni špitalski, današnji Stritarjevi ulici. Zbor je postal samostojen del Glasbene Matice z lastnim odborom in je to še danes. Ves cas je z glavnim odborom Matice v najlepšem soglasju. Prvi načelnik pevskega zbora Glasbene Matice je bil Ivan V e n c a j z. ki je sestavil tudi poslovnik zbora. Zbor je prvič nastopil na koncertu 18. aprila 1891 v stari redutni dvorani. Imel je največji uspeh, ki je vzbudil zavist pri gotovih članih ljubljanske Phil-harmonische Gesellschaft in posledica je bila, da je bil pevovodja dr. Gross prav kmalu premeščen v Idrijo. Pričakovanje, da se bodo zaradi tega pevci razkropili, pa se ni uresničilo: še istega leta se je moški zbor pomnožil in 37 pevk je pristopilo. Po Grossovem odhodu sta vežbala zbor šolski vodja Josip M a y e r in znani tenorist Anton R a z i n g e r, končno pa je prišel v Ljubljano takratni dunajski kon-zervatorist Matej Hubad, ki je 1. decembra 1891 za počel svoje delovanje v Glasbeni Matici ter stal že 19 dni pozneje pred svojim moškim in mešanim zborom na Prešernovi besedi baš na isti večer, ko je umiral idejni ustanovitelj Glasbene Matice. požrtvovalni Vojteh V a 1 e n t a. Matični pevski zbor ima v štirih desetletjih pet značilnih razdobij. Prvo je od ustanovitve do krasno uspelih dunajskih koncertov, ki so imeli tolik uspeh, da je izrekel pevovodja Wiener Manner Gesangs-vereina kratek, a pomemben stavek: Dunajski zbori bi se" lahko od ljubljanskih pevcev mnogo naučili. — V drugem razdobju so se dunajski koncerti ponavljali v Ljubljani, za njimi pa so se predvajala razna dela naših komponistov. Važna za takratne razmere sta b;la prva dva matična koncerta v Trstu 1. 1905. Tretje razdobje se je začelo z 1. 190S. in je končalo tik pred svetovno vojno. Matica se je otresla vojaške godbe in njen posel je prevzela slovenska Filharmonija. V te mrazdcbju so se izvajala vsa zrelejša slovenska dela. ki so izšla v »Novih akordih« in tako bi se lahko drugo in tretje razdobje, kar se tiče domače glasbene literature, imenovalo doba »Novih akordov«. Krog koncertnega občinstva je bil vedno večji in Matica je bila vabljena dvakrat v Zagreb, ponovno pa v Trst. v Opatijo in na Sušak. Med svetovno vojno po četrtem svojem razdobju je matični zbor neumorno deloval in je tekom 4 let izvedel 12 koncertov v dobrodelne svrhe. Programi teh koncertov so imeli izrazito slovensko lice. Ti koncerti so bili vedno najbolje obiskani in so gotovo mnogo pripomogli k utrditvi prepričanja, da mora zmagati Slovanstvo. Peto razdobje pa traja od prevrata sem in je polno intenzivnega in uspešnega dela. Zbor je pel v vzpodbudo našim rojakom na Koroškem, ko so bili v plebiscitnem boju. potem pa po vseh večjih mestih osvobojene domovine in je dobil po svojem beograjskem koncertu visoko odlikovanje red sv. Save m. stopnje. Potem so sledile velfke turneje v inozemstvo: v CSR. na Dunaj, Poljsko. v Francijo in Švico. Prirejenih je bilo tudi z dobrim uspehom 23 podeželskih Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-eica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkupnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Jose-fova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tdsovinah. koncertov. Zbor je zelo obogatel v glasbeni literaturi. Vseh zborovskih koncertov tekom 40 let je bilo 223, zbor pa je štel običajno okrog 120 članov. Študij proizvajanih del je zahteval ogromno časa. če računamo, da je vežbal zbor vsako sezono skozi 9 mesecev 1 6 ur tedensko, je to 10.000 ur ali 833 polnih dni. S svojim delom je zbor najbolje dokazal, da je vladala v njem ljubezen do slovenske pesmi in do umetniških del. Današnji njegovi člani imajo za seboj že 36, 30, 25 in 20 let požrtvovalnega dela, med njimi pa je tudi gospa, ki se udejstvuje že od 15. septembra 1891. Le malo jih je, ki so člani šele nekaj let. Duša zbora v vsakem pogledu je bil skozi 35 let g. Matej Hubad, ki je prepustil svojo misijo leta 1929. ravnatelju g. Mirku Poliču. Ob visokem jubileju smo vsi prepričani, da bodo uspehi in priznanja prošlih 40 let vodili zbor k nadaijnjemu, ravno tako plo-d on osnemu delu za prospeh naše glasbe ter v slavo naroda in države. Mirko Polič ravnatelj opere, sedanji vodja in dirigent pevskega zbora Gl. Matice ljubljanske. Odmev Rusove knjige v tujini Kakor znano je izdala založba »Luč« v Ljubljani zgodovinsko delo: Jože Rus, Kralji dinastije Svevladičev, najstarejši skupini vladarji Hrvatov in Srbov (454—614). O knjigi so poročali že naši, zagrebški in beograjski listi, zdaj pa je v tujini oglasila knjigo kot prva graška »Tagespost*, dne 24. decembra 1931 s podlistkom univ. prof. in dež. arheologa g. NValterja Schmida. Poročevalec, ki je. kakor znano, naš rojak in znanstvenik svetovnega imena, poudarja med drugim tole: »S spretno porabo in razlago prvega dela »libella Gothorum«. ki je zamrežen z marsikakimi bajeslovnimi stvarmi in ki so ga zaradi tega zgodovinarji navadno tudi obdelavah s pridržki, je uspelo pisatelju, da je pojasnil preteklost Dalmacije od 1. 378., ko so prišli na Balkan Gotje, in zlasti ugotovil za historjsko geografijo nova važna dejstva .. Ta razvoj razpreda Rus ob stalnem kritičnem uporabljanju virov in obsežne literature v zelo zanimivi in prepričujoči obliki: on je s tem ustvaril o zgodovini od 5. do 7. stoletja delo, ki je neobhodno potrebno vsakemu, kš se bavi s preteklostjo Balkanskega polotoka.* H koncu poročevalec obžaluje, da knjigi ni priložena kratka vsebina v nemščini. Knjiga se naroča pri založbi »Luč« in stane s poštnino vred 63 Din. Oglejte si nemudoma danes popularno opereto nepozabnega skladatelja Johanna Straussa Netopir V najprominentnejSi zasedbi, kakršne ne boste kmalu zopet videli Anny Ondra Svetislav Petrovič Georg Aleksander Hans Junkermann Razkošne baletne scene, lepa muzika, izvrstni dovtipi, smeh in zabava Nepreklicno samo ie danes! Predstave danes v nedeljo ob 7. in 9. mi zvečer mmmmm^mmmmmmmmmmammmmm—mmm—m—mm—mmmmmmmmmrn^mmmmm Kot dopolnilo najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK Naročite si takoj potrebne vstopnice! Elitni kino Matica Telefon 2124 Ne uvažajte strojnih čipk in vezenin Ročna dela in tekstilna blaga iz inozemstva obremenjujejo našo bilanco za 200 milijonov Din — Sloves naših domačih vezenin In čipk Ljubljana, 2. januarja. Uvoz blaga iz inozemstva je zelo važna postavka v bi'l.anci našega državnega gospodarstva. Zlasti obremenjuje uvoz nepotrebnega luksuznega blaga aktivnost državne bilance. Večina evropskih držav je začela zlasti v zadnjem času ščititi domačo industrijo in obrt pred uvozom s precejšnjo zaščitno carino. Zato tudi mi ne smemo mirno gledati, ko nam uničuje inozemska konkurenca naše domače obrte in nam poleg velike materi jaine škode povzroča tudi veliko moralno in narodno škodo. Domači obrti navajajo namreč našega že itak skromnega človeka še k večji skromnosti, vztrajnosti, snažmosti in varčnosti. To so dejstva, preko katerih ne smemo iti. Mimogrede omeniamo, da je o tem izšel izpod peresa nemške žurnalistke g f. Mare Ma-pander • Meyer iz Miinchena zelo zanimiv članek o vzgojni /rednosti naših ženskih ročnih del. Ta dama je bivala na Bledu in je večkrat obiskala razstavo državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v L''uibljani in je dobila tam toliko pogleda in pojasnil o našem čipkarstvu, da je napisala lepo studijo o vzgoini vrednosti ženskih ročnih del. Tujci torej znajo ceniti skoraj prej moralno vrednost ženskih del kakor mi sami, ki imamo priliko dnevno opazovati borbo za obstanek pasivnih krajev. Jugoslavija je znana ravno zaradi lepote svojih ženskih ročnih del. Navzlic temu se uvaža danes še vedno mnogo ročnih del iz inozemstva in predvsem tekstilnega blaga, kar obremenjuje našo bilanco za letnih 200 milijonov dinarjev. Domače tekstilne tovarne odpuščajo delavstvo in naše čipkarice ostajajo brez naročili. Mnogo se uvaža roč- nih čipk v državo na veliko škodo tisočev delavk in v velik dobiček par posameznikov, kar gotovo ni prav. Ponovno smo se že prepričali, da naša ročna dela prav nič ne zaostajajo za tujimi izdelki in da so še veliko cenejša. Importirajte pa, če že hočete, vzorce iz tujine, potem pa zaposlite domače žene in dekteta! S tem pomagate svojim najpotrebnejšim rojakinjam in si poceni lepšate svoj dom. Če bi bila zavednost našega kupujočega ženstva malo večja, bi dobila marsikatera čipkarica skromen košček kruha doma. Kriza pri nas še ni na višku, prihaja pa vedno boiij. Vsakdo, ki se ne omejuje pri svoji osebi hi n« daje prednosti domačim izdelkom, pospešuje krizo in postaja sokriv za posledice. Danes je uvoženega toliko nepotrebnega tujega blaga, da nas mora biti sram in je izdajanje denarja za nepotrebne predmete smatrati za zaioravlijanje našega narodnega premoženja. Razveseljivo dejstvo je, da so započeli naši poslanci hvalevredno akcijo proti uvozu tujega blaga in potrebno je, da posvetijo še uvozu ženskih ročnih del iz tujine posebno pozornost Z omejitvijo uvoza teh del bo mogoče zopet po živeti na5e čipkar-stvo in pomagati našim najbednejšVm. Še na nekaj si dovolimo c*po®oriti naše dame. Oipke ao danes običajen okras za žensko perilo in ta okras pride posebno do veljave pri izrezu blniz im kostumov Dama. ki izdaja dober okus nosi navadno ročno delane čipke, nasprotno pa pove včasih košček strojne čipke pri izrezu o okusu dame več kaikor vsa ostala toaleta. To mnenje prevladuje zlasti po velikih mestih in tam najdemo zelo redko dame, ki bi nosile strojno čipko, ker se boje, da bi trpel s tem njihov ugled. Napadalca žensk v rokah pravice Ljubljana, 2. januarja V Ljubljani so se že nekaj časa množili napadi na razne ženske, zlasti na samotnih krajih. Napadalci so jih iznenada naskočili iz teme, se polastili ročnih torbic in nato neznanokam izginili. Takih napadov beleži ljubljanska kriminalna kronika od poletja sem že kakih 20 in v največ primerih so ostali napadalci skrivnostni in neznani. Tak roparski napad je bil izvršen tudi na Silvestrovo. Franja Mrvarjeva, ki ima trafiko na oglu Rimske in Tržaške ceste, se je vračala v družbi svoje 17-letne hčerke Frančiške okrog 20. po Študentovski ulici na Grad, kjer stanuje. Na tretjem ovinku sta se nenadoma zapodila proti njima dva neznana moška, izmed katerih je eden pograbil hčerko Frančiško. Iztrgal ji ie iz rok aktovko, v kateri je imela za 1000 Din kole-kov, znamk in tudi nekaj denarja. Napadalca pri tem nista izpregovorila niti besede. šele ko sta pričeli napadenki na ves glas kričati, ie prvi napadalec udaril Fran-čiško po ustih, da se ji je vlila kri. ženski pa nista nehali kričati in sta ju slišala mestni uslužbenec Stanko Ahčan ter akademik Bogdan Dominko, ki sta tedaj bila sa Vodnikovem trgu. Na krki sta oba ste- kla po Študentovski ulici, kjer sta zajela bežečega napadalca. Seveda sta se takoj vrgla proti njerou in ga skušala ukrotiti. To se jima je po daljSem trudu tudi posrečilo. Tisti čas sta prihitela na pomoč še dva stražnika, ki sta napadalca povezala, d očim se je posrečilo drugemu pajdašu pobegniti. Spravila sta aretiranca na stražnico, kjer se je legitimiral za 22-letnega livarja Stanka Sengerja, stanujočega na Glincah. Sengerjeva so na policiji takoj pričeli zasliševati in je priznal, da služi sedaj pri vojakih nekje v bližini Beograda. Za božič pa je prišel na dopust k sorodnikom v Ljubljano. Tajil je, da bi bil napadel Mrvari^-vo, vendar njegovo izvijanje ni zaleglo, kajti takoj zatem so ga konfrontirali z obema napadenkama in obe sta baš v njem spoznali divjaka, ki se ie lotil hčerke Frančiške tudi dejansko. Ukradeno aktovko je bil sicer odvrgel že na begu, vendar jo je prej skušal odpreti in se polastiti vsebine. V teku včerajšnjega dnev aje bil aretiran tudi Sengerjev pajdaš, ki ga policija Se zasliSuie. Senger je bil že vekrat na dopustu v Ljubljani in policija sumi, da je izvršil več takih roparskih napadov, pri katera policija ni mogla izslediti storilca. Radio w Vašo hišo! '•// ••' L V času od 10. decembra do 10. januarja 1932 prodajamo: 1. Troelektronski aparat „REINARTZ" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnike^a ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200.— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—* 2. štirielektronski aparat „REINARTZ" z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppeeke« 36 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300.— ter dvanajst mesečnih, obrokov po Din 210.— RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta S. 75 letnica hrastniške steklarne Hrastnik, 2. januarja Baš sedaj, ko je v hudi krizi, praznuje hrastniška steklarna visok jubilej — 75-let-nico svoje ustanovitve in obenem z novim letom tudi 45-letnico, odkar je v lasti rodbine Abel. V dravski banovini je bila že v 19. stoletju v gozdnatih krajih dobro razvita steklarska obrt ter so še po Pohorju danes razvaline ali pa vsaj drugi spomini nekdanjih »glažut«. Steklarne so bile tudi v Žusmu, v Vitanju, Libojah, Prevaljah in v Kočevju. Ko so začeli obratovati rudniki, so nastale v sedanjih rudniških revirjih tudi steklarne. Steklarna v Trbovljah pa je bila ustanovljena že okrog leta 1870., zagorska pa je nehala obratovati pred štirimi leti. Hrastniška je edina, ki je še ostala. Nemški inž. Haider, ki je bil zaposlen pri gradbi južne železnice, je leta 1850. spoznal naše kraje in prišel na. de jo. da. bi bilo dobro ustanoviti steklarno. Prvo steklarno je ustanovil v Jurkloštru. ves obrat pa je zaradi cenejšega kuriva — premoga leta 1S56. preselil v Hrastnik. Od njega je prevzel steklarno podjetnik Bur-ger, oče še živečega. SO-letnega upokojenega ravnatelja kemične tovarne, Friderika Burgerja, 45 let pa je, kakor rečeno, podjetje last Abelove rodbine. Tekom teb let je bila steklarna večkrat preurejena, najbolj pa je napredovala od leta 1900., ko je imela še komaj okrog 100 delavcev. Pred dvema letoma je bilo zaposlenih okrog 1000 delavcev, sedaj pa jih je zaradi krize komaj še okrog 600. Ob drugi priliki bomo objavili še druge zanimivosti tega starega podjetja in opisali tudi nekaj delavcev, ki mu služijo že blizu pol stoietia. Poneveril je 3,500.000 Din in pobegnil Senzacionalna afera, ki je vzbudila v prestolnici mnogo pozornost! Široko uvedena preiskava Beograd, 2. januarja. Beograjska javnost se že par dni z največjim zanimanjem bavi z dogodkom, ki ee, dasi je stvar za prizadete le preveč resnična, zdi skoraj neverjeten, ker gre za poneverbo zneska, ki presega vse, kar se jedkaj podobnega dogodilo doslej pri nas. Polčetr-ti milijon dinarjev v pol leta'. To res ni malenkost 1 Budimpeštanska tvorni ca bombaževine^ v Beogradu, znana pod nemškim imenom >Un-garisehe Baumwolle-Industrie A. G.« je imela v Beogradu svojega zastopnika za Vco našo državo. Ta njen zastopnik je bil Henry Davičo, žid, ki je bil zelo sposoben možakar in ga je budimpeštanska tvrdka visoko čislala, ker ji je znal pridobiti ogromno število dobrih odjemalcev, ki so bili tudi dobri plačniki. Da bi se trgovski posli razvijali kar najhitreje in brez nepotrebnih nevščečnosti za odjemalce, je tvornica pošiljala naročeno blago v velikih skupnih pošiljkah, po cel slep. ki je prihajal po Dunavu do Beograda. Davičo je tu sprejemal blago in ga zaca-rinjeval, tako da so naročniki prejemali blago že zacarinjeno in niso imeli nikakih opravkov s carinskimi uradi. Blago se je plačevalo, kakor je pač trgovski običaj, z menicami, zapadajočimi v določenih rokih, katere si je budimpeštanska tvornica dajala eskomptirati po nekaterih beograjskih bankah. Te menice ie Davi«) redno pošiljal budimpeštanski centrali. Posli so šli prav dobro in kar najrednefe vse do konca prve polovice lanskega leta. Odtlej pa so se v denarnem iposlu začele pojavljati nerednosti. Davičo si je namreč dal marsikje in marsikdaj plačati dobavljeno blago v gotov;ni in prejetih zneskov ni nakazal centrali. Tako si je v dveh primerih pridržal nad 3000 dolarjev in se izgovarjal, da sta se čeka pač medpotoma izuubfla. Ker so b:le tudi še druge take nerednosti. so v Budimpešti postali nezaupljivi in poslali v Beograd svoje ljudi, da stvar preiščejo. Ta prečkava je dognala take zastopnikove nerednosti. da ie tvrdka po svojem pravnem zastopniku, beograjskem odvetniku dr. Če-lebonoviču stvar ovadila državnemu pravd-ništvu in obtožila Daviča poneverbe v skun-nem znesku 3,500.009 Din. Državno pravd-Trštvo je na podlagi te ovadbe uvedlo preiskavo in zahtevalo pripretje obdolženci. Toda ta ukrep ie prišel prepozno, ker je Davičo v tem že izginil. Imel je pripravljen potni Tst vidiran za Madžarsko, Avstrijo. Rumunijo, Bolgariio in Italijo. Kakor se misli, je pobegnil na Bolgarsko, kjer mu živi žena v Plovd"vu. Preiskava tvorniških zastoonikov je dognala, da je Davičo veliko blaga zastavil v Beogradu pri raznih bankah. Ugotovilo s* je tudi, da je večje število menic, ki bi jiii bil moral poslati central', eskomptiral sam pri raznih manjsh bankah v Beogradu. Kar poroc ga plačali 7. menicami, na odnosno vprašanje odgovorilo, da sploh niso ničesar naročili, ničesar prejeli in seveda tudi ničesar plačali ne z menicami ne v gotovini. Takih odgovorov ie b'lo nad šestdeset Takn se je dognalo, da je Davičo fingiral naročila, da je dobil iz tovarne blago, katero je jK)tem zastavil v Beogradu ali pa ga prodal za gotovino, dočim ie centrali poslal menice s ponarejenimi podpisi, šel je celo tako daleč, da je nekatere menice s ponarejenimi podp:si opremil celo tudi s pečatom tvdke. ki naj bi bila prejela blago. Seveda so tudi ti pečati ponarejeni. Kakor že rečeno, je budimpeštanska tovarna oškodovana za 3.500.000 Din in je malo upanja, da bi rešila tudi le majhen del tc ogromne izgube. Za Davičom so sicer razposlane tiralice na vse strani in ni izključeno, da ga ne bi zalotili kje v inozemstvu, toda možakar, ki si je znal v tako kratkem času prisvojiti tako velik znessk, ne da bi mu bili pravočasno mogli priti na sled. je gotovo tudi toliko prepreden, da bo znal varno skriti svoj plen. Preden je izginil z Beograda, je kupil veo dragocenih briljantnih prstanov. Seveda, saj je bilo dovolj denarja. Budimpeštanska tvornica izjavlja po svojem pravnem zastopniku, da ne bo delala nikakih neprilik trgovcem, katerih podpisi so ponarejeni na menicah. Neoljeni apneni dušik uničuje plevel ter dviga kakovost pridelka Hoiaiače vesti )>Jutrovo(( nezgodno zavarovanje Kakor smo poročali že v nedeljski in novoletni številki, smo tudi za I. 1932. obnovili z zavarovalnico »Triglav« pogodbo o zavarovanju vseh »Jutrovih<< naročnikov za primer smrtne nesreče. Zavarovalna pogodba je obnovljena v enaki obliki, kakršna ie bila v veljavi zadnja tri leta. Ako kak »Jutrov« naročnik umre zaradi nesreče, izplača zavarovalnica »Triglav« njegovi rodbini ali drugim zakonitim dedičem znesek 10.000 I)in, tako da imajo svojci, ki so izgubili pri nesreči svojega reditelja, vsaj sredstva za posrebne stroške in oodno-ro za prvo silo. Res je smrt reditelja ■vedno grozen udarec za prizadeto rodbino, na jhuiši pa je tak udarec, ako pride iznenada in najde svojce docela ne-pripravliene. Da se taka nesreča vsaj v materialnem oziru malo omili, so nezgodna zavarovanja po vsem svetu zelo razširjena in to ie tudi socialni namen »Jutrovega« zavarovanja. Za primer smrtne nesreče ie, kakor že omenjeno, zavarovan za 10.000 Din vsak naročnik »Jutra«, to je oni, na čigar ime se list pošilja in se plačuje naročnina. Kakor pa nobena zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovane vsote, ako zavarovanec ni v redu plačeval dogovorjene zavarovalnine, tako ie no zavarovalnih pogojih tudi zavarovalnica »Triglav« dolžna izplačati zavarovani znesek 10.000 Din le. ako je ponesrečenec kot naročnik »Jutra« v redu izvrševal svoje obveznosti, torej v redu plačeval naročnino. Zavarovalni pogoji zahtevajo v tem pogledu, da je naročnik poravnal vso naročnino za nazaj in najkasneje v prvih štirinajstih dneh vsakega meseca tudi za tekoči mesec. Zato je v lastnem interesu vsakega naročnika, da naročnino redno obnavlja takoj prve dni vsakega meseca. Ti in vsi drugi, naročnikom že znani zavarovalni pogoii so natisnieni na zavarovalni polici, ki jo bo dobil do srede tega meseca vsak naročnik »Jutra«. Veljavnost zavarovanja pa samoumevno teče že od 1. januar?a t. 1. S pojedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod, A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne ,.JAJN1NE" duhtele, poznane po finem okusu povsod * Zdravniška vest. Praško kirurško in ginekološko društvo je imenovalo profesorja dr. Aleksandra Redlicha, ki stalno živi v Beogradu, za častnega člana ter mu i.zroči.io svojo diplomo. * Promocija. Na univerzi v Beogradu je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Ivan Bonač, sin g. Ivana Bonača, svetnika krajevne kontrole v Ljubljani, čestitamo ! * Jugoslovenskemu veterinarskemu društvu je kmetijsko ministrstvo iz državnega kmetijskega fonda podelilo podporo 25.000 Din. * Sokoiska župa Ljubljana. Vabimo članstvo Ljubljane in okolice, da se v čim večjem številu udeleži jubilejnega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani, ki l»o v proslavo 40-ietnice v ponedeljek 4, t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela Union, župna uprava. * Novo leto 1932 je prestopno leto in ima 3<>S dni. Pričelo se je s petkom in se Ik> končalo s soboto. Preupust bo trajal no n. februarja, velika noč pa bo 27. marca. Pomlad so prične 20. marca, poletje 21 juri i,:a. jesen 23. septembra, zima pa 22. decembra. + Med Zagrebom in Splitom ustavljen železniški promet. Kakor poročajo Iz Zagreba. je bil zaradi snežnih žametov na li- Kino Ljubljanski dvor Telefo 2730 Senzacija! TOM M3X PRVI NA CILJU f Film velikih pustolovščin in napetosti! Predstave danes v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. -vrsta padavin, S. padavine v min. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 2. januarja 1932. Ljubliana 7, 768.9, —8.9, 92, tiho, 0. — _ Maribor 7, 7C7.3, —8.3, 79, NW4, 0, — Zagreb 7, 768.0, _6.4, 76, NNW2, 1. — — Beograd 7. 7C.3.8, —5.3. 92. NW4, 10, sneg, ? Sarajevo 7, 768.0. „7.9, 96. tiho, 10, sneg, 04 »koplje 7, 763.5, —2.4, 58, WNW4, 10, — Temperatura: Ljubljana _5.0, —10.2: Maribor___—9.4; Zagreb —, —6.4; Beograd —, —6.2; Sarajevo —, —8.5; Skoplje —. _4.3. Solnce vzhaja ob 7.39, zahaja ob 16.29. Luna vzhaja ob 1.30, zahaja ob 11.58, ški progi ustavljen železniški promet na področju Zrmanja—ftudopolje. Zaradi tega ni zveze med Zagrebom in Splitom. Vlaki vozijo iz Zagreba samo do P laškega, odkoder se vračajo v Zagreb, d oči m so vla ki z dalmatinske strani v prometu samo do Plavna. V posameznih krajih se je sneg nakopičil do 4 metre visoko, drugod pa je snežna odeja debela en meter. Na progi Zagreb_Sušak se žeiezniški promet vrši z velikimi težavami, le na lokalni progi škrljevo—Bakar mesto se je moral ustaviti. Telefonske in brzojavne proge so na Primorju pretrgane, isto tako tudi zveze z Dalmacijo vzdolž liške proge. Dela za čiščenje proge se vrše. ♦ Kult Francije v Jugoslaviji, V Beogradu se je te dni vršil sestanek bivših ju-gosloveuskih dijakov, ki so se šolali v Franciji in ki so svojedobno osnovali ,,Klub prijateljev Francije?. Vodil ga je predsednik udruženja bivši pomočnik ministra vnanjib zadev Stevo- Pavlovič. Na sestanku je bil storjen sklon, naj se čimbolj širi kult Francije v naši državi in naj se v tekočem letu izda francosko-jusosio-venski almanah. Deluje naj se tudi na čim večji vpliv francoske kulture na našo nacionalno kulturo. * Dve novj ediciji Glasbene Matice ljubljanske. V založbi Glasbene Matice je izšel Osterčev najnovejši mešani zbor -Oe naš« Prvo izvajanje bo na koncertu 4. t m V isti založbi je izšla tudi P H. Sattnerjeva kantata za tenor solo. mešani zbor in orkester >V kript.i sv Cecilije« (klavirski izvleček). Kantata se bo prvič izvajala na dobrodelni akademiji 14. t. m v unionski dvorani. Obe deli izvaja zbor Glasbene Matice. Cena >Oče naša* je 15 Din. j V krinti sv. Cecilije« pa 25 Din. Dobiva se v knjigarnah. * Dvodnevni kletarski tečaj bo 25. in 26. t. m. (ponedeljek in torek) na ba.novinski trsnici i.n drevesnici v Pekrah Pouk bo teoretičen in praktičen in bo traial dnevno od S. do 12. in od 14. do 18. Zan i.manci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do 24. t. m. u,nravi trsnice v Pekrah, pošta v,imbuš pri Mariboru. ♦ Devetmesečni tečaj za kmečke in vini-čarske mladeniče na banovinskj trsnici in drevesnici v Pekrah bo od 1. marca do 30. novembra Snrejme se 12 mlad on i če v. starih naimanj 16 let., dovoli razbitih in zdravih. Pouik bo v pni vrsti nraktičen. na tudi teoretičen v vinogradništvu. sad jarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brez platno stanovanje s ponolno oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil. Kolkovano prošnjo (s 5 + 20 Din), krstni list. zdravniško Izpričevalo, odipustnico ljudske šole. nravstveno izpričevalo in iz-iavo staršev, da puste prosilca ves čas v teča.iu, je osebno oddati do 15 februarja uoravniku tranice v Pekrah, pošta Lirnbuš pri Mariboru. + Nagrade za pokončavanie volkov in divjih svinj. Po banov! naredbi se izo'ača vsakomur, ki se izkaže, da je na ozemlju dravske banovine na katerikol' način ubil ail ujel volka ali divjo svinjo, nagrada, in sicer: za volkulj 500 Din, za volka 00 Din. za mladiča ("iz legla) 150 IVn, za divio svinjo brez razlike snola, težko nad SO kg. 200 Din, težko do SO kg na 100 Din. Vsakega ujetega volka ali divjo svinjo je ubiti. Da ie bil volk ali divia svinja resnično ujet ali ubit na ozemliu dravske banovine, se mora sreskemu načeistvu dokazati s potrdilom pristojnega županstva. * Novi planinski dom na Mrzlici, last trbovePske podružnice SPD. je stalno prav dobro oskrbovan. V neposredni bližini je orioraven teren za smučarje. Dohodi iz Trbovelj. Hrastnika in Žalca. ♦ Dva higijenska vodnjaka. Zdravstveni dom v Celju je nedavno dogradil dva higijenska vodnjaka, in sicer enega v vasi Lokrovcu p.ri Celju, drugega na uri šoli pri Sv. Florija.nu pri Rogatcu Vodnjak v Luk oven je tako ureien, da si kmetje lahko črna jo vodo direktno v sode in jo odražajo na svo'e domove. Enemu kmetu se je za vzor naneLja'a voda no vodovodnih ceveh direktno v šestdeset metrov oddaljeno hišo. ♦ Sestanek pevovodij ln predsednikov. odnosno namestnikov v Hubadovj župi •TPS v Ljubliahi včlanjenih pevskih društev se bo vršil r nedeljo 10. t., m. ob 10 v pevski dvorani Glasbene Matice. Na sestanku bodo poročila in razgovori glede pevskih tekem ob nriiiki prvega sloven-skesa festivala na Tč n koš t i v okviru nro-slave 60-letnice društva Glasbene Matice ljub"anske — Vabimo vse oevke in novce, da se v obilnem številu udeleže jubilejnega koncerta ob priliki 40-letn'ce obstoja pevskega zbora Glasbene Matice v ponedeliek 4. t. m. ob 20 ter oriiateTisko-ga sestanka po, koncertu v veliki dvorani hote'n t.Uniont IJnrava Huba»iove žime. * Karnovani pekovski moistri. Mestno noglavarstvo r Sremski Mitrovici je tam-•krwinti ool'cl;ii vročilo, da m'-gleda neka-rije v mestu in ugotovi določeno težo kruha Dognalo se ie. da je v nekaterih neka-rijah pri kilogramu manjkalo 8 do 15, a pri dveh ki.ocrn.mih tudi po 30 dekagra-mov teže Sodišč" 'e krivce obsodilo na denarno gicbo po 600 Dia in po 10 dni zapora. ♦ Trije junaki s koli. Te dni se je vračal Ivan Be'šak, posestnik z Gorenskesa vrha. po občinski ce^ti ''činov v mraku je stopal mimo hiše Franca Kra'ne« v Brezovcu Nenadno na so .ol?-n"i h'še Kram« Franc, ooses+m.ik i-z Brezovca, Janez Krai^c. posestnikov sin iz iste vasi in Tvan Krame, delavec OniStrw<>« ter ca brez vsakega n-ovcod a nana^.-i Fran e Krai.nc je tiscal B-^šn.kovo glavo k tkm in rekel proti ostalima: >T,<» udarita!t Te-oli so ca s koli r»o vsem telesu in 'e *ob'l nana-denec tri udarce na des.no reko nad laktom, not ndaircev na glavo in net udarcev no levi nosi. Pri ten nriiiki mu ie vzel Jahor Krasne t.u^i samoVres ie moral 's^aiti »^'n.nniSVo nomoč. še nrel ie na ta če^na troiiea skunno z drugimi fanti ra^saiala T)ri M»rf'mn Kokotu v Pes+i-ikah. NanadTi so tudi Koikota s ko>i in ga r>retenij no vsem te.Vsu Or/,7-ni5ti'o ie ria-š'o še firucj dan na licu me?ta d^a zlomljena kola. Ivan :ti Ja.n^ Krainc sta mma kot sirova pretenača. V zadevi ie podana cva^ba in se bo r>retr^n.5ta trojica morala Za^^^^rlp-*- nrr«^ pnHi^čeni. ♦ Anoleški. češkj in nemški kamosrni po zelo nfakih cenah v treovini: OLGA ŠLIBAR, Ljubljana. Stari trg 21. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira >n lika tovarna Jos Rei^h. • Darujte podoomemu društvu slepi.i. Ljubljana, Pod Trančo 2-111. Nova volna sijajne barve. Vsak kupec dobi za pullover kroj brezplačno TONIJAGER Ljubljana Dvorni trg St. 1 Smučarji — športniki.9 Iz Utibllane u— Volilnim upravičencem za senator-ske volitve (gg. narodnim poslancem, ban-ski.m svetnikom in županom). Na dan volitev v senat, danes 3. t. m., bo posloval Centralni akcijski odbor nepretrgoma od 7. zjuraj do D. zvečer v Kazini, iI. nadstr., telefon št 21-23. Tu dobite vse informacije glede volitev in <1ruga pojasnila. i u— Volitev senatorjev. Danes dopoldne bo posloval stanovanjski odsek za nastanitev gg. volilcev, ki pridejo k volitvi senatorjev v Ljubljano v vestibulu hotela Mi-kliča. u__Sestanek narodnih poslancev. Gg. narodne poslance, ki se zberejo da.nes v Ljubljani k volitvam senatorjev, in gg. kandidate v senatnih volitvah vabita gg. ministra dr. Kramer 5ti Ivan Pucelj na sestanek danes ob pol 11. dopoldne v dvorani Zveze kulturnih društev, Kazina, II. nadst.ronje. u— Zborovanje Narodne Odbrane. Danes ob pol 11. dopoldne bo v dvorani Kazine javno zborovanje Narodne Odbrane. Govorili bodo župnik in narodni r 'anec gosp. Janko Barle in delegata glavnega odbora iz Beograda generalni tajnik Uroš Bjelič in odbornik Djonije Andreiič. u— Danes velefilm »TabuTabu«. Njegovo delo je .nekak povratek k naravi, k pravljični deželi na otokih Južnega morja, povratek v deželo cvetja in kokosovih palm. Ljudje so tam čisto drugačni kakor pri nas! Stran od evropske civilizacije, ki do,naša gorje i.n nezadovoljstvo, žive prebivalci teh krajev življenje, ki je v skladu z bosansko lepoto narave, ki jih obdaja. V takem mi-lje/u g'e delan iTabu-r. Samo da je film bogatejši na prekrasnih prizorih, kakor smo jih že občudovali v filmih tega žanra, kakor n. pr -Bele sence«, »Poganska ljubezen« itd. Tudi vsebina filma je globoko ganljiva, sni nard opisuje ljubav>no zgodbico dveh mladih domačinov, ljubezen, ki je bila grešna, ker je nasprotovala njilio- , vim božjim postavam. V finmn sodelujejo ' sami domačini, stasiti Polinezijci, ki igrajo naravno in s Svojo prinrostostj0 očaraio gledalce. Predstava bo danes ob 11. dop. v kinu Matici. Cene nizke! u__Za koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo jutri 4. t. m. ob 20. v unionski dvorani, vlada veliko zanimanje. Brez dvoma bo dvora.ua močno zasedena, zato pirosimo p. n. občin sivo, da si kupi vstopnice v prediprodaji, ki je v ponedeljek ves dan v. Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Izrecno opozarjamo vse one. ki se nameravajo udeležiti koncerta, da je v vsakem primeru, tudi če bodo sedeži razprodani, stojišč dovolj na razpo- j . lago. tako da je v.saka preuranjena govorica o razprodanem koncertu skoraj izključena. Prav posebej pa še opozarjamo, da se ponedeljkov jubilejni koncert ne bo oddajal po radiju. V knjigarni se dobi tudi besedilo vseh 25 zborov, ki se bodo peli na koncertu, po 3 Din. Po izvršenem sporedu bo »' unionski dvorani prijateljski sestanek pri pogrnjenih mizah. Občinstvo, ki se namerava udeležiti prijateljskega sestanka, predvsem pa vse bivše Matične pevce in pevke dirugih slovenskih zborov prosimo, da po konceifai nekoliko po trpe v dvorani. Sedeži bodo ta.koj razmaknjeni in postavljene mize. u_ O lanskem koncertu ge. Pavle In gdč. Majde Lovšetove je napisala ugledna oseba, ki je bila slučajno navzoča pri ljubljanskem koncertu, dve koloni dolg članek Jutri veksestzacija, o kateri bo govorilo vse mesto! M0H11JBC MED NAMI Kriminalni slučaj diis-seldorfskega vampirja v velenapet&m filmu mojstra - režiser ja Iritza Langa Jutri! ?femiera! Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih ziinsko-sportnib predmetov zahtevajte brezplačni cenili od tvrdke IVAN SAVNIK Kranj 10 Vezi: Seidl otroške Din 70, velike Din S-5, nemško streme Din 115, Alpina Din 240. Palice: leska otr Din 35, velike Din 45, najfin. Din 55; bambus otr. Din 45, velike Din 60, najfin. Din 85. Smučarski šali Din 25, tirolski 55; Pjaxa Din 24; volnene Kravate Din 13, nogavice Din 26, rokavice Din 35; sanke otroške Din 85, velike, spredaj zavite Din 135. 1559? v zagrebškem Morgenbiattu j z naslovom: -Mati in hčerka na koncertnem odru.-: Med drugim piše: »Dvakrat je napomila umetnosti vešča publika dvorano, ki je v njej nastopila Pavla Lovšetova skupno s svojo hčerko Zares, prav poseben glasbeni dogodek! Svetovnoznana Lili Lehmann je imela za mater operno pevko, toda. ko je nastopila njena hčerka v 18 letu. prvič, je imela mati dobo svojega sijaja že zdavnaj za seboj in je nastopala le še v malih epizod ni h ulogah. To pa je tudi edini znani pirimer iz glasbene zgodovine, da sta se dali slišati istočasno mati in hči na odru. V našem primeru pa je razlika v tem, da nastopa gospa Lovšetova tudi še danes z nezmanjšano silo in svežost.jo svoijega sijajno šolanega in negovanega giasu kot recimo pred 10. leti. Zadnji koncert je bil nov triumf pevke in pedagoginje.« Tako piše zagrebški posetnik. Za prihodnji koncert — 11. t. m. _ vstopnice in besedila v Matični knjigarni. n_ Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži proslave 40-letnice Glasbene Matice. Ta naša velika kulturna ustanova, ki že 4 desetletja vzga-ja naš glasbeni naraščaj z velikim usnehem in nudi gostoljubno st.ieho vsem našim sestankom, namenjenim glasbeni izobrazbi, praznuje jutri 40-letnico svojega enehamega dela, skusnno z očetom naše glasbe, g. Matejem Hubadom. Dolžnost nas vseh, ki vemo, kako potrebno in veliko delo sta storila g. Matej Hubad in pevski zbor Glasbene Matice, je. da se udeležimo koncerta jutri ob 20. v veliki dvorani hotela sUnionr. u— Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. priredi J NAD Jadran svojo tradi.-ijonal.no a k a d e m i j o: XII. slovanski večer, čisti dobiček je namenjen samo podporam in izboljšanju socialnega sta.nja naših akademikov, ki tudi zelo občutijo pezo gosnoda.rske krize. Dame, ki so snrejele mesto v častnem dam-skem komiteju, so nravilno razumele njen enačaj Ln zato upamo, da javnost ne bo nanačno toimači'a te nrireditve v času velike gesnodarske krize ter bo no svoih močeh oodorla naše društvo pri njegovi socialni a.kciii. Prireditev se bo vršila 16. t. m. na Taboru. — V fond pokoinesm živ-ika Lapai'neta za podpiranje revnih .Tadra-našev je darova' g. dr. Tomšič 250 Din, za kar «e mu odbor najtoile'? zahvaliuie. n— Stoži^e ali S^ož-e. Preieli smo: Po-savci govore: v Stožce, iz Stožec, v Stož-cah Ob vseh nr i lika h torej ni slišati samoglasnika i. ki era je vrinilo uradno imen-stvo na po^stavi k rajem'h imen s priti-klino ica ka^kor na n r. Ježic-a od samostalnika ieža Tme^u Stožce r>a ni esnova žen-samostai^iik, neao moška beseda stog. To je debel drog, okroar katerega skSvobode« v dvorani Delavske zbornice Cankarjevega --Jakoba Ru^o*. u_ JAD Triglav. IV članski sestanek bo jutri ob 20. v sTrejemnici Akademskega kolegija Ker se bodo obravnavale važne notranije društvene zadevo, je dolžnost vsaikega lana, da se sestanka udeleži. — Odbor. u— Božičnica s sejmom Propaqandneqa društva bo v torek 5. t. m ob 20 v dvorani Un'ona s -nlesom. Sodeloval bo Negotov jazz Nastoni Lakct-bra^a Dari'a se bodo snreiemala v torek nonoldne istotam u_ Za slepe. Priljubljeni tenorist gosn. Poide Kovač je na željo vesele družbe zapel nar oesunc. nakar so poslušalci zbrali za sleoe 110 Din. u— Na Taboru bo drevi ob 20. plesna vaja v veliki dvorani. u_ Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini danes od ool 16. do 19. Pouk sRumbe« Novi »začetniški tečsi« za vse plese v ponedeljek 4. t m ob 20 uri Posebne ure rfnevnn od 10. do 20. ure. u_ československa Obec v Ljubliani priredi lanes ob 16 v Narodnem domu predstavo lutkovnesa gledališča Tsrai se bo >Gaš~>erček minister«. Po predstav' se bo predvaja' film tigre slovaške mladine < u_ Obup mladetike. Na Novega >eta dan si je na.menila vzeti živlienie 20-'e-t.na Viktorija S. V stanovanju na Zaloški cesti si le nrerezaia na rok' žile vendar so io sostanovalci še pravoasno redili. Pre- peLjal jo je reševalni avto v bolnico, kjer so ji rano zašili. u__Pagreb g. Frana Oblaka bo v nedeljo 3. t. m ob pol 15. iz hiše žalosti s Tržaške ceste 22 na viško pokopališče, u_ Nezgode zaradi poledice. V Frančiškanski ulici je padel na Novega leta -iau 65-ietUi Ivan Mavser, stanujoč la Tržaški cesti 23. in s. ziomil levo nog; Služkinja Marija Zarnova iz Rožne doline se je napotila na Novega leta dan v mesto in ji je na Erjavčevi cesti spodrsnilo Zaradi padca ji je postalo slabo in so jo morali odpeljat. v bolnico N*a praznik ponoči pa je spodrsnilo Francetu K in je padel v strugo Ljubljanice. Na pomoč so mu morali priti gasilci, ki so ga potegnili na breg. uakar so ga odpravili na njegov dom u— Tatovi niso počivali. Na Silvestrovo popoldne se je sp.azil neki tat v kuhinjo Majde Kuučeve na Sv Petra cesti 4 t<-r ji odnesel z mize 1500 Din vredno zlato zapestno uro z zlato ver.žico vred Jelencu Milaftu v Rožni dolin' je ukradel tat par gojzarjev Hlapec Ivan llršič. zaposlen v Koleziiski ulici 4, pa je imel srečo, da j« med prazniki našel moža. ki je nosil njegov suknjič ukraden mu pred nekaj dn<-vi. Stvar se je pojasnila v toliko, da je uv.i kunil suknjič od neznanca na neki stavbi. u— Pretepi na Silvestrovo. NavzHe kr -zi in slabim razmeram je bilo v Ljubljani tudi letos silvestrovanje zelo živahno Vsepovsod, na velikih prireditvah kakor v malih gosflaicah in kavarnah, je vladalo veselo razpoloženje pozno v, noč. LjuMjančr-ni se niso dali ugnati, selili so se sem i.i tja in prav v velikih množicah dočakali po javnih lokalih zgodnjega jutra ,zpilo se je prav veliko alkoholnih pijač in s j se marsikje kar brez povoda pričeli razburjati duhovi. Tako je prišlo v mnogin primerih do izzivanj in pretepor Vroč^krv-neži so se pretepali v malih gosfinjeth kakor tudi v >lx>rjšlh- lokalih. Policija je morala prav energično intervenirati in ;e. spravila precej prehudih pet?!inov za Novo leto na deske v policijske zapore. K sreči pa ni prišlo do zločinov in so S3 vsi pretepi vršiti samo v znamenju nohtojn pesti ter je tako ostalo samo pri nerodnih praskah in bunkah. u_ Napadi in nesreče. Na praznik Novega leta je neznan človek uapadel na M.i-sarvkovi cestj absouventa trgovske šo> Alojzija Le-bana, stanujočega Med hanel-j-niki. Silovito ea de .treščil s palico po gla-v', da so morali Lebana .pozneje spraviti r lK>In.oo, 27-letnega Alojzija Kavška 5z čr-melja pri Litiji pa so na cest; napadli po-nio in je mora! v Uub-Ija.nsko bolnico. u_ Neznana umobalna renska se je u t i- hotapila na Novega ieta dan v hišo gosn Olupa ,na Starem trgu. Umobalna reva si je poiskala ležišče med smetmi v zida i vdolbini v drugem nadstropju. Ko je imela pod noč gost)a Ana š. opravka na hodniku hiše. se je neznanke, od katere so se videle v temi le bleščeče oči, tako prestrašila, -da se je sko.ro onesvestila. N i krik so prihiteli na hodnik sostanovalci, ki pa so mogli videti samo noro žensko, .ki se je .kakor burja .rvosv-uala izza smetišča preko stopnic na ui!co. Bilo bi prav, da se dožene i^o^.^^eta ženske, ki menda češče bega po hišah. i ^vožni kino 1 Danes nepreklicno zadnjikrat se lahko nasmejete kraljema smeha, kajti oba komika IfOt snu bca se s tem poslavljata od svojih mnogoštevilnih prijateljev in oboževalcev v Ljubljani. Predstave danes v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. OBIŠČITE KOROŠKI SMUŠKI RAJ (Kanzelhche) pri Beljaku (1500 m), gorski hotel z de-pendanco in najmodernejšim konfortom. Smuška skakalnica drsališče, ledno strelišče Vodovod, skupno kopališče. Smuški učite!]. Športna poročila. PensioD S 10—15. 3CD Večer Jadran* straže z revijo narodnih noš 9. januarja 1933 LJUBLJANA—UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila 15706 _ PUSTNE KROFE najfinejše, vsak dan sveže, dobite v SLAŠCIČ VRNI PELICON AVolfova ulica 11. 1649 Kako postanem dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 nak, M sta dobila nevarno rane ln so jih morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. a— Iz bioskopov. Gra;'ski kino: od danes dalje 5.Gore v plamenih« (C01 di u-na). Velofllm. Luis Trenker. _ Union kino: do vključno nedelce »Melodija srca«. Krasen film Willy Fritsch. Dita Parlo Od ' ponedeljka dalje Ben Hair-; kot zvočni film. u_ Zveza gospodinjskih pomočnic naznanja, da se poseteko shajališče preseH ?.z Prečne ulice v Delavsko zborn;eo na Mi- kloš.čevo cesto pritličje, levo. Shaja!,išče za oomoč.nice bo od novega leta nanr*1' vs< nedeije in praznike odprto od pol 16. do pol 19. Is totem se bodo sprejemala vsako nedeijo popouine naročila za »Gospodinjsko pomočnico« Ln dajale informacije glede organizacije. I to — zobna pasta najboljša. u— Dr. Fran Ciber, zdravnik, ordinira vso bolezni od 5. januarja lr,32 dalje v Šiški; Srbska 7, tik šole, od 1. do 3. popoldne. u—- Dobre ir> cenene noaavice dobite pr* Ferdu Kobaldu, Miklošičeva cesta, palača : Grafike i. frr a_ Ljudska univerza prične v novem lotu s svojim dolom v netek 8. t. m., in sicer se bo zaradi velikeg3 zanimanja za gospodarske probleme še nadaljeval s<> cialno-gosiodarski ciklus Prihodnji netek bo tovori' arof Te.nl v o .ncnipnu racionalizacije dp'a 'a č'oveško družbo a— Nekaj številk iz statistike tukajšnje splošne bolnice. Lani je iskalo v bolnici pomoči 8928 bolnikov, ki so se skupno zdravili 134.072 dni Umrlo jih ie 362 One-racij je b"o izvršenih: 2071 kirurških 536 ginekoloških. 2D9 porodniških in 391 očesnih nosnih ušesnih in vratnih Rentehnoloških preiskav jo bilo skuono 1846 Porodov jo bilo 668. Na posamezne oddelke je bilo sprejetih: kirurški 2661, medicinski lfi*4. dermatološki 1261, infekcijski 436. na oddelek za ušesne, nosne, vratne in očesne bolezni 836, na oddelek za piiuč-no bolne 136 bolnikov. V bolnici je zdravilo zabavno igro v treh dejanjih j.Gašper-ček išče stanovanje-. a— Kap je zadela ženo pisatelja Kosta-njevca. Včeraj je na zborovanju Ob želez-;•••>! št. 6 zadela kan 57-let.no g. Karodno F^csianjčevo, ženo našega znanega pisate-. g. Josipa Kostanjevca. Gospo so z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnico Upalo, da ji bodo rešili življenje. n__Krožek učiteljskih upokojencev in upokojenk za Maribor in bližnjo okolico bo imel svoj sestanek v četrtek 7 t., n-*. v Xro9tor'h tete Koštomaieve v Mlinski ulici a_X11 akademski ples v torek 5. t. m. t dvorani Uniona bo največja elitna prireditev te sezone v Mariboru. Sviral bo Jo nuv-jazz akademikov iz Ljubljane. Nočno lekarniško službo ima prl-h ;dnii teden Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu - na Glavnem trgu. a- Krvavo Novo leto so imeli fanrie v šikolah. kier so se zopet pretepali Poleg ki lov in plank je pela tokrat tudi sekira :e j s seikiro obklal mlinarja Antona Medveda in Ivana Ulnka. Oba so morali prepeljati včeraj dopoldne v bolnišnico . i-- Krvav spopad med pijanimi fanti. V noči od petka na sc~botiepli pijani fntje. V snonadu sta bila 18-lebii Anton Medved in 35-let.ni Ivan Ur- Kdo bi rad imel ves letnik »Mladega Jutra44 v ©feliki knjige ? Pogosto nas vprašujejo, ali ne bi mogli oddati tej in tej knjižnici ali zasebniku »vseh letošn iih številk »Mlade ca Jutra«, da si jih da vezati v obliko knjige«. Takim željam doslej nismo mocli ostreči, ker »Mlado Jutro« ne izhaja zase .ampak v okviru redne nedeljske Številke, tako da je največkrat z njo vred razprodano. Vendar smo pa radi pripravljeni ro<'i zahtevam po kompletnih letnikih ».Mladega Jutra« in prirediti ponatis na boljšem papirju če se oglasi zanj DOVOLJ NAROČNIKOV. nrocimo vse ŠOLSKE in drage KMT/VICE ter vse zasebnike, ki bi radi imeli letnš*?"* letnik „MtAnEGA JUTRA" v obliki knjige na i nam sporoče na jkasne je do 15. JANUARJA in obenem navedejo, koliko izvodov bi potrebovali. Kompletni letniki »Mladega Jutra« bodo mladini zmerom dobro dnSlo berilo in odrasli bodo o praznikih in godovih tem raiši secall o« niih, ker bodo z njimi napravili veliko veselja za razmeroma majhen w jiar. Iz Celia e_ Silvestrovanje v Celju je poteklo v znamenju hude gospodarske krize Največji ob;sk je zabeležila sokolska prireditev v Celjskem domu Telovadne in šaljive točke so občinstvu zelo ugajale, poseben usneh pa je žel znani kunletist g. Danilo Bučar iz Liubliane Ob polnoči se je s pomeni brnim govorom poslovil od starega leta društveni starosta br. dr Milko Hrašovec in začrtal bodočo not v novo leto V Narodnem domu je biio leno obiskano silve-stro'v:iTv-"p de'evske»a kulturnega društva ■»Svobode^, kjer je predvsem žel priznanje društven pevski zbor pod vodstvom nevovodje s Cirila Presriia Kot nosehna novost ie ugajala recitacija nesmi v zboru Poiiciia ie imela malo opravka s prevročimi ^ta^-prn' silvestrovalcev, še mani na javna bolnica. V zgradbi Pokojninskega zavog? bodo te dni postavljene original Lutz peči. Prosim interesente iz Celja in okolice, da hite z naročili, ker dobe mnogo nižje cene, ko bodo pečarji itak v Celju. Ing. GUZKT..T Linhljana, Beljaška ulica št 4. — Telefon 32—52. 1652 e_ Danes je zadnji dan razstave del slikarjev Modi-a in Slapernika v dvorani Mestne hranilnice in s tem je podana tudi zadnja prilika vsem onim celjskim late i!eent.om in iffvteh>ent,kam. ki dos'ei še niso našli časa in priložnosti, da bi noaetiM razstavo, ki obisk slehernega umetnost ljubečega posameznika nedvomno v polni meri zasluži. Razstava bo odprta ves dan do 19 e—- Trgovska nadaljevalna šo'a v Celju bo pričela redni pouk za I. razred v ponedeljek 4. t. m., za II. in m. razred pa v torek 5 t. m., obakrat ob 16. e—- Nove srečke III. razreda razredne loterije so prispele in nai i'h la^tmki takoi dvignejo v celiski podružnici »Jutra« žrebanje se bc pričelo že 15. t. m., rok za obnovo srečk na traia le do 10. t. m. e— Mestni kino bo nredvaial danes ob pol 17.. r>ol 19 in pol 21. in hitri ob t>ol 21 zvočno filmsko v°=eloisrro --.Kdo bi plakal« po znani one"0!' Hueonp Kirscha e— Dramskj od^ek Sokola v fttorah ponovi danes ob 15 Golarievo veseloigro »Vdova Rošlinka«. Pričakuje se velik obisk. e— Razne nesreče. Na dan nove ca leta se je prioetila 64-letnemu posestniku Franu Pozniču iz Ulimlja. občina Sopota hujša nesreča. Pri delu na domačem podu je Dadel 4 metre globoko na trda tla in si zlomil desno ključnico in obe ko^ti desne colenice. — Istee-a dne je spodrsnilo na poledenelih tleh 62-letnemu posestniku Josipu Kremoušu iz Velike P'resice ki se je občutno poškodoval na obrazu. Pretrgano ima desno lice od ustnic dalje, preklan nos in večje obtolčnine na desni strani clave — Novo leto se je pričelo z nesrečo tudi za S-letno treovčevo hčerko Gerto Rosmanovo iz Gaberja pri Celju. Ko se je vračala v spremstvu matere s sprehoda na .Tožefo-vem hribu, je zavozila neka cosoodična s sankami v nio in jo podrla na tla. Rosma-novi je pri padcu počMa kost v levi pod-lehti. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski javni bolnišnici. e— Oster mra^ je nritisnil včerai ponoči zlasti na proti jutru, v Celi 11 in vsej okolici in nri.nravp siriii^arie.m notno kuno ta'ko hudo pr'čakovanesra smuearskeio-a veselia. Zui+rai ob 6. ie kazal trm-iomer 16 s ton in1' Celziia nod ničlo in ie mraz s tem d<-.sp,5V? so do ma'eea nla^pni Obisk ie bil dohev in je tudi našo č^conigie težnje l,-ona'i5ke unra-vp vselei rado nodnrlo OT) ip itinn.®'>Vral interveniralo »r' nristoinib č;n'+oi"h sle-rip olenšnvp iVofie 'uoke Pfez.ni.sale so se naera^ za le~>r» okrašene g ovot- i«>!tn Na ne.5,not'h in i7r>reb;>;5<".&Aih v mestu tn okoKei so so n namesti'e žeie.zne in l(»j!(i,Tip l^loni tpjr ITli'P Tor'n ie. »'a Hudip društvene naprave vsako 'P'tn snrot.l -inkva.rilo in tpr vsi Pi-artm• n' nrav ni? ne 7a'eže!o PrnStvn ta.ko nrtro"! sle herno n^niLid težVo »ipnai-ie za obnovo rtanrav 0'p^ip^-a'e? ii-p^il" lp. tns drevored riroti prpfpra,n- ParsVp stonniee so novp redtin 50 50 obrp-Tovala drevesa v mescem okn';«n Nova Vnštvpra uprava ie neke^Vo re^uc^aTia. Vo"'' 7■ sreski prosvetni referent, sj. Z^hrastnik. Iz Kra»5?a r_ Kino Narodni dom v k"«.inii' Ho n^M- vn.'*] rl"ne= "V t. m. veVrohd^-n? f:lm t>B''-S-tfT^'V-1 ir> i^-r^Vto «alo ofe 5. uri ocoold.ne in r,l"> n-^1 0 uri zvečer. It 7.in»n?ia ' z— Pododbor SPT> Zas-orip iavlia. da le-t-f-s r>e bo naredi1 s^o^e eh^aine oianinesiro-ic\*ske veselice zaradi hude co^nodar^ke ltri?« ki -i« zajela občutno tudi naš industrijska' kraj. 7— Zborovanie obrtnikov. V ne<1elio do-noldne =o v oro^torih s V/plnhe^eria zbo- rovli oH»-i;iiVi 7rn?:<»l n, RpboV o cnloSnom rv^lo"'^. in obrtništvi T"d: oci?>li (7ovornikr iz Liubliane so 'PO obrtno zbornico T«•i7T>ravli°lo se ie t"di o novem obalnem TiVonn T>*-i*>o sklepali glede skupnih ali ločenih zbornic. Zborovanje, ki ie traialo 4 ure, je bilo zaključeno s pozivom na delo za rešitev raznih vprašanj, ki ogražajo malo obrtništvo. Iz Hrastnika h— Silvestrovalo je pri nas troje društev, in sicer eno gasilsko pri Dolinšku, drugo iz steklarne pri Logarju, Svoboda I. pa v lokalih konzumnega društva s prav lepim programom. Zaradi krize ni bilo posebnega zanimanja za silvestrovanje. h— Avto je zgorel. Gostilničar in posestnik g. Slavko Bi rtič nima sreče s svojim tovornim avtomobilom. Spomladi mu ga je v Mariboru poškodoval požar, te dni pa se mu je pripetila z njim nesreča, ko je bil na kupčiji na Dolenjskem. Ko se je vračal domov, se mu je nasproti rajhenburške postaje vnel v avtomobilu bencin in je bil sprednji del vozila takoj ves v plamenu, šofer se je rešil na ta način, da je takoj skočil ven, potem pa sta z g. Birtičem vred skušala s snegom zaduški ogenj. To pa ni pcmaga'0 in ie avto pogorel do Koles. h— Kino Narodni dom predvaia danes ob 15. in 20. film vesele vsebine »Licejke«. Iz Laškega 1— Gasilska tombola na Štefanovo jp dobro usnela. Gasilno društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so s l-spohn pripomogli. !— Zima je podvojila število brezposelnih. ki hodiio r>remra.žen! od kra?a - kr*i in iš*eio rvesia. Eden takih siromakov, I. P iz ot.uiskega ok.raia, je nrišel »0 t m v '.^a.šiVo. kjer 1e dobil sredi uMce epilent-čen nanad ln se ie z vi, i a 1 v kr^:h v 4 mu snega. OdnesM so ga z nosknico v oH-.nsko nisarno. kjer mu je nudil zdravniško moč banovinski zdravnik lr T^o^šin. Ko se ie zoneit onomocel. so ga odnravili z vla kom v Rajhenburg. kjer ima baje »or>.»d-nike. 1— Vremenska hišica Oleoševalnega društva nri kolodvoru je dobila te 1ni svoio ana.rfi.turo in s:cer ve'ik tro^etni *ermo-meter, barograf, hidro°Ta.f rn termo^rr.tf. Anarate. ki jih ie montirala -vMka Zaic iz I>'ub1jane je dnbaviia tvrdk.i Lanj-breeht iz Gottingena. t_ Narodna strokovna rve-»a v Trbov- Vah nriredi danes breznoseinj da.n v korist breznose^m članom Občani na;' ne ^avračaio zaai^nikov s nolami, označenimi s štamr>iM'ko NSZ. nodHi-ž-nice v Trbovljah Javne ustanove naii noštieio nrisnevike na talni št"-o N^Z nodružnico v Trhovliah t_ Smučarski od^ek SDD v Trbovljah bo va^i' začetnike smu^ariie od 2 r»o 10 t m vsak dan od 14 daHe Zbirališče nred snomenikom naglih vonplmv v Trtvrv.liah Ob neHpl;ah in fvrj>"h trenlne na Mrzlici. Va.b^eni vsi 7,a^etn 'iki lenega športa. t— Kulturnon^svetni odsev NSZ nono-vj na že'io č'a.nst'va is^o »Nava4 t !U ne ,nriredilo šoij^ro vodstvo r>a Tinin 'rro v s nrimer.no iro- ■va.n':h ie bilo 70 revnih noliorsVih =o!ar®ev To hvalevredno a>o';?o so ^ raznimi nam-Oimo^^iM fifdč. a. s'ov">nt^hist- ^išV tr°-"vc.i in ohnt.n®Vi V cjf.epr. Losflin',« T?i.zoor*eV Virman, T>astei,q.prseva in "arf'* 'r?(iT(y ^a.r iz T'nia in trnro^ka '•'omažič^va iz Zs-omie p'c,+r*oe Va tem mes-tn jiro bodi izrečena 'skrona »»»»"»'a Iz Ptnfa 1__It služSe strani 9". Prano -»»ar-nc 'p ,no 411f»tn< rvpgti S'1'.*-bi S notnimi ireiftinlri 7;a S»sVin (ir,o,Vo-ip.n. Mestna niV-lna mu ie i7-rp.lr'a to nipeovo s'iitW!111,!p las1*a*rr> 7P>1 vi- lo. — G. Klemen^, sbiea mri \Tpc>ni hra-n'.inirvi. ie n^omeiščen V m«--o+Tipniii ro>'nni- nemn zahodu _ Na.mopto uno^Vo^onegf je nastoT-Ve^ s' VraV. doseilaj v služb' nri sres-^p-m načolstvo. j- Mestn" nhr^inft Zff rrfiorte. IC*- V f~\T rsT\»*-'TlA i« n.*l -O —--r-.-ili^ JF (!(._ nra.rni»nn ^-"ni lOo .-^r-, ne ni rio 5<» vsiV =.T'e;e1 Hva k« *rv>Vre in hel-^ rvecivo. ti t. rn o.v> 1o A^-^oiVlme na sre-<5 Vem na^^l^ni TT rt i rl c>T-r>n i p j— l"T Ohrtr>»»na rftiistra. Ana pfoifpr*®- va ip odiav~i'a >f"<»oi^-inO J. mp=^:n'|m rrr\ry) r.i"'liis na ip od.so.irila obr+ Sodarstva M; Uro cjp^^or jp nriia-vi.l obrt na^iiinova.lnloe in r a^r^-^i1 - a' n i<» p igio v Pa- no.n^vi iji>i is. Rozalija Petkova na treo-v'no s s+p.kioim i— Ki^o ho nr<»HvaJal np.mi vele- f;,m ,Noptova barka _ vesoljni noton^. i.n sicer ob nol 19. in pol 21 'i— Prireditve. One 5. t m mrpeer Ho v Zavatnikovem bote'ii č».iinka nlesne šole r>rivrttnih n^m^^ČPITiCCV Itfr.11 Vio j-aziz .Mnnskfl SoHoM — T "j+omer. t>1wn* ufi- telj a. Simonč'«5 iz .Maribora na ho s pvojo partnerico prp^vaia'' reviio modprnib plesov — rinuštvo na nrirvr-^-Ni za nr kr.o"pv ob;č 52 otrok in 24 star:h onemoglih ženic Leno so Hiti obdarjeni otroci z zimskim neii'ni in rsSIeko ter šol«,V i,mi notreHščinaini. S-^ze veselja so se u^^vle marsikateri mo^eri in rad^«:'no so žarele oč-i naših malčkov ob pogiledu na lena darila. Po nagovoru gosne nred^ednice je zane-lf š^^ska d°ca neka i lv> žičnih nes.mi in sledilo je t"'di nar de&la-macii. Podružnici KTS na R'anc; lahko k ji«r).ev>u te prve boži"nicc Iskreno čestitamo. Hvala pa velja darovalcem ki so ji oirimomogli k usoeli »bdraitvi. Na ud.anost-no birzoaavko. ki je hila n-^Vna z iistanov-nega občnega zHora dne 22. dccembra kraljici Mariji, ic KIS na Blamci prejelo z dvora tomJn zahvalo. GRAHOVO PRT CHRK.NTCI. Neurij et-no nas ie zadelia vest. da n.a.s bo v kratkem zannstil podsarosta naše če^e kaneta.n Hr. Veiijkovic. ki je premeščen na losfno prošnjo v liniHlja-msfco vojno oVirrv/ie. K>i^ctan Hr. VeMakovič. ki je no rodu ^umadijec. si je zna.1 nrid^biti pri nas mn^rgo znancev in nriiatel'ev. ki ga H'>do seda i hudo PoseHno pa Ho občuti'a njegov odb^d so-k^1 ':a če^a nri kateri je v fumVciji pod-staroste de-lova.l od ustanovitve. Na nevera mftstu mu želimo vse naiHoliše! — V ne-deljo 27 decembra ^ta nrredila narašč« i m dcca naše sokolske če^e v r»': ii sestre filo-boiVa.ri^ve leno u«ne'o Ho7?čnico. nr kateri ie Hilo <->b k oncu obdarovan'b nad 30 So-količerv. MaloVij so nastor-ali orvrč im se prav d^bro odre-*"!!!. eoiKfl V'pr ce je nri- redi t ev vrš:la. ic bila tv>Vi.a PoseHno moramo nri pomniti, da so nas Hratie in sestre rrati^nec^a dniš^-va i'7 Cerknice poselili v Dpv l^j-^m —tiin k-«♦'pl'^ hvala I SELŠKA DOT/NA. p0 neori letnem mi,ž-nem vremenu, ki ga je delmo sprenvMal tudi ie nrav iv^'""! snežifi Z"1-nadlo ie nol metra «ne; Var ie l^žie. k^kor P3 (»aziti tnpirt. r>-l:mi irm n"Va i nrav '^nih tc-rpnov za sm'i''xia.nie "šokol v Selcih ima po-c.o,b»in cbv-arski in ima že precp'šn čf+p-Tifo nade.lvi''m'h smurxa.riev in smučark. NptVai a nov S-it-ola v S«V-.h se bo iKlele-'!'o tud? s-mMea-^ke^a tečaja v Mois^rani. n.a vom ie zaf^fla v Sp-'c?h luč Vem-n^r'o^-e ei^V^nnc. \rse-splošno vc5lf ie vladalo no 'n Hnd. i>e so se rvdd^bmi'!. Vnr so razni šk^^io^cli- neži prorokovali. da električne razsvetljave ne bo do novega leta. Sedaj se že izvršujejo razne malenkosti in po novem letu se prične delo v Dolenji vasi. kamor ie .Ic izpeljan zunanji vod in postavljen transformator. Zunanja dela bo sicer oviral zanadli sne^, vendar se bodo izvrševale hišne inštalacije. — Ker je zapadlo že rnno^o snegi. unamo da avtobusni podjetji ne bosta p rek Vi i'i voženj. ker b' bila dolina s tem popolnoma odrezana od škofje Loke in kolodvora. VIŠNJA GORA Preteklo nedeljo je priredil naš Sokol poslovilni večer svoiemn bivšemu večletnemu starosti Zevniku Antonu, ki je odšel na svoie novo sružbeno notarsiro mesto v Kamnik Večer le nri-vabii do 1-50 Hudi, znak, kako unoštevan in obče nriIiiubTie,n ie bi! c. notar, ki ie bil nad 10 let med nami Mož značrra. dosledno olvektiven, je živel brez sovražnika v vsei naši dolini. Sokol v V:šnii gori ne bo pozabil g. notarja, ki mu ie bil nol dece-nija vodnik in ki mu ie adiustlra.i domala vso telovadnico iz svoie?a žena. V snem;,nn bo ostal pri Jueos^v-enski Mat-ei, domovina -sDe&eteza brata.f bo pogreša'a nieco-vih obiskov. Tih kukuren delavec, ki se ie ude^stvoval s'ovsrveno že obenem * Kett^reni, Murnom in druščin:, nrisnera od časa do č^sa na.šim .reviiam še vedno ra.T.ne sn;se Naša v^nie^orska dolina ne bo nozabila svojega Zev.nika. ki ea visoko ceni in Mnbl. Na n.;e,?ovem novem shi^ba-nem mestai mu že,:mo nrav iz sr'-a mno-gc.brern'h in v«®p»wgV!j) usrtehov. \rlŠN 1 \ \. Na zve"er «o t»»d? v G orc-.n i i va«n o-i M,",'*avi p"Va^a1t faimtie. da ie velik p^-zin^k. Prvi se ie nrš-nfH.al neki fnat z voz^m in stom.il v '1:co nr»d b'^-*. K,malii 7a ni;m jo i^ prisekal <*—'"i "n na to 5c tretji. V«? «eved.a si,m: znanci. Ne dol-rto. na so si Hib' v las°H. Hl'=ka.Ii tindi nog? i,n Seveda so «e zi- "^esem. -a- junakov ie nrei-el svoj triS**. k^HMica na no.*xe-H"i'e sedai ne<»e ž?vi«*'«^»avr>?e orn.r"fvil «vo.fe d^lo tivl? na p^.-Hni živali, ki je dobila od rv^^ivjanca d-t<» pre- ko reber. — Sm-"r;v-'i r"i nn Sv. D--b 2o.ro že oživila. nč"i rvd^ia. pokriva vso planoto, ki je nri naših ?dei'r>;h s*vorrniksh v naivečjih č;«l:t«. — eb"ni Ho na nra^k Treh kraljev ob 3 pu.po'dne v telovadn ic L Lažni trgovski potnik Marenberg, 50. decembra. V začetku decembra se je noja vil v Dravski dolini neki fi.tu.hec Ivan, ki se je izda;al za Šluhca Avgusta, trgov. po^niVa, uslužbenca nri tvrdki Centra v LioHljani. Ponujal je šivalne stroje, gramofone, gramofonske piK>šce in dru"?o. Ker je zelo samozavestno in prepričevalno nast^ml. ie delal dokaj doibre kupčije ter jc na račun naročil sprejemal tiudii zo.^^ne zneske denaria. S s^boj je res nosil tudi naročilnice z e 11-ko št.amnilijko. kakor jo ima tvrdka Cen*"', v LiuHlian1*. imel na je trdi ponarejeno legitimacijo iste Krake na ime Šuiuhec Alojzij- S temi važnimi dokuim^ntj ie jo primahal v \rubred in Marenberg ter n->bi-ri,l rnr*n n.aroč;!a. Goljufu so nasedl- Ra.iko Rit^ek in Vresič Peter iz .Marenberg.-.. šofer Topler Ivn in fotograf P°-K°r i5 Vuheda. gosMi^načarica Germn^ Ce-iliia iz Vuzenicc in šc nektaeri dni :2 Raiko le nredol-c"> ni nrei-I ku-> :e-•niiih stvari, ki iih je žc d^'-"wma nlačal. st jj obnni.l na omenjeno tvrdko, ki na jc n-.r >-čila zanikala. k»kor tu<3i to. da bi f^ovs^: (pomnik StnHec bil nri niej ur'-'->ben. Pa tudi ostali naočniki so zaunan pričakovali svojih ■naročil. Tudi po dnvgih kn.iib Dravske doline je r-lji?.fal nzne naročnike za znatne vsota •de na rii. Na svojem notovaniu ie pri s«! tudi v GuŠ^anj in Preval je. k'er je n-1 nravi! nekaj kupčij, ^rbec jc d^ma iz Ljubljane. 0'bl,a«+va ga marlijvo zaslcdmieio. ... in novo I^to T^iuhliana. post festum S temPe voščili za nraznike m novo leto ie bilo zmerom malo tako- liudie vemo. kaj se spodobi in kai niše bon ton. pa si večamo v roke in govorimo mehke bpsede ali pa razPoš;iiamo tiste dobre, sentimentalne. z zasneženimi pm»-pkami in svetimi nebesi poslikane razglednice, zraven pa nam niti malo ni treba, da bi v resnici 'meli kakšno dobro misel sami pri sebi in da bi se vsaj malo potmd'M sreče in bla-era želeti za druce Hudi. Pa Bog nam te nemamp površnosti prav cotovo ne p'še za zlo. v«ai v teh čas'h ne v katerih smo zdaj: ta n danes ie prav slednjemu človeku vsai malo težko, dandanes ima sipdni? človek na svetu toPko opravka z borbami za sa-meg-a sebe. da skorai n:hče več ne uterne odnirati sr"ca za drucs lnid? Pra\' nikogar ni več ki ne b? sam bil potreben po-šfeneca tzdatneca. na licu mpsta izterin-'/eca vo*čHp. — jp tako bo polagoma morda rpc postalo č;«ar si mora ŽP1eti. na malo v roke nai ri nlni-ne in se rs i cre bit. da bo kai dospgei i^la^or mu. kdor se dr ?p«a dokonlic in vcak nrav vsav se mora čisto sam doko-ng*' do vrh reči. Toda v teh dneh. ko nam ie že rss?« nrema'o in ko nam samo nrmapilr?»«ia p«, ip.coma pnerta-!a ma^o preveč. -men. Po orpdmp<5ti;b Llnhiiane so te Hndip hodil' okrec. otroci etarSp\r ki so kakorkoli ostali brez za«lnžka brezposelni delavci. do«toino oblečen} reducirani uradniki s kravato in z besedo »prosim, opro- stite« na ustnah — liudie, ki so sredi teca svetlega, optimističneca trušča za praznike in za novo 'eto ostali brez ia^Pc brez potic, b^ez toolpTa kota ln bi-ez krnha. pa so hod:li malo okroc trkali na tniih vratih in svoi:m srečneiš^m sodr^avlianom s tiho sramežljivo prošnjo vošmli :>vse najboljše«. Otroci so tako oo malem na.braii oolne epkgrie kruha, notic in drna^h stvari, da so iih potem nesli domov, kier so iih. no premražemh barakah in podstreši;h čakali še maniši otroci z obnnanimi očmf. Breznoselni delavci so iznro" --nipnpo-a Ž'vlipnicVpstali zatočišče t-vtiVi k: =-o ostali najbolj brez vseca in najbolj na dnu. Toda nrazmki mineva 'o. k"ct v kole«*' se je obrnil, vn»fa te<^a bož^esra zitoč-'š< i. te začasne nprpgictrirane e^revalniee so se zaprle jn človek, ki ie ostal srp.di n'h ulic. bo posiei samo maioiriip še lahko notrka.l. da pp mu bo odnrio. Toda sv*t že tako nrpipn da ie v=nk dan rnaio boiie na n'"em. Tirp b'ti čisto hr^z namena. ""^a not okro? sonca res morda ni prt l-dovplram nanrpi navz«ror. od 5oti»)| n^ vpn^ari« nikoli ne odmakne. Tn ai? ie tre^a 'i člevekov optimizem kakšnih ! veči'h potrdil' * I Novo leto bo pač v vsakem pomenu besede — novo leto. L. Mrzci. GOSPODARSTVO Novi predpisi za poslovanje z devizami Mrrster za finance dr. Giorgievic 'f na predlog Narodne banke izdal spremembe in dejK>lmtve h prav 'n'ku o prometu 7 de-vf^anji ir. valutami od 7 okt 1931 Devizni ]>"P(ir>i»i se s tem deloma razš rijo >n po o«triio. vendar o«tanemo v pogledu^ deviznih omeidev navzlic temu med državami, ki dopuščajo še precei prostosti v nos1 ov sinili p tu i mi plačilnimi sredstvi Nainove jznonolnitev deviznih predpisov tudi nima Ttamena. da ovira ali celo prenrečnie uvoz. ka''or to delaio nekatere cosedne d-žave. Spremembe so v slavnem naslednie. V ?1e.nu 3. do^edaniega prnvilnka se spreme n;ta 2 in 3. odstavek tako. da morejo po oH.aščene banke ods'ei prodajati tiiia planina sredstva =amo na podlaci rednih Jrnmentov o že i7vršpn<»m Izvozi? (originalne fakture in carinske deklaracije). TTkiniena je torei moino't natnns Hpvij pred »zvršo-nvo-»om na nodljtori kupčeve i>ism«»nn f,i>vc7o dj) lin nT(i»il v ilr/avn n5D skra5"' r'-1'' 7i» Or^OTlionie pa,',nn3 (ji fl\-07ni»l) doka7''0, Name«to potrdila o n-0'nVo'ir'i se la^ko p*-: na'"mii dev'7 ivedloži tudi obrtni 'i«st Pnnl>la5Pf»nj> h-^nVe pm«''o STve:emati 7» f>-"-avdftn;e do=lei na rodlncd r-^ ez ivoda-jph dpv'7 OMmO nif nvfpnc doMaraci'°P ki pn HMe i^d^np "O 1. iarvarili 193° = o-:oa.1a-ir"-imi orior:n->lnimi fakturam1: starce cte-jciornriie in fakture r*a s^mo «n p^d^odne™ fv^rvh-eniu Narodne banVe. Ti do'<<"ha ima lf> namen. da se onemogoči špekulacija s fakturami. V PIptuj 4 PP dn'o*ba O v*šini dnv«l">nc-ga iznosa dinarjev v potniškem prometu sn-emen' tako. da «me:o niši državpani ne-pn iz države s seKr*i v na=em denarju do D;n (»lofilei 3000 Din). Oh izvozil bla^a v inozemstvo Se mora izviti zavarovanj ?a vrednost nad 1/'00 D'n (prvotno nad 5000 Din) kakor ie t>n0 to že določeno / od^v^m finančnega Tn'ni=;tra od 4. novembra 1931. Členu 6. pa fo doda še nov odstavek, ki Pravi dn morajo izvozniki, ko zahtevalo od pooblaščenega d«n^rne«a zavoda pot-dlo o zavarovnnui valute, predložiti notrdi'o o plačanem davki' kakor ie to predpisano 73 nakup deviz. Novi predpisi so tnd' »lede odkima izvoz-r;škili deviz (doslej 50* 0); zalo morajo '>0-v-eh predmetih zavarovan5" valute ima ><»-t-''na banka pravico, da otlkuni 80orositi Narodni banki. Nova ie tudi določba, da moraio izvozniki takoj izrocti pooblaščenim bankam zaradi j- odaie na domačih borzah vse deviz<-. dec upoštevati, kar bo imelo za poledico računsko izgubo. Ker pa je pričakovati, la se bodo državni paoirii v svoj' vrednosti kmalu zonet ropravili in ker ie ta razlika kakor re"eno le računska (do'-ler zavod pa. piriev ne proda) ie udružeire predlagalo, naj bi se omo^oč lo denam;m zavodom, da to rfizl ko vne^eio v b;1?nco med akliva kot .posebno po=tavko (> razlika na te "t iu vred n notnih pa^iriev«) ;n da se jim o"io'roc !c> postavko tekofti let odrv«°ti. cpveda ?e zaradi 70'ietr>e'Ta dvi<>a t^^aiev ne bo ta postavka avtomatično Vnndla. Kakor TKJ"Oxaio iz Beo^ra^a ip ce la i N'. Vel. krali pr 'T-vio.al in pro-rlac;l zakon o hi l!,,ncir.a,,;u (Irža.vnilj vT«v'noc,r>:1i napir;>>v. ki unošteva gori označene že'ie. Ta z.ako" do'oča: V«i denarni zavodi. (p>rivatn' m ia vnr»prav'i;). ki SO dolž.li iav"0 pnVinrntr svn'e rax»ne in v«e zavarovalne dru?V mo-eio razl'vo med naknnno aH zpdn'o b--l.ančno vredno«t'o d''žavn;h vre^nostn5'* "o-piriev in med te*a;no vred"o«t:o na r- -• ~ - n - - -či*i borzah zadnii dan nn-Vvne^n le';] a' odpisati, al' io oa izravnati pre1-o no1" i!er'a izravnalnega računa nazivom "Račun tečame vrednotnih paoiriev . To veHa ^lede b lanc za 1. 19-1 ali pa za 1. 19'U 32. Kot državni vrednostni papirii se smatra:o tudi založnice (zastavnVe) in obveznice Državne hipoteka rne banke. Znesek »računa tečaine razpke državnih vrednostnih paoiriev« se ima odpi=ati na.i-didje v roku 5 let. in sicer vsako leto najmanj v v'šini ene petine, počenši z on'111 letom. ko je bila ta razlika vnesena v bilanco Rezerve, izkazane v pasivi za kritje razlik na tečajih vrednostnih papirjev, se imajo v celoti jx>rabiti za odpis tega računa. Izguba, ki nastane ob prilik1 pioJaje dr žavnih vrednotnih papirjev, se ima odpisati v celot v bilanci za ono poslovno leto. v katerem ie bPa prodaja izvršena. Dokler presega »račun tečaine razlike državnih vrednostnih papirjev, se ima odpisati v celoti v bilanci za ono poslovno leto. v katerem jo bila prodaja izvršena. I)okl-;r presega »račun tečajne razl ke državnih vrednostnih papirjev« v b;lanci izkazane r.-?cr-ve, se r.e sme razdeliti dobiček, n ti dajati kaka tantiema. R.-šitev vprašanja bilancirania državnih pao'rjev v smislu gori citiranega zakona je pravična ker ne krši načel praviintja bi •anciranja in ne dovoljuie prkr vanjo de-lanskega stanja. Pripomniti je treba, da je š'a Neirčija ^ tem pogledu še dalje, kei omogrča 4. zas lna uredba sličen postopek <>Em\Vfcitungskonto«, ki se odpiše v 5 l.-t.h), in sicei ne samo za državne temv- č tudi za ostaie vrednostne pa pire n drug« predn.ete družbenega premoženja. Zlorabe pri p'"milnih poravnavali V zadnjem času se zopet nevarno množijo insolvence, zlasti pa pr meri, da nepošteni dolžniki pod krinko splošne krize zlorabljajo zakon o prisilm poravnavi izven konkurza in da se skuša:o na ta način okoristiti. Jugoslovensko društvo za zaščito up nikov v Zagrebu ie temu vprašanju [K)6ve tilo posebno oažnio :n ie po dali«em prouče vanju skVnilo na pristojnih mestih predla gati poostritev nekaterih določb zakona, da se ob vam ie gospodarstvo pred škodo in da se sedanjemu stanju napravi konec. Tako predlaga društvo, da državno tož'l-stvo v vsakem primeru izvši preiskavo. al; ne cbstoia kako kaznivo dejanje. Poravnanje naj bi se odobrilo šele tedai, ako j=e dolžnik izkaže s potrd lom državnega tožilstva. da proti njemu ni razlogov za kaze ■ sko postopanje. Nadalie predlaga dmštvo. da se uve-' pravna institucija prisilne likv'dac'ie. Če se upnikom da motnost., da predlagajo v okviru prisilne poravnave prsilno likvidacijo bo do!žnik nod pritiskom take zakonske ustanove gotovo skušal postaviti realno ponudbo in dati "a-anci:e 71 'rvedKn rorav-nave, da si zagotovi nadaljnjo eksistenco. Praksa ie pokazala, da so v zakonu pred videne minimalne poravnalne kvote postala maksimalne. Le redko je usre'0 doseV kako malenkostno v'Sio kvoto preko minima Minimalna poravnalna kvota n-ai se r?»radi tega poviša od 40. odnosno 5'* •/• na SO in «0«/» kar bo dolžnike pr'sili'o predlaTnti poravnavo, preden ie imovinsko stanie tako izčrpano, da ne moreio ponuditi več kakor 400/o. Tudi za poravnania v konknrzu ie treba dolomiti min malno kvoto. Vrh teo 30 dinarjev če ij3vrševa1ec navederi:h obratov po-množ1 tekem leta število oseb, ki mu no-ma^aV) v obratu, niača naknadno za vsako tako os"bo no 30 dinarjev Davek za c-menjene obrate se plača v prvi no'ovici ota preden se začne iz vi Sevati poklic, in sicer v ce'otnem znesku. Ce se pa rnr'čne •H^iklic izvrševali še'e v dTUgi no'ovici leta, se i>a n'ača davek v polovičnem znesku. Omenreni davčni zavezanci, ki se za-otiro brez potrdi'a o plačanem davku, nla-'•a:o "o'eg re1inega davka še enak znesek kot kazen. Od potu:o6:h obratov se pobere davek, ko se izda obrtno dovoljenje; kot dokaz o nlačaneim davku s'uži po prisroinem ob'a-stvu hda.no obrtno dovo ien'e, na kateiem %včno ob'astvo na pred-msami ii^Čin oo.tr-l.j vn'ači'o davka z označbo točne dobe, ■'a kait.ero je ^avek .n'ačan. Vsi izvrševali tak'h obratov se ,w.ivlje.so, da iz->o'ni'o svojo davčno d0"žn^.->t ;.ii plača,jo ta davek t-a.koj. da se izognejo kazens'-:ra posledicam. Borze Na liublianski fco^zi ie znašal pretekli teden devizni promet 'e 8.2 mili;ona Din nasproti 11.6. 11.0 108 n 10.3 milijona Din v zadniih štirih tednih. Curih. Beograd 9 0"). Pariz 20.10. F.ondon i7 Mev. york 512.50, Bruselj 7120. Milan 05 04 M-drid 4325, Amsterdam 2^5.55, Berlin 121G0. Sto-kholm 96.80, Oslo 9o.8f). Kobenhaven 96, Sof ja 3.71._ Praga 15.20, Varšava 57.70, Bukarešta 307. ^ Blagovna tržišča ŽIT« J- Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 29. vaa. Rž: baška 150—155. Oves: baski, sremski, slavonski 127.50-132.50. Koruza : baška s kavostno garancijo 58—60; baška, sremska za januar 61—63. za marc— maj 75—77.50, sremska s kakov. garancijo 60— 62; okolica šid 63—85; sremska za marc—maj 77.50—f-0. baška sušena 72—74. sremska sušena 74—76; okolica Šid 76—7« Ječmen : sretnski, 63 04 kg 122.50 do 127.50. Moka: baška in banatska 0igs in >0»« :?60—380: -/2<-. 340—34>3; s-5- 305 do 310. »6« 255 -265; *7< 190—200; i&t 122.o0 do 127.50. Otrobi: baški in sremski H6 do 90, banatski 80 -85. Fižol: baški. sremski beli brez vreč. 2n,o. 187.50—192.50. + Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.). Tendenca prijazna: promet srednji. P še n ca: za marc 13.47—13.48, za maj 14.21—14.22; rž: za marc 15.58—15.60, za maj 16 4-1—16.45; koruza: za maj 14.55 do 14.58. Silvestrova koč 1951-52 — in tako se je po dolgih dvanajstih mesecih približala osma večerna ura ko se je Ljudem spet nasmehnil bdvester m jih potegnil! v razkošni vrtinec odhaja oče-aa in prihajajočega leta. — Kakor po nekem čudnem, strahotnem in hkraf veselem I azu so ljudje slovesno uravna'.] t. v o c Ic.uki.c v nov svet — v t.«.to polnoč, ki je vsako leto le enkrat. . Srca so pričela hitreje utripati. Nestrpnost in strah pred nečom nezianim sta od trenutka do trenutka '*©a. — In čioveK se j 2 z vse večjo nejevoljo in tesnobo vpraševal: Kam nocoj? Zakaj nihče s. na ivo.ei pokvari teh zadnjui scir.n ur iew 19^1., v nate^-n, »e toiiKO dni z. ve. uiiu neocui in ze;n jo ... in pred njim so se vrstne stare, zucne v etike nise, ra/.KuStvo ra^vetijene dvoiii.^. Nazadnje se je od-iocil. S krepkim kora-fvom je premeri.! n-.kajkiat s-obo — pobral klobuk ..n suknjo in — oošei s kotma. ve-seij^iKa na uiico . ^ Visoki kupi snega, bele ce-ste, v soju ne-štoviin.th iuci »e bvcbokaj^oe, tramvaji m na vse strani drv do i avivOinObiu — g oi.uce ,a »nt ' - - - -- "j j,udi — nad vsem pa tu m tam zvesroano nebo. . , ,. . , , Skvcstrov večer. — Ljubljana jc kaUor mlada nevasta v čaru z.niišRega veoera. Z,daj pa zdaj šine mimo ianka ^enca — za njo ostane močna s.ed omam.j ve dišave . ; .daj pa zdaj pride človek mimo veze iz Icaterc prihaja vonj po tcadJlu. — mko 6ud.no je vse to. kako mešani «so ofcfcutki. ki stopnjujejo od sekunde do sekunue človekov nemir. O le da je s tem nemirom, v vrt nem vese'.e noši. Kdo bi nenehoma prem s. je val o skrivrnostni nedoumijivosti vsega življenja ^ Dvorane se polnijo. — Zdi se, da je hudomušni Silvester spravil vse ljub jansse meščane z doma, v svet množice, v svet. kjer človeka ne spominja vsak predmet posebej na leto. ki bo kmalu p-, kopano. Bogato d: rasen a dvorana na oo/coskem Tabora — je polna, vsa živa. da se marsikomu za en trenutek ustavi ko-ak m nc ve ne kam ne kod. Pisana razgibanost i ju di ki jim obrazi razodeva-o nestrpno pn-čakovanje, daje vsemu velikemu on«s''oru nevsakdanji pečat. Tu pa tam pa ie videt' »rreipko. m:šičaBto postavo, ki resno opazuje veselo vrvenje, plesa žejno mtedmo in bogatega sporeda pričakujoče resnobne-že ki= j'i-n ni do plesa. Da mimo njc-M mirno Sc(colia-redrlelja večer skoro rba a — Njegove oči so kakor oči vod'e. ki gleda v" daljno bodočnost. » Večer hiti. — Obrazi ljudn' so zi'rdeli vse bolj. Povsod se pričenja spored SilvesTovega veselja Deveta ura je že odbila. — Kmalu bo pol desetih. Teovadnica Narodnega doma je zase dena do zadnjega kotičika. Gaieriie so P01"6' .. L . Na odTU so škratje, godba, ruske ba'a- lajke. Slovanski svet diha v ljudi. V6e je tiho. Ruski Sokol i-gra rmfce narodne pesmi In med sviranjrm osvaja navzočr.e m.i'o ruski ples: gopak — do zamo-kn ienosti. Luči žarometov se neprenehoma menjavajo Zdaj so godci v rdeči luči zdaj v s;nji. dfl se zdi, feakor bi ee preko njih razlivala ti- ha zimska mesečna noč ruske stepc.^ Potem pa jih nenadoma oblije vijol-časa luč mistične barve se prelivajo druga v drugo Del ruskega sveta, ruske duše je Sil tam. Navdušenja ni hutelo biti ne konce ne kra :a Za:em je sledil Veliki froncert _ baletni valček, ki ga je plesala g. Milica Kuzmina, sledili so razni šlagerji, žive sike na papirju _ zabava je bila že na višku, ko je Kranji f:a Mica v polti — "grala prav vsa srca. Tako živo, kakor je bilo v dvo-ani »Zvezde«, pa menda ni bilo n:kjer. Tam so bili »Šoeani«. Nabito polna dvorana ie ponovno doka:za'"a, fcaiko priljubi iene so v Ljubljani prireditve naših pr'morsk;h bratov. Ob navzočnosti ljulf jonskega ziu^ana g. dr. D in.1* a Puca. predsednika društva »Soče« in drugih od'i-'n'kov me.sta Ljubljane ie ob por desetih o tvorba S''lvcaTov^n je gdč. Ivančičeva z učinkovito ri.ma.no §al'Kv-ko o Silvestru ki je med oavo^-imi vzbudila smeha nič fcoliko!... Saj je bila naperjena na vse. na stare m mlade, dame in gospode — o. naštetih grehov ie bi'o kar^nreveč. Vendar gdč. Ivančičeva je pe-s'xn reo!tira.'a z vso svojo le-o žen-sVo pri-vlačn ns'jo in njen zvon k i g'as in cista izgovorjava sta ji prinesla zasluženo prizna-nie vseh poper:enih pos^-sal.cev. Zraf m je nastopil mešani zbor ^ >-L-n"b-"an.«.koaa zvona«, za njim pa sooinr"_l a \nita Mezetova s Pavč;«evo i>«mi;o' Pas Mri c a, in z Brahmsovo: Dekle, dober 'e"er. S'eJ:,'i je en-->d?japka: »Domači prua tf»lj« v kateri so efektno na^tonili: gdč. G-vjm-Kva in ag. Terčič in Košata. — Vesel'e in za ^ovo':stvo nad vse lepše usne va:oč;m večerom sta b;,a smešna in igralci na.-?'.i i »ni z znanim 'r^janskrn aplavzom. Zdaj pa. no — pride: »T.očere žene mono'og»... Na oder jc pr:marš:ra'a z veliko V-^nj oko nre'o s svojim vejno h udom. šmim sm^KM-ai-m in z narejeno re^nabo okrog ,,^-nie — no v«e; k ranf-i deželi «J.av''ena Manica Knmarova Navdušenje ie b lo vihar in smeh je bil do neba se ra^leoajo* • V-o^ot ki je prihaja1 -n ttfo grl. Potem na ie — ž«V.=1-na z _ma- ^'o Vi««*m pov-.-1.ala k"f'o se ločena rena n<)-inv!irif| — »Sama S Sebot«! . . . Joj tO ie bilo hudo in leno. ža.V-stno ino _ in enc^n :.a — v-emu ie Vriv^ MurV." _ Z3 vs° leto dovolj . . — M<*nda :.e prP l-wen šo-"»k leno rarcvetenih V'Vr so iTjrvo'ni'1' š° zbor »I ?vb Ham^-tfa 7o Košuta je imm:trn -/i.nei1 IfT".'^- M to da dva _ — in lazz-bard st-o-i1 avr>ie J« ;e K^^a nriVaza.l sil-vfl''nvc>m «vo'- Poppi=ro?<»rii izleti ^lpd" ie ndfil'*"'^^' K«'»t — nafpm na >vf)t°-m 1 tfli.d ie nri."«!' ka 1-or o« iih ie rSim* f-rVr>"^fn.q slutnja: skrivai po-tVdovsti na — uyo. 5o m;Tiu4 do nnV/i^i. 7^-m-opo]: a 7odn ii v -^irt.M sta o'ouoV,a :n m*^"" a — "ato pa je bron r> nolnoči ieta: 1931_ 19*2 Vr i1-" «me.V trk."in;i « l-.--»arci. žvenča T.ilči SO zart^-r0.!® Trrj r»t*0.f. Bačič je med alegorično sliko leta 1932. — pozdravil goste z jedrnatim govorom in voščil vsem srečo v im.nu »Soče« Zabava je p "ekala dalje pozno v noč. Silvestra je bilo v polni meri zadoščeno. Posebno še na Taboru, kjeT je bila dvorana polna do kraja in spored izredno b» gat. Prav ta.ko v »Um^mu«. kjer je noč potekal čudovito umirjeno ln gosposko. — V Emoni, kjer se je zbral ljubljanski — nekam modni sve*. V hotelu Tivoliju, kjer so Silvestrovo praznovali veseli in krepki llirijani. Vse je bilo na nc«ah. \'i>e je hotelo s+o-p'ti veselo v novo leto. Izvrstno sta bili..*. obiskani tudi obe gledališči. * In veselja je k^mec. Treba je delali. — Da le^o 1931 ne bo — spet v marsičem zamujeno. — Tako pravi veseli Silvester. GLEDALIŠČE LJVPIJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja 3. decembra: ob 15. P-''nc«ka m pastirček. Zadnjič v letošnji se/oni. izredno znižane dramske cene. Ob 20. Pri belem konjičku. Znižane cene. Ponedeljek 4. ianuaria: zaprto. Torek 5. januarja: Cvrček za pečjo. E. L.ILPIJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelia 3. ianuaria: ob 15. uri Vktoriia in nien huzar. Znižane cene. fAb 20 uri Viiol ca z Montmartra. Znižane cene. PoneleTek 4. ianuaria: zaprto. Torek 5. januarja: Carmen. D. * — Iz eJ*»da!<5?n. Danes ob 15. se vprizo-ri poslednjič v letošnji sezoni Goli;eva mladinska igra »Pr nceska in past^če1*^ izrecno znižanih dramskih cenah. Sed'-": so od ?0 Din navzdol. Na to predstavo prav no-cebno orcriimo starše r.aše mlad ne. \ c.-e'f">rra >Pri belem kaniirkn se \tHzo-r v eb;čaini zasedbi ob 20. VePajo znižane dramske cene. — V oreri se ro;e danes ob 15. v običaini zasedbi ^V.kto :a in n;en huzar«. i>a opereta VroMca z Mon'mart-?K. Za jx)^o'dan«ko in večerno predstavo velia-io znvane onerpe cene. V ponede1;ek 4. t, m. sta obe gledališči zapui. šentjakobski gi^dmiski oder 7 aretek ob 20.15. Vedelja. 3.: Svetnik. * Šentjakobski srledališki o. "ri večerni blaga;n . »tališče Začetek ob 20. NTedelia 3. januarja: >b 15. 1-ViVtoni- in p i en hii7,a _ Ob 20. >Zen"tev«. Znižane cene. nonedel'ek 4. japnaria: zaprto. Torek 5. ianuaria: z.ao-io. ^erta fi. iarmarja: oh 15 ^aha ve=K 7ni-ža"o cene. — Ob 20. VPt;?ar«. Znižane cene. t _ l7 ^fo^nlišfa Dan««: ae bo 15. \brahrmova onereta ^Vktoriia 'n n'en hy- to hn r>rV3 PO"oldan=ka o"^ereta t© 'elo nrilii'bl;ene nnerpte — O^« so so oonnvila Go^oMeva Vnmadiia ?,«n'tpvr znižanih cenah. — »UtVat. Hacična 4 u-Hranova onfrpta ki ie ena izmed na:boH"ih ;n n!l;T>r'vl'''*nf>i5ih fyr>eret l->n«kp »PTO^e, cg ho ponovila tnd! Ipto« 5r> Ko n;ena r>-vj| »vredct"va v k—5tvf»m. tanorelro T,ance,nt,a bo oel letoc (T. San":n. Vi si io 'e s svoiim' nrvimi noc,torvi v ^^orriljj smehlja« »a* pridohil simnatiie občinstva. Mi ste fe naročnik ienske revl«e *«vl|en|e In svet41 ? KULTU RIM I PREGLED Kaj pa naša mladinska književnost? Josip Ribičič o vrednosti mladinskih knjig in o njih zapostavljanju v naši kulturni javnost* Z Ribičičem sediva pri črni v Zvezdi. Molčiva. kakor bi si bila tuja. Kaj bi zmerom acvorila! Včasih opazuješ tam pod kostanji v?e krt r beži m mo. In ugibaš o posamezniku.' Poskušaš zaslutiti, kaj je, kako mu je. in ' vzameš iz njega njegov bežni dogodek. Petem znabiti tudi sebe razmisPš. Nazadnje vidiš, da je vse vsakdanje. In nimaš kaj povedati, dokler te ne izzove še večja vsakdanjost. V ie posameznike se prismeje šop mladih, zagorelih. Samo zdravje in smeh! Ko se rinejo mimo, slišiš le utrgane besede: Aut, gol, faul, o f za j t, sudac. Z očmi greva z Ribčičem za njimi. Potem se kakor dogovorjena spogledava. Z mislimi se ujame va. , , • - - ; Ti, ki si že v Trstu razkazoval in se znaj mladini tlaješ n «š.> besedo, kaj misliš o Kaj pa lite-Morda »Našim njih? Kaj jih res le to zanima i knjiga? ,.,. ,, — Ali še veš, kako smo se gulilt: : Mens sana in corpore sano ? Za naše telo so se s*'eer tedaj malo menili, ali tem lepše uspevale naše skrivne čitalnice, naši rami večeri in naši debatni krožki zato. ker je bilo vse to strogo prepovedano. Danes je dovoljeno in se diiaštvo sili v to. Pa baje ni posebnega odziva. Pač pa zmaguje šport in zdravi telo. Tako zrlo zmaguje. da se večkrat vprašam, ali je bilo naše početje v mladih letih sploh zdravo in ni li bilo le izraz bolnega telesa? Morda ie pa vse le prvo navdušenje, ki se bo poleglo in bo čas dal telesu, kar mu gre, in duš', česar je potrebna. Ne vem. ali je kdo izmed le h. ki so pravkar šli mimo. kak bodoči duševni voditelj naroda, in dvomim, da kdo izmed njih kuje zaljubljene pesernce svoje-r i resničnemu ali namišljenemu idealu — vem pa, da bo armada najmanjših zmožna spoznali vrednost slovenske besede. Zato zmožna, ker tej besedi pripravljamo pot kakor še nikoli doslej. Kako je z :>Mlailinska matico«? Z rodom.? Kaj pravi o tej naši književni družbi, ki je največja za Mohorjevo, naša javnost ? — Razumel .si me! Na Mladinsko matico« in na Saš rod sem mislil. Na njen vpliv i r« program, ki ni le književni, temveč tudi v,.gojriŠ. Obema gre dobro. Kljub vsemu dobro! Javnost? Ta ie pa dvojna. Prva je ta. Po treh letih obstoja je menda ni slovenske hiše. ki bi ne poznala Mladinske matice-, .ii Našega roda . Po poročilih, ki jih prejemam. ju čilaio na deželi tudi starejši. Ponekod sta edina slovenska pisana beseda, ob kateri vzgajajo svoje duševno oko. To ;e rieistvo, ki bi dalo misPti. če bi se druga p! t naše javnosti ne le z besedami, temveč tu li zares zavedi la vzgojnega pomena knjige. V dobrem in slabem. Na žalost se tega pen ena in vpliva pri nas menda dejansko zaveda le — cenzor. Zakaj naše vodilne revije tako trdovratno ti;o'i»> o mladinskem slovstvu? Posebej Se o pojam Mladinske matice«, ki je kulturno med najpomembnejšimi v zadnjih desetih letih pri Slovencih? — Da. to ie druga plat naše javnosti! Za-,*kmolče, tega ne vem. Vem le, da trdovratno molče Rekel bi. da ie našim tako zvanim vodilnim literarnim revijam vseeno. kakšne knjige gredo v vsako slovensko va? in v vsako slovensko hišo. Kar je revij, ki sfoie v zvezi s podjetji, ki sama zalagajo n dinske knj'ge in gledajo na '-Mladinsko matico s trgovsko konkurenčnim pogledom — te bi končno še razumel Ali da ne najde n. pr. Ljubljanski Zvons ne hvale ne graje za kulturni pojav, ki ga ni mogoče utajt-ti — tega ne razumem! Kaj je res vseeno, ali in kakšen naraščaj vzgojuje »Mladinska matica r. »Ljubl janskemu Zvonu -, :-Domu :n svetu ", drugim revijam in slovenski knjigi sploh? Ali je tarnanje o krizi knjige resno ob tej krizi pravičnosti? AP je delo .Mladinske matice : tako, da zasluži ignoriranje? In ali ni urednikova pravica vedeti, je li na pravi ali napačni poti? Veruj mi, da se dobro zavedam svoje odgovornosti in da me je strah pred njo. Volje imam dovolj, po-mot in napak pa ne izključujem. Nad stoti-soč zvezkov ie šlo Našega rodu med mladino, pa je nimam še tehtne, odkrite besede o njem, na katero bi naslonil svojo odgovornost. ali katera b: mi pokazala boljše poti. Nekoč, ko je bil s Ljubljanski Zvon vodilen ali je vsaj skušal biti odsev vsega slovenskega literarnega življenja, — nekoč ie b:lo drugače? Zaradi tega povem jasno in odkrito: Dolgo ne bomo prenašali tega! Mislim, da bi bil nujno potreben kritičen pregled našega povojnega mladinskega stva. Kaj smo vse dobili in kakšno ie vse to glede na današnjo miselnost mladine? — Kritičnega pregleda mladinskih knjig smo tako potrebni kakor vsakdanjega kruha. Po kritikah se na žalost ne moreš rav- nat Z maumi iziemami ponatiskuieio naši listi reklamne lističe, ki jih založništva prilagajo knjigi. (: Mlad nska matica" ne dela tega. zaradi tega morda ni kritik o njej.) Tudi je kakšenkrat ocena taka. da koj spoznaš: ocenjevalec Knjige ni preči tal! Izmed ostalih, je največ kritik takih, ki se začenjajo s prsti ene roke. Skoraj vsaka pravt namreč, da ;e dobrih mladinskih knjig toliko. kakor prstov ene reke. Med temi re seveda tista, ki jo ocenjuje. To frazo nnajo kritiki mladmskh knjig že nad dvajset let. — Ne le povojni, tudi predvojm pregled dobrih mladinskih knjig se mi zdi potreben. Že zaradi prstov. In pa zaradi tega, da ne bo v zadregi tisti, ki sestavlja seznam knjig za novo mladinsko knjižnico na šoli. — prod leti je dal že dr. Lončar pobudo za sestavo pregleda mladinske literature. Pod vodstvom dr. Ozvalda se je sestavil nekak odbor za to. Po kratkem delu smo se razš:i — sam ne vem. zakaj. Ali ne bi kazalo ustanoviti v Ljnbliani osrednjo knjižnico in čitalnico za mladino, ki naj ji bo izbrana duhovna zakladnica? Ali je potrebna? Kdo naj to izvede? — S podobno mislijo se bavi ožji banovin-ski šolsk; odbor. Namerava ustanoviti centralno učiteljsko knjižnico. Sreske učiteljske knjižnice so nepraktične in se niso izkazale Vse knjige sreskih kniižnic naj bi se kon centrirale v Ljubljani. Tu bi se uredile, sestavil katalog, ki bi se od časa do_časa iz-popo^jeval. in tu bi se knjige na željo pošiljale zastonj in poštnine prosto na šole. Ta knjžnica bi lahko obenem ustanovila tudi mladinski oddelek, kjer bi se zbirale vse mladinske publikacije. Katalog teh knjig in obiekfvni pregled bi nai služil kot merilo šolam, ki so središča odjemalcev. Vsekakor je to notrebno, kakor je tudi sicer potrebno storiti kai, da se zgane splošna skrb za našo mladinsko knjigo. .Kajt? pravo njeno vrednost bomo znai'" ceniti šele takrat, ko ?am bo tako domača, kot nam je domač napredek ali poraz »'Ilirije« ali sPrimorja". Tone Gaspari. Ali sa češkoslovaško-jugoslovenski kulturni stiki res tako slabi? Nekoliko opazk k „Jistrovi" božični anketi Jutro: je v božični številki objavlo anketo o jugoslovensko - češkoslovaškem kuf-turnern zbližanju. Odgovori gg. Kvapila, J. Hore in zlasti dr. J. Knapa, so povedali in a rs'kaj zanimivega in tehtnega. Ostali češki pisatelji, ki se to pot niso oglasili k be-s> si. ne bi mogli povedati nič bistveno nove gn Ob drugi priliki bo nemara uredni-S.ve -Jutra- priredilo podobno anketo med r; - ,tii domačimi literarnimi delavci, ki se z. nimajo za češko kulturo. Verjetno je, da l> io tudi ti ugotovili podobna dejstva kot Jf.šsi kulturni delavci. Predvsem: da so bili literarni stiki pred vojno živahnejši in da sedanja pičla izmena duhovnih dobrin n kakor ni v skladu s tesnimi političnimi sliki med obema narodoma. Skušajmo zapisati ob rob rJntrovk boži "-tii anketi nekoliko . nepretencijoznib misli. Oblika in živahnost nekdanjih medsebojni kulturnih stikov stn bili v skladu s takratnim splošnim položajem obeh narodov Takšne reči nikdar ne vise prosto v zraku, marveč vedno koreninijo v dejanskih razmerah. sedaj po prevratu se je naša obča narodno - kulturna funkcija močno poveča a. naše obzorje razmaknilo in razširilo; na pla.i je stopilo slo in sto novih potreb tn vp ašanj. — Da pa ne pojdemo preveč na široko. ostanimo za sedaj pri gledališču in pr vodni književnosti. Gledališki >tiki bi res lahko bili intenzivnejši. in če pri nas često krožijo nemške te derske skupine, zakaj se ne bi večkrat pokazale češke? Z dobro organizacijo bi se cialo marsikaj doseči. Isto velja glede reper-ti: rja. ki orez dvoma premalo upošteva kvalitetno češko produkcijo, pač pa na veliko uvaža celo manjvredne nemško, francosko in anglcsnško robo Toda dejansko je tako. da si niti mi sami v Jugoslaviji ne znamo in ne moremo zorganizirati medsebojnih gledaliških stikov. Tako Slovenci zaman čakamo, da bodo v Beogradu in Zagrebu «h ali nekatere naše boljše drame namesto teiega kiča. prav tako zaman predlagamo, da bi državna gledališča vzajemno gostovala s serj in mi sezonskih reprezentativnih predstav. V praksi je razvoj takšnih stikov počasnejši nego se vidi v teoriji, zato tudi nad gledališkimi stiki meri slovanskim severom in jugom ni treba obupati. ^n gledališče enako kot za književnost ln z; vse druge umetnostne panoge pa vel i a t< e• Če se bomo lahko medseboino s čeri -koli obogatili, če bomo producirali resi no kvalitetne duhovne tvorbe, se ni bati. d; bi medsebojni posredovalci, ki se zbiraio ok og JČ-lig. z delom in organizacijo ne do-se i> medsebome izmenjave! Poudarjamo pa besedo kvaliteta zakni rodoljubni časi so daleč za nami. Če Dimovičev tKralievič M*.rk.v ni rno«el v Pragi kar ogreli množic*. se ne čudimo Tndi v Jugoslaviji na? je mnogo, ki s to legendarno romantiko ne najdemo oravega kontakta. Naša drama le št vedno ali premalo sodobna ali oblikovno prešibka. Vojnovio, ki je bil najboljši, pa je imel nekoč na Češkem zadosten uspeh. Danes seveda ne naš niti češki teater ne moreta stati v znamenju Vojnoviča; no, novih, enako zrelih, a času adekvatnih dramatskih stvaritev žal sami dovoli pogrešamo, tem težje bi jih torej pošiljali med Čehe. V prevodni književnosti jKiložaj nikakor ni obupen. V anketi je padla beseda, i je prevel iz naše proze okrog 20 kniig. veliko pa so prevedli tudi drugi. Na Cankarja so na Češkem postali pozorni šele v zadnjih letih, ko so ga začeli prevajati v zapadnoev-rooske jezike. Niso se spomnili, da imajo že dolgo v češčini skoraj kompletnega Cankarja. Seveda, mnogo ie razmetanega po listih, kar pa ie izšlo v knjigah, so izdali provin-fiialni založniki, pretežno na Moravskem. Za naše kulturne stike ie vsekakor minus, če prevodi iz slovenščine in srbohrvaščine v češčino ne izidejo v Pragi pri vidnih, centralno vplivnih založnikih. Praga nima radostnega pregleda nad delom province in ga bržčas tudi omalovažuje. Z druge strani pa pri nas — v ozkem območju slo%-enskega jezika — ne prevajamo malo iz češčine. Založba "Umetniška propaganda:: je izdala v zadnjih letih U. K. Čapka Choda. Karla Čapka, Machara. Tre-vera in druge avtorje, izbor iz Masarvka, pregled češkoslovaške zgodovine in več drugih knjig, ki so v zvezi s češko kulturo Za letos ie napovedala prevod Durychovega "Bloudeni". Jugoslov. knjigarnam je napovedala »Sedmikraško-: istega avtorja in iz slovaške književnosti Urbanov ? Živi bič-'. To ne kaže. da bi vsiii t>ri Slovencih poje-niavalo zanimanje za češko književnost. Da vsako leto orirasie sto ali še več ljudi. ki se v čeških tečajih JČ-lig vsaj toliko privadijo češčini, da lahko prečitaio kakšno lažjo češko knjigo, o tem bi nas lahko podučila statistika naših lig. Žal. da glasilo teh lig ne goji kronike praktičnih stikov in ne prinaša prepotrebne bibliografije medseboine kulturne informacije in izmene. Sploh nedostaia pregleda naših stikov, evidence nad našim dejanskim zbliževanjem: če bi kdo bolj smotrno zasledoval celotno prizadevanje — v prvi vrsti je za to poklicana revija, ki ie namenjena gojitvi češkoslovaško - iugoslovenskih stikov — bi se naibrž bilanca presoinla bolj optimistično. Stiki med obema državnima narodoma in vsemi njunimi veiami se vendarle razvijajo, razoletaio in ponekod celo poglabljajo. Toda ne smemo pozabiti »hiba časa. Naš čas je docela dmrračen kot je bil predvojni m z _ rodoljubarsko sentimentalnostjo ne prideš nikamor Ni treba jemati tragično, da v znani anketi VLidovk* ni niti enega' prevoda iz iiKmoIovenske književnosti Tudi Čehi se pritožbiieio. da ie v lektiri čeških vodilnih intelektualcev domača književnost slabo zastopana. Tak je duh časa. Skušajmo ga premagati z res kvalitetnimi deli iz naših literatur, ki pa jih je na češki strani nekoliko več, na naši nekoliko manj (zaio so Čehi predvsem upravičen:, pritoževati se, da nemški, francoski ali anglosaški kič predpostavljamo pred njihovimi kvalitetnimi deli). Vendar so zapadne literature in ruska Še vedno odločilne v sodobni prozi in vsaka prevodna književnost se mora hočeš — nočeš usmerjati tja. Književniki teh slovstev obravnavajo v svojih spisih sodobno življenje in temeljne probleme, ki gibljejo današnje človeštvo. Danes pa liudi zanima v knjigah predvsem to, zakaj sedanje vzbur-kano in zmedeno življenje je najbolj roman lično in najbolj realistično hkrati in vsi zelo bolestno občutimo svojo dobo! Ljudi ni mogoče siliti, da naj se zanimajo za idile v sosednjem zapečku. ko jih pa vrtinci časa potiskajo na mnogo širše polje! Sicer pa — delati je treba, ta refren božične ankete vsi podpisujemo. Ni pa treba misliti, da bo tako delo obrodilo čudeže. Ze stari biblijski modrec je dejal, da itna vse svoj čas in vse svoja pota. 11—o. Hugojeva „Notre-damska cerkev v Parizu" Tiho, skromno. brez velikih napovedi m prospektov je izšlo /a božič rnjp nula-nej-še in najromantičnejše deio vt iikega genija Hugoia de-lo, ob katerem je drhte o od izida 1S31. leta pa clo dar.es, v dolgi dobi sto let, na milijone euvstveniii src vseh evrop sicih tc''a narodov, finega Kdo r.c pozna v-aj deloma prevodov, videl si kc romanu iz izvirnika ali tujih iz opere ali i/, filma! Kdo še ni nobenega njegovih glavnih iuna- kov. ne na zunaj spacenega notre-df>m f:c^a sonarja Quasimoda, ne mične Ir/scncraldc. ki sta dala slikarjem t ;j' i k o motiv.iv! Marljivi prcvajale-c lepih francoskih knjig dr. Janko Tavzcs se je pogumno lotil ogromnega dela; ni se strašil niti s;lo težavnih poglavij, v katerih mrgoli pri nas v slovarjih še nedoločenih umetitostno-zjjcdovir..Revue des Ltudcv ves« in v »Prager Presse« (Herman \Ven-del). Kakor se po svoji znani vestnosti po-sveča dr."avni službi, tako je ostal zvest tisti stroki, v kateri jc dosegel akadsnvfco izobrazbo, literarni zgodovini. Razen manjših stvari je postim-en i! doslej: Povesti iz dneva in noči (Guv de M-ro-pa«=t>ant), ki jih je izdala v veliki nakladi »Tiskovna zadruga«: humoresko »Notaricv no.Vf (Edm on c i About), k: je doživela leta 1931. drugo, ilustrirano izdajo; potem povojno humoresko »Križi in težave rej enega bratca«, ki je prinesla pisatelju Henniu Beraudu Gcncourtovo nagrado, in »Beg« (L'lisca pade), romantično delo Ilenriia dc Regniera. ki ie izšlo 1. P»26. v »Revue de Pariš«. Romantična smer v literaturi jc pre-vajnicu sploh najljubša. G. dr. Tavzcs je pri nas v upravni službi kot filozofsko izobražen človek svoje\rsted pojav, a ta njegova, usmerjenost je bila ijc-govi stroki čez in čez k.»risi na po prevratu, ko se ie snovala slovenska uradna terminologija. Bil je na poštni direkciji kouktor iii prvi urednik strokovnega g'jsi'a »Poštni •g'a n:.k«, pozneje pa urednik službenega gla.-iia poštne direkcije. \'peljal je franeo sko mednarodna d-:>n;sovanje / vsemu državami in tudi s sosednjimi, katerim to ni hotelo v glavo. V ta namen je predelal vse francoske in švicarske poštne predpise in izdal strokovno knjigo »Obrasei za meipu-narodni saobraeaj pošta, telegrafa i te k tona t"-a roenikom«. Ta slovar je pripravljal tr! leta. Vkljub hrigj za pfklic pa je prevladovalo v njem vedno nagnjenje do knii-ževnos^i. Prevod »Notre-damska ccrkcv v Parizu« mu jc hodil po mislih že ve člet in Ki ga bil že prej izvrši!, da ni bil premeščen za inšpektorja k poštni direkciji v Zagreb. Zato pa se je takoj ob povratku z vnemo lo'M cela. ki «ia jc pu'eg t-lužbe v devetih mesecih dovršil, isamo da je izš^o za stoletnico. Ponudil ga ni nobeni založbi, ker bi ga iz najrazličnejših razlogov ne mogla tako hitro natisniti in krasno opremiti za tako nizko ceno. kakor jc to storil iz ljubezni do te klasične umetnine sam. Prevajalec nam je Hugoja in njegovo dobo očrtal v kratkem uvodu in poudarja sploh potrefeo. da sc vsak tuji pisateij uvede na tak način. Nobeno klasično delo ni treba, da se čita brez tega kar na slepo. Ob prevajanju je vesten. Ne izpusti nobene besede in gleda, da obdrži prevod barvitost izvirnika. Zlasti gleda na leno tiik-ci:o. ritmično zgradbo stavkov gladrk slog. ahteraeije in asonar.ee. Kavna se po Brezniku, Koštialu, Vdaviču. KolariJ-u. posebno pa se je mnogo nauči! pri Debeljaku. ki ga je opozoril na toliko potrebnih reči. Posluša rad mnenje vsakogar, ki mu je do lepote slovenskega jezika, in se neprestano uči in izpopolnjuje. Glavni vir pa mu jc P'eter-šnik, ki ga ima tako rekoč vedno v rokah. Dr. Tavzes meni, da ?e ni nata prevodna knjirevnoet nToaikor saturirana. marveč bi se moralo prevesti šs marsikatero starejše delo, ki ima trajno vrednost. Samo izbirati je treba prev'dno. On je S'ovenc >-n prvi predstav:* Abouta, Berauda, Re<;niera: Maunassanta se je lotil, ker je zalju'n'ien v njegov slog, Hugo;evo »Notre-damsko cerkev« pa je prevedel, ker je liugo vreden, da se pokaže Slovencem s tem njegovim najlepšim delom v prozi in je v njej vetiko več pisateljeve in pesnikove duše, kakor v -Letu straho+e«. ki <*a že imamo. O vo'iki vrednosti prevoda spregovore naše revije. Na tem mestu pa je treba izreči dr. Tavzesu samo pohvalo za njegovo nenavadno def'a\-nost in še posebno za najno- vejši prev H 1-; ^^ -i prevodni književnosti. lep pr:is.pevtl k na- -r— Iva spisa o našem času Resno štivo v resnih časih — Rastoče zanimanje za aktualne filozofske spise — Spen^lerjevi prividi o konzu današnje kulture — Človek zverina? — Modroslovec Jaspers o današnji dobi — Vrnitev k človeku kot osebnosti V nekem francoskem listu sem Pital vti-ske človeka, ki je nedavno potoval preko Sibirije in evropske ttusiie v Nemčijo. Vožnja po Sibirji je dolga in zaradi enoličnosti pokrajine utrudliva. Ljudje si preganjajo dolg čas s štivom. Popotniki so bil' pretežno Rusi in Nemci. Rusi so čitali povečini znanstvene kniige in težje lenoslovje. Nemci na magazine ;n rumene Ulsteinovke. Da-našnii Biisi, piše francoski opazovalec, so uprav strastni prijatelji zmnia H'isi ne či-tajo 7aracP zabave — v težkih časih in ko je treba graditi nov svet. ni človeku do zabave — marveč za to. da si razširijo ob-' zorje. Vendar bi biki napačno, če bi mislili, rla se Nemci zadovoljujejo samo s j>lehko kniiž-no robo. Konzum poučne knj:ge v Nemčiji je precejšen. Posebno veliko čitajo filozofska dela. v kolikor se dotika>o žgočih vpra-šanj našega časa. V -Les Nouvelles Litte-raires je nedavno francoski referent o Snenglerju 'zrazil presenečenje, da se je v enem desetletju prodalo v izvirniku čez 100 tisoč izvodov Soenglerjevega filozofskega spisa v dveh debelih zvezkih: Untc^ang des Abendlandes r. To potrjuje, da so Nemci še vedno narod Mozcfov. Popularnost le filozofske knjige je uprav neverietna: tudi I>ri nas ga menda ni količkaj izobraženega človeka, ki ie ne bi poznal vsaj po imenu. Ni pa nezanimivo, da nemški pisatelj Her-mann Hesse v decembrski številki rev je :Die Neue Rundschau piše o tej knjigi kot o nekem že zastarelem kniiževnem in idejnem petrofaktu. k: ga je biil odkril pri tz-prašeniu svoje knjižnice. To k-iže, da mitozi odlični nemški intelektualci vidijo v Snenglerju ramo prehoden in nekako moden po;av. V zli c temu na ie Spenglerieva nainoveiša. po ob=e"bile>-ni zvpzVp znane Gosc^^ove zbirke (-»Samrn-lung Goechenc). V nekolikih tednih je bila razpečana vsa prva naklada v 10.o«ledati času v obraz in se jx>gumno lotiti vprašani našega časa, ne pa se zadovoljiti z znano pametjo noja, ki meni, da sovražut-ki izginejo, če skrije oči v pesek. Obe navedeni knjigi sla obračun z današnjem časom. Dotikata se naibolj žgočih vprašanj. Zato sta zanimivi, čeprav bomo verjetno mnoge Spencderjeve nazore odklonili in megovo stališče označili za nevzdržen nemški pesimizem. Spengler še vedno veruje v svojo tezo o propadu zapadne kulture. V svoji najnovejši knjigi, ki pa je le osnutek večjega spisa, razpravlja predvsem n konfliktu med človeštvom in tehniko. Človek je izumil stroje za to, da bi mu pomagali v živi jen iskem boju. Uoal je. da bo vsemu človeštvu boljše in veselejše. če bodo stroji izvrševali težko, sirovo de'o. Ta up se je v dobršni meri izpolnil; naš čas je ve« v znaku strojev, tehnike. In vendar — Zdi se. da človeštvo nI bilo v svoiem srcu nikdar tako nesrečno kol ie danes. Optimizem 19 stoletja je bil po Spenglerju zmota. Ta opt:mizem je slonel na veri v napredek, a najvidnejši, t. j. tehnični napredek ie razočaral vse industrija lizirane narode. Danes je videt", da tehnika vodi v propad Čeprav se človeštvo tega zaveda. ie vendar jasno, da nima več moči ustavili kolo razvoja t Čas in življenje se ne moreta zasukat' na za i.? niše Os\vnlo naravi dobro ali vsaj razumno bitie Ne. človek je zverina, trdi nemški filozof. Pred pojjolnim zverstvom ga rešujejo samo religije in kulture ier močne državne vezi. Toda religij* in kulture so umrljive kakor vse na svetu. Starajo se in umirajo. Tudi kultura zapao-nega človeštva, katero Spengler označuie za faustovsko. umira. Ostajajo samo še državno vezi. A tehnika tudi te ruši. Prišle bodo nove kulture, preden pa se oprimejo tal. utegnejo vzdivjati mnogi zgodovnski cikloni in pustošiti, uničevati, kar se da. Spengler smatra humanizem, ideale. jalizem in vsa druga, danes modna gesla, za znak slabosti, celo manjvrednosti. Po njegovem ni rešitve. Optimizem m a je le stralio-oetstvo. Treba je, da ostanemo vsak na svoiem mestu in vzdržimo. dokler je mogoče. Vz.držimo kakor oni rimski vojak, čigar ko--ti so našli pred vratmi Pompeja: ko je Vezuv sipa! na mesto svoj smrtni pepel. pozab:Ji nanj in voink je straži! do zadnjega diha. To je veličina, pravi Spengler, to je rasnost. Zmernejši in stvamejši je Jaspers. Nje gova knjiga r-l)ie seistise Situatien d«*r Zeif- obsega šest delov in obravnava vsa bistvena kulturno - filozofska in zgodovinsko - filozofska vprašanja našega časa. V uvodu razpravlja o občutju stabilnosti in čvrstosti, ki ga je imel človek, dokler se. i<» opiral na transcendentne ideale. Odkar veruje samo vase in smatra ta svet za svojo edino domovino, ne najde miru in bega <>1 sistema do sistema, od poizkusa do poizkusa. Tudi Jaspers poudarja . pogubni vpliv prevel ke tehnizaciie. Vsi problemi so se komplicirali. L. 1.S(X) je živelo okrog 850 m-lijonov ljudi, sedaj jih živi nekako IStiU m — lijonov. Takšno ogromno razmnožite v človeštva je omogočila tehnika s hig ieno in vsemi drugimi sličnimi uredbami, z rac jonali-zacijo in mehanizacijo. Toda prav zarad-i tega je človeštvu naraslo toliko novih vprašanj, ki jim očitno ni več kos. -Iasj>ers se podrobneje bavi ž nf nii in kaže v svoji knjigi prezauiniivo duhovno podobo našega časa. Posebno .-e obrača njegova kritika 7S>-ter dvoie verovanj naših dni: marksizem :n freudizem. Marksizmu je e-iovili stoječe smotre. Jaspers ne deli ljudi na sposobne in nesposobne, na inteligentne in neinteligentne, marveč na te. ki imajo v sebi neko duhovno vsebino in one. ki je n!-majo. Od prvih zavisi rešitev. Ti knjigi sta dva močna pramena iz današnje nemške duševnosti. Dva >:zraza iskanja in dva poizkusila odgovora, ki sta oba dosegla širok v Jutru že zabeležili (gM' Jutro' z dne '24. d"c.) objavil v zadniem času še dva spisa. t:čoča se naših narodna kulturnih stikov. V zbirki >PramenJ" uč-'-ne společnosti šafarikovy v Bratislave«- ?-> izšP "Šafarikovv dopisi' Slovinci .ler. Kopi-tarovi v letech '1826 a 189T- . Na +0 straneh so tu v skrbni redakciji dr. Buriana jx»na-tisnjena nemško spisana pisma šafaf:ka Kopitarju. ki — izvzemši kratke odlomke — niso bila doslej še trkjer objavljena. Šafafik ie živel v Novem Sadu kakor v izgnanstvu. V pismu z dne H. aprila 1827 toži o tamoš-niih zaostalih kulturn h razmerah. Posebno težko je občutil pomanjkanje knjižnice. Sploh pa lu lahko čitam samo to, kar s* sam kupim . piše Kop larju. a io ie kajpak zelo malo. V Novem Sadu in okolici spioh nihče ne kupuje knjig, izvzemši kak koledar. kuhinjsko knjigo ali molitvenik . Ko-pitar. ki je takrat deloval v dvomi knjižnici. mu ie lahko šel na roko. Tako so se m®d obema slavistoma razvili pismeni stiki in po dr. Burianu ponatisnjena pisma ne kažejo samo šafarikove arudicije in živahnega zanimanja za zgodovinska in jezikoslovna vprašanja, marveč tu in tam označujelo tudi tedanje splošne razmere. Posebno so Šafarka zanimala nova dela o starejši slovanski zgodovini, o teh v pismih Kopitarju obširno navaja svoje misli in kritične opazke. — V zborniku : Slov vaška miscellanea*, ki je izšel v Bratislavi, je dr Burian priobčil krajšo razpravo 'Pavel Josip šafafik a Matija Čop", v kateri se bavi s Čopovimi stiki s Šafafikom. Tako se po zashioi dr. Kidriča. ki ie obdela? dobro Dobr»vskega m njega veliki vpliv na slovenski preporod is tudi po zaslugi dr. Buriana, ki se bavi * poznejšimi st;ki preporodne dobe. cedali" bolj izpopolnjuje zgodovina j>ruve in resnične slovanske vzajemnosti. Šele ko bo docela obdelano vse gradivo, se bo pokazalo, koliko so st ki slovanskih znanstvenikov j>ripn-mogli k razvoju nanxlne in kulturne zavest? naših sorodnih narodov, predvsem pa najbližjih si Jugoslovenov in Čehoslovakov. .Tubilejna številka Jugosl. Veterinarskega Glasnika v Beogradu, štev. 10,—U. iz 1. 1931 prinaša tudi spis, ki zanima na-o širšo javnost, in sicer pod zaglaviem >Sloven-ska veterinarska literatura od početka d« novejšega časa^. katerega avior je veterinar in inšpektor Hug»n Turk. člankar. ki nami inšpektor Hugon Turk. Člankar, ki vinoz'ra\miške diplome, je zbral literarni material svoje stroke v precejšnem, dasi še nepopolnem obsegu, vendar prikazuje, kako malo je obdelanega na slovenskem si t okovnem polju in koliko ogromnega dela nas še čaka. V živmozdravniški stroki »e s tem po-'ožen le nekak temeljni kamen, h kateremu nai bi mlajši strokovnjaki prinesli nadaljnji gradbeni material. — Pripominjamo, da je v isti inbileini številki veterinarskega glas-la. priobčeno tudi pozdravno pismo gospoda ministra Iv Pnclja. nadalie strokovni članki univ prof., dekana dr. Fr. Za vernika >Naša veterinarska 'storija-r in spis direktoria našega ljubljanskega drž. vet. bakteriološkega zavoda dr. Fr. Kema ^higiienski ishra-i držanju domačih živolinja?. Dr. J. R. * »JUTRO« Si 2 Nedelja, 3. L 1032 'v ŠAH (Jreiufe dr. MIlan Vidmar Po blejskem turnirju živi Šahovski svet od majhnih prireditev. Nikjer ni opaziti volje za »elite šahovski turnir. V Niirnber-gu so Nemci sicer prav lepo uredili dvoboj Bogoljubov-Rodl za prvenstvo Nemčije. Toda dvoboj sam ni bil zanimiv. Bogoljubov je prejak za mladega nemškega amaterja. Capablanca očividno zaman poskuša fi-nansirati re^anžni dvoboj z Aljehinom. Svetovni prvak se preveč brez skrbi pripravlja na pot okoli sveta. Tudi Amerika niana denarja za šah. Najbrže bo celo veliki turnir v Chicagu, napovedan za leto 1932. splaval po vodi. Angleži se v šahu bolj in bolj omejujejo na svoj krog. Kmalu bo deset let od zadnjega velikega mednarodnega turnirja v Londonu. Tudi »British Chess Federa-tion« Ima svoje težave. Na velike turnirje ne misli v teh težkih časih. »Britisb Chess Federation« je v preteklem avgustu iavojevala naslov angleškega prvaka Po težkem boju ga je pravi Anglež Yates zooet iztrga! Indijcu Sultan-Khanu. Angleška zveza pa je priredila tudi lep problemski turnir. Prvo nagrado za tropoteznl probiem je dobil A. C. Challen-iger v Londonu s kompozicijo, ki je polna lepih mar.niih sliik. To zadnjo pridobitev pravkar zaključenega leta 1931. prinašam danes v nadi, da bo mašim šahistom zelo ugajala, A. C, Challenger a b C d t g h Seli: Kh2, De6, LdS, Sd6, e2, f6, h3, h4 (S figur) Crnl; Ke5, Tdl. Lfl. Sel, Sh€, a7, d2. 12, f-3, f7 (10 figur) Mat v treh potezah Zanimiva pozicija! Materialna premoč belega je neznatna. Nikakor ne bi opravičevala nagle eksekucije. Toda črne figure De stojo dobro. Nesrečni črni - kralj stoji sapušč&n sredi ognja močnih belih figur. Pa vendar ni iahiko uničiti črnega kralja. Skakač na d6 potrebuje podporo svoje dame. ikl je zato precej vezana. Lovec zoroet •nora poz i ti na važnega k meta na f6. Najhujše pa je, da črni skakač na g4 lahko \6A šah. Vf to nam ikaže prvi pregled. Brzo po-etnni' asno, da skakača na d6 zelo potrebujemo m da ga moramo zavarovati. Dama bo ora postati g.iibčne.'ša. Potezi Ld8_e7 in L d S—c7 se nam nehotč vsiljujeta. Ogledali «1 ju bomo morali natančno. Poskusimo najprej: 1) Ld8—fe7? — — _ Dama grozi sedaj mat na e4. črni ne more zavarovati tega polja, če zbezi s kra-Jjem na efl. je še v pravem času mat: 1.) — — Ke-5—e6. 2.) Dc6—c4+ Ke6_d7 2.i Dc4_c84- in mat. Na f4 ogroženi kralj sploh ne more bežali. Na e4 bi mu dama takoj daia mat. če •pa, skoči na d4, ga dama tudi že zaloti: 1.) „ __ Ke5_d i, 2.) Dc6—c4+ Kd4_e3, 3.) r>c4_e4-f in mat. Toda črni ima šah s skakačem na g4! K njim lahko podaljša boj. Poglejmo to imožuost! 1.) Ld7—e7? Sh6_g4 + 2.) h3Xg4 Keo—e6? 3.) Sd6—c4-f- in mat. Torej tudi skakačev šah ne pomaga? Pač! Kralj je bežal v napačno smer. Na «34 je moral s.kočiti v drugi potezi! 1) LdS—e7? Sh6_g4 + 2.) h3Xg4 Ke5_d4! T tretji potezi je sedaj mat nemogoč. Vseh treh po*j e5, d4 Ln e3 mu beli z eno samo potezo ne more vzeti. Prvi poskus se je očividno ponesrečil, poteza 1.) Ld8—e7 mi prava. Poskusiti moramo drugo, 1.) .LdS_c7, čeprav žrtvujemo kmeta na f6. Toda črni tega kmeta sploh vzeti ne Sine: 1.) LdS—c7! Ke5Xf6 2.) Sd6_f6+!! Kf6XfS 3.) e2—d4+ ln mat. Kaj pa beli prav za prav s svojo prvo ■potezo grozi? Na e4 z damo mat? Ne več! Saj sedaj kmet na f6 ni krit. Torej smo zopet na napačni poti? Ne. Grožnja je sedaj: 2.) Dc6_e4+ Ke6Xtf6 3.) Sd6—e8+ ln mat. črni ne more kriti ne polja e4, ne Polja e8 Ostane mu samo beg ta pa podaljševa nje boja s skakačevim šahom na g4 Samo v prvi potezi lahko skakač na h6 moti Oglejmo si tedaij pred vsem to možnost. 1.) Ld8—c7! Sh6—g4 + 2.) h3Xg4 _ — _ Beli grozi sedaj, ko se je polastil polja f5 mat s 3.) Sd 6—f 5 4- Beg na f4 črnemu ne pomaga, ker mu dama na e4 dS mat. Beg na e6 ali d4 je brez haska. v obeh primerih odskoči skakač z matom na fo če kralj podre kmeta na f6. sledi isti mat Očividno nima črni ničesar od motilnega šaha na g4. Ostane mu le še takojšnji beg Na f4, f6 e6 in d4 je mogoč Te štiri možnosti mora mo torej še preiskati. Problem je zeio pester In živ Zaslužil je prvo naerado. Prva možmost je naglo opravljena: 1.) Ld8—c7! Ke5—f4? 2.) Dc6_e4+ in mat. Zanimiva je druga: 1.) Ld8—c7! Ke5_e6 2.) Sd6—c8 + !! Ke6_f5 3.) Sc8—e7-f in mat. Tretjo možnost, beg na f6, smo že zgoraj odpravili. Ostane tedaj samo še četrta: 1.) LdS_c7! Ke5_d4! Kralj je sedaj sumljivo svoboden. Dama ga ne sme s šahom na e4 preganjati Ušel bi na c-linijo. Tudi skakač ara s šahom na f5 ne more umoriti, črni skakač na h6 brani. Kako torej? Samo: 2.) Sd6—b5-f!! —--- vodi do cilja. Preganjani kralj mora sedaj bežati na e3: 2. )____Kd4—eS nakar mu dama da presenetljiv mat: 3.) Dc-6—e8+ m mat. Ta zadnja slika je nedvomno najlepša Krasen problem, poln kombinacij in matov! SOKOL Priprave za smuške tekme Gorenjske sokolske župe Jesenice, 2. jarma*, SrmišJci odsek sokolske župe Kranj, ki ima svoj sedež na Jesenicah, je marljivo na delu, da izvede svoj zimski program, ki ob sega smuške tečaje, žumne smučke tekme na Bledu in župni smuški izlet, ki bo 21. februarja čez Gorje, Mrzli studenec in Rudno polje v Bohinj. Žonp.ni smuški odsek se je na novo organiziral. Tečaj se vrši nepreklicno v Mojstrani, im sicer za vse člane tn članice. Prvi oddelek od 10. do 17 t. m. bo vodil br. Franjo Rus iz Radovljice. V prvi vrst: j. aamenjen izobrazbi vodnikov smuškib odsekov, sprejemali se bodo vsi začetniki, kakor tudi oni, ki že smučajo, pa se morajo še izpopolniti. Drugi .tečaj bo od 10. do 14. t. m. vodil br. Joško Janša. Sprejemali sc bodo samo izvežbani smučarji, ker je namenjen tekm ^valcem. Število udeležencev v oba oddelka je neomejeno, prijaviti pa se je treba najkasneje do 3 t. m P-iiava, ki naj vsebuje ime in priimek, rojstne podatke, poklic ter njih funkcije v društvu, naj se pošlje vedno na naslov: »Smučarski odsek Sokolske župe Kranj na Jesenicah.« Vsi prijavljenci se moTajo zbrati najkasneje dne 10. t. m. do večera v hotelu «Tr:<*lav» v Mojstrani, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila. Z redno vežbo se prične 11. t. m. zjutraj. Tečaj se zaključi tako. da se tečajniki II. oddelka lahko odpeljejo dne 14. t. m., drugi tečajniki pa dne 17. t. m. zvečer na svoje domove. Upravni vodja obeh tečajev je br. Franjo Rus iz Radovljice. Prehrana in prenočišče v zakurjenih sobah bo znašalo dnevno 30 do 32 Din za osebo. Udeleženci se opozarjajo, da prineso s seboj poleg popolne smuške opreme še skakalne smuči, ako jih ima jo, dalje potrebno perilo, tople rokavice in nogavice, brisačo in milo. S pravim sokol-skim zadržanjem naj dokažejo, da so smu čar;i - Sokoli. Dne 24. t. m. se bodo vršile župne smuške tekme na Bledu, za katere so priprave že v polnem teku. Vsi tekmovalci, tekmovalke, vodniiki, časomerci in nadzorniki proge morajo biti na Bledu že na predvečer. ker bo tudi seja vodnikov. Zdravniški pregled tekmovalcev naj se po možno- st? izvrši že doma, sicer pa »e bo izvršil na predvečer tekem na Bledu. Kdor bo zdravniško pregledam doma. naj se na Bledu izkaže z zdravniškim potrdilom zase ali za ves oddelek. Člani tekmujejo v štafeti 3X8 = 24 km, članice v smuškem teku na 4 km, moški naraščaj v tekmah patrulj na 6 km. ženski naraščaj v smu^keu teku na 4 km. Pri članskih štafefcnih tekmah se obeta zelo huda borba za župno nrehodno darilo, krasen kip tekmovalca - smučarja, ki si ga ie lansko leto priborilo sokolsko društvo Gorje. Že lansko leto se je za ta kin borilo 33 smučarskih patnili. letos r- bo udeležbu gotovo še večja Huda borba se obeta zlasti med onimi drušfvi. ki imajo d^bre tekmovalce. to so društva Gorje. R->h:nj. BI. Dobrava. Jesenice. Javornilk. Mojstrani. Kranjska gora. rn^žna na so tudi presenečenja s s^mmi društev, ki jih nismo navedli Smuške izbirne tekme za simnke tekme za nrvem^vo slovanskega S<->Vr^lstva. ki se bodo vršile 6. marca v Štrb^Vem Plesu, pa se bodo vršile predvidoma 31. januarja v B^hi^iiu. seveda dogovorno z n-ačelni-štvom SK.T ter bi se vršile te izbirne tekme v okviru s^veza m to na teritoriju sokolske žume Kranj Za te t«kme vl<»da med gorenjskimi smuča rti izr^Vro vePko zannmanie ter ve obe*a zelo velika udeležba tf\ bralki boj z /'V"vi-mi in te^on-cno h"li?rmi češkimi iin poljiSkimi smučarji v Štrbskem Plesu. Mariborski sok o J-ki smučarji pri Ribniški koči Načelstvo mariborske sokolske župe je sprejelo v svoj redni program prirejanje smčarskih tečaiev. ker se je ta panoga telesnih vaj v Sokolstvu že popolnoma uko-reninila in priljubila in ker naše Pohorje nudi najlepšo priliko za to. Neugodne snežne razmere so nam skrajšale tečaj za cela dva dneva, tako da je br. Venuti, upravni vodja, prestavil dan odhoda na 13. decembra. Ko "smo krenili s kolodvora, smo se vsi začudili — število udeležencev je bilo precej večje nego število prijav1 ien'h. 15 bratov in sester iz 5 dmštev MSž in dveh društev celjske sok župe je tvorilo našo veselo in srečno rtuž-bo. Brezno, R;bnica na Pohorju in R-'bni-ška koča je bfa naša začetna tura. srečno in vedrega duha prestana. že takoj isto popoldne se je pod vodstvom br. Urbaneka pričelo redno šolsko smučanje. Zvečer je br. Venuti otvoril n. smučarski tečai naše žtme ob navzočnosti župnega načelnika br. Mačusa in vseh udeležencev. Smučanje "e je vršilo dnevno od t>ol 8. do pol 12. in od 14. do 17. Precej br'sre nam 4e povzročalo iskanie tako zvanih šolskih terenov ori čemer smo bili navezani le na severna Dobočja, kjer smo se morali zadovoljiti z največ 2 dm v'sokim snesrom. Južna stran ie že v prvih dnevih izzubila ves sneg. Ob lepem vremenu sm onapravili manjše ture na bližnje vrhove. Nadarjeno oko katerega brata ali sestre je med potjo odkrilo ugoden terenček za telemarke in kristijaniie. ki seveda nikoli m ostal neizrabljen. Tako se je zadostilo vsem našim zahtevam: krasen razgled, čist zrak, zdravo razgibanje in tehnika smučanja! 19. decembra se je vršila tekma ra vztrajnost in hitrost na progi Ribniška koča—črni vrh in nazaj v dolžini 7 km. Tekme so se udeležili vsi bratje in sestre (izven konkurence — boljši smučarji) z naslednjim uspehom: a) bratje: 1. Apih Milan, Hoče, v času 26.32; 2. Orešič Ivan, Maribor I.; 3. Koritnik Marjan, Rogaška Slatina; b) sestre: 1. Kovač Vera, Celje, 38.20: 2. Križmanič Marija, Celje; 3. Concetta Grioni, Maribor-matica. Tekmovalci (ke) so bili sami začetniki, a tekme v neugodnih vremenskih razmerah. Zaradi viharja so tekmovalci morali stalno paziti, da jim ne zamrzne kak del obraza. 21. decembra zvečer je br. Venuti tečaj zaključil. Br. Milan Gorišek je pri tej priliki orisal narodnostni položaj našega Pohorja, opozoril na skrivno germanizacijsko delovanje in na naloge nas Sokolov v tem pogledu. Tehnično in moralno je tečaj izredno uspel, v čemer gre zasluga predvsem bratoma Vemitiju in Urbaneku, tudi discipliniranosti, dobri volji in zanimanju ostalih udeležencev. Saj kljub veliki utrujenosti v prostih večernih urah ni manjkalo veselja in zabave. Trdno sem prepričan, da bodo vsi bratje in sestre na Ribniški koči in smuku prebite dni šteli med najlepše v svojem življenju. I. Petrovič. Sokol v Mojstrani priredi 6. t. m. društveno smučarsko tekmo vseh oddelkov. Ta prireditev bo obenem i®birna tekma za župno smučarsko tekmo in za smučarsko tekmo slovanskega prvenstva, ki bo v me- ŽIVLJENJE IN SVET v novem letu Zaključena je deseta knjiga edinega slovenskega poljudno znanstvenega in zabavnega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Prične se enajsta knjiga ki bo izhajala, kakor doslej, v tedenskih zvezkih v prenovljeni obliki. Za novo knjigo smo si pridobili med drugimi zanimivostmi ilustrirano Zgodovino v zrcalu poštne znamke. mikavno zbirko zgodb, ki bo zbujala zanimanje vsakemu čitatelju, ne glede na leta in spol. Sestavki vsebujejo občo človeško zanimivost in bodo postali težko pričakovani vsakotedenski dogodek. rijo Nadalje bomo priobčevali prav tako ilustrirano se- Tri minute potovanja po vsem svetu, ki bo nedvomno zanimala vse naročnike. Poleg poljudno znanstvenega štiva, ki bo razpravljalo, kakor doslej, o vseh aktualnih vprašanjih moderne znanosti in človeškega napredka, bo pričel izhajati v novi knjigi izviren slovenski roman BEDAKOVA OSVETA prikazujoč žalno usodo vojne žrtve. Navzlic vsebinski in ilustrativni izpopolnitvi naSe re= vije ostane naročnina nespremenjena: Celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Za inozemstvo: Ita~ lija trimesečno 8 lir, celoletno 30 lir. Francija mesečno 4 franke. Češkoslovaška mesečno 6 kron. Avstrija mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1 xj% dolarja. _ Naši stari, zvesti naročniki naj širijo revijo med sviv jimi znanci, da jo bomo mogli še bolj izpopolniti, kajti čim širši bo krog naročnikov, tem bogatejša bo revija, Uredništvo in uprava tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET4* Ljubljana, Knafljeva ulica 5. secu marcu v okviru vsesokolskega zleta. Naši smučarji se že sedaj dobro pripravljajo s treningom za čim uspešnejši rezultat na glavni izbirni tekmi, na kateri se •bo določilo, kdo naj gre zastopat jugoslo-vensko Sokolstvo na vsesiovansko sokol-sko smučarsko tekmo. Mojstrančani gotovo tudi to pot ne bodo med zadnjimi, saj so zuanl do vse' državi kot najboljši smučarji z Jožkom Janšo na čelu. Hadio Izvle^k i? «ro«ramov Nedelja 3. januarja. LJUBLJANA 8 : Poljedelstvo prenos cerkvene glasbe. - 10: Versko predavanje. - 10.30: Pariz - 11: ^krnski kv ntet. - 12: Cas, poročila, plošče - lo. Rezultati poskusa dr. \ebra. - lo.l5: Dekliška ura. - 15.45: Koncert zbora >Can-kar«. - 16.30: Komedija »Tn hčere«. -20: Muzika 40. pp. triglavskega. — 2.1: Cas in poročila. - 22.15. Salonski kvntet BEOGRAD 12.30: Radio-orkester. — 1b: Popoldanska elaeba. - 20: Prenos koncerta vojaške srodbe. - 21.15: Mešan program. — 22.05: Koncert tria. — 22.45: Lahka glasba — ZAGREB 11.30: Koncert na p>>-šče. - 17: Plesna glasba. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — PRAGA 18: Vedra glasba. — 19: Pevski koncert -19.30: Opereta iz Brat slave. — 22.20: Godba za ples. — BRNO 18: Koncert na dveh klavirjih. — 19: Zborovsko petje. — 19.30: Opereta iz Bratislave. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.55: Klav rske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Orgle. -11.05: Simfoničen koncert. — 15.30; Lahka glasba. — 17.50: Komorna glasba. — 20: Dueti. — 20.30: Dunajski večer. — 22: Godba za ples. — BERLIN 20.30: Prenos * Dunaja. — 22.30: Plesna glasba. — KSie^'fried<. — 23: Plesna glasba iz Berlina. Ponedeljek 4. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. -17.30: Salonski kvintet — 18.30: Iz analo-m i je in fiz olosije človeškega telesa. — 19: Celčina. — 19.30: Zdravstvena ura — 20: Zima v instrumentalni glasbi. — 21: val« čkova ura. — 22: Napoved časa in pome H BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — Popoldanska glasba. — 17.30: Klavirsk; koncert — 20: Večer radio-orkestra. — 21: Ce.!o — 21.50: Poročila. — 22.05: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Preu >s zvočnega filma. — 20.30: Pevski in klav r-ski koncert. — 22.10: prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.30: Letske narodne pesmi in romance. — 19.55: Prenos kabaretnega programa iz Brna. — 21: Havdnov godalni kvartet v C-duru. — 22: Plošče. -BRNO 19.40: Koncert sol stov. — 19.55: Kabaretni program. — 21.30: Koncert na citre. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 19.35: Plošče. — 20.15: Operetni večer. — 22.40: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 15-30: Otroške pesmi. — 17: Koncert češke glasbe. — 20.15: Odlomki iz operet in spevoiger. — 21.30: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 22.30: Lahka erlasba. — Slavni umetniki na ploščah. — BERLIN* 19.10: Plesni večer. -22.30: Zabaven program. — KGNIGSBERG 16.45: Popo'danski koncert lahke glasbe. — 19.30: Orkestralen koncert. - 20.30: Sluho-igra. — 21.40: Komorna glasba orkestra na pihala. — Raol-no po stenah. Tn kar mraz me stresa, ko berem cene za razna zobna de'a m v prenrič^u. da je moj trud zaman, se zopst tiho splazim iz sobe... Toda vselej mi ni šlo tako po sreči. Nekega porvrddneva vstooim zooet kar tako v čakalnico znanega zobozdravnika. Ker vidim, da sedi še eden notri, sedem tudi jaz. Ne traia dn-leo. ko odore sosedna vrata zdravmk sam. priinzno pokima in reče: »Sledeči, prosom!« »Oni gospod je pred menoo!« piavim in pokažem sedečega. »Ne,« pravi dotični, »jaz sem že opra-.vil! Kar vstopite!« Hočeš, nočeš, moraš. »Sedite!« pravi zdravnik. »Pokažite, kateri zob vas boli.« Še ves iznenaden ne najdem niti besedice opravičila. Cisto nehote, mehanično odprem usta in pokažem s prstom zob. »Čudno,« pravi zdravnik, »da vas boli ravno ta zob, ko izgleda popolnoma zdrav. — Nič ne de, takoj bo zunaj.« In res, še zavpiti nisem utegnil od bolečine, pa ga mi je že izdrl. »Še usta si ponlaknite! Tako...« »Hvala lepa! Se priporočam.« se lepo poslovi, ko mu izplačam zahtevano vsoto, — svoj poslednji denar. — »Kje si na hodil tako dolgo?« me vor^a ženica. »Zob sem si dal izdreti!« Izhod moram naUi iz te zagate, mislim sam ori sebi, toda k*ko? Že toKko srečk sem kuml. pa nikoli nič zadel. Treba bo poizkusiti kje drugod. »Kai na. b; pr<" kar+^h?« — mi pravi notranji glas. »Včasih si imel do^' «r»če ori m?h.« »Dobro.« prav*m, »-poizkusim še tu, pa naj bo. kar hoče.« "■tnalu no -- n rečem ženki: »Mn?a ljuba draga dušica, moia zlata Barbka! Zvečer imamo kar ie nas. va/no zborovanje. Na'V? me ne bo kmabi domov na ti povem, da ne boš preveč v skrbeh.« °biamem io in noljubim ter grem naravnost v kavarna Sedem in začnem igrati. Sprva izgub1 n m, da mi kar vroče ^ostaja, potem se mi na obrne na bolje in ob eni ponoči imam že polno denarnico bankovcev. Ves srečen hitim domov, -"-ižgem luč v spalnici, zbudim ženko nn maham pred njenimi začudenimi očmi s šopom bankovcev. »Moj bog, kaj se je pa zgodilo?... Ali si znorel?« »Ne. Barbka. ne! Glej ta denar! Priigral sem ga in iutri greva k zobozdravniku, da ti vstavi zobe! Kar pripravi se. Kakor hitro se vrnem iz službe, pa greva.« Ob dvanajstih sem se odpravil domov. Nisem strpel; preveč me je tiščal denar. Po obedu vzamem Barbko pod pazduho in naravnost k prvemu zobozdravniku. Kmalu prideva na vrsto. Tako in tako. pravim, preglejte mojo Barbko glede zob, pravim, koliko jih bo treba izdreti in koliko novih vstaviti, potem pa glede cene, koliko bo to stalo. Doktor pregleduje, tolče s kladvicem tn tina m šteje. »Osem novih bo treba vs+aviti in zlati mostiček in še toliko in toliko plomb Stalo bo pa vse onbližno tri tisoč petsto dinariev. Plačali boste dva tisoč petsto takoj, drugo oa po izvršitvi. »Prav. pravim. Koliko bi pa stak) zlato zobovje?« »Naimani osem tisoč dinariev.« »Kar začn^e. gosood doktor.« pravim. »Glede zla*a se pa bomo že še po-zn*ie stx>ra7iime|j... Jaz bom kar v čakalnic? počakal.« Sedim v čakalnici in poslušam. Barb- ka stoka, da bi se kamnu smilila, kaj šele meni. Smili se mi revica. rad bi ji kaj dobrega storil, toda kako in kaj. Pa se spomnim: Tako grd popoldan je, lije kot iz škafa. Gotovo so oni vsi že v kavarni in igraio Kaj ko bi še danes poskusil srečo? Doktor bo imel z Barbko tako najmanj tri ure opravka. Kar tja bom skočil, nagrebem spet kup bankovcev. pohitim nazaj in plačam doktorju zlato zobovje. To bo Barbka gledala !« Grem v kavarno in začnem igrati. Začetkoma mi je sreča mola. toda kmalu se obrne na slabo stran in začnem zgubljati stotak za stotakom. To me razjezi in stavim vedno večje vsote. Toda vse je zastonj: čez dobri dve url sem že suh ko poper. Kai naj storim? K zdravniku nazai ne morem, ker nimam denarja, da bi plačal zahtevani znesek, tukaj pa tudi ne morem ostati. V dežju po ulicah tavati tudi ne kaže. K sreči imam ključ od stanovanja. kd>r domov pojdem. naj se zgodi kar hoče. Cez dobro uro pride Barbka vsa jezna. »Zakaj me nisi čakal, da bi plača! doktorju? Rekel je. da jutri mora imeti na vsak način denar, sicer ne bo nadaljeval. Poglej, koliko škrbin mi je že izdrl!« Pogledam in se prestrašim: Vsa vrhnja čehust je nrazna. niti najmanjšega zoba razen kočnikov ni v nji. »Moj bog. kai sem s*onil!« zavpijem in se razjokam kot otrok ... »Kaj pa Barbka?« vnra^a Pavlin. »Saj to me ravno boli. Rad b? ii pomagal hi ii dal vstaviti vsaj čisto navadne zobe. Zato tudi igram Pa kal. ko nimam sreče ki je nimam.« ■ N i »JUTRO« St 2 KRALJESTVO MODE Vzorna oprema za zimska potovanja sestoji iz kostumske obleke, (fei mora birti napravljena ie praktičnega,' neobčutljivega blaga) ter ia nanol doigega kožuha Ker je krzno tega plašča večinoma nevtralne bar- Moderna ročna dela Zadntfih deset let je veljalo za maiome ščansko in malenkostno, če se je dama ba-vrta ponekod udomačiM mali, prozorni m-tičd za pod krožnike, vendar zna že vsaka. prava gospodinja cenita krasno izvezen namizni prt. Narobe') dekorativna so ročna dela, kr »družujeijo v leno celoto več razMčnah teh-n-k vezenja Takšen kos predstavlja naša druga skica, na katerd vadimo z >madeira« ornamenti izvezen prt, obrobljen s ki efektnimi či pikami. Moderen senčnik za svetkko mora biti strogo stvaren in ga zato prevleče-mo z gla lik:m materija.lcm. Po strani ga presežemo z živobarvnim trakom, ki je obtežen z lesenimi plastikami (1 sloka). Pri b lajnah skušamo .poudariti dekora-tivncst. kar se nam najbolje nesreči, če uncrabčmo tehniko anj-ikacro". Takšno moderno blazino z geometričnimi vzorci vidimo na naši srednji skici. Saimo Mor ima izvrstne oči, si sme dovoliti izde'0-vanrie starinskih torbi« v>etf»M»»< USPEŠNO NEGOVANJE OBRVZA S PRVOVRSTNIMI PREPARATI kosmetični salon Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče 3. 15755 »♦»♦»»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»M*«*«« »Tigrova koža (C je krzno, kd ga elegantna dama lei O pn. l.i .obiščite tudi kak kozmetični zavod. — Grete K. Pri dobrem apetitu se postiti je seveda jaiko mučno. Gotovo pojde iažje na ta način, da normalno jeste, pa tudd pri tem se kolikor »nogoSe oiibljete tekočin, močnabih in mastnčih jtdii. Občuttsk gladu premagajte s sadjem. Erl.rat na teden se pa 24 ur popoln., »na poet.te. Apetit si zmanjšate s tem, da vzamete par bonbonov pred jedjo. Primerne telesne vaje so opisane v knjigi: MiiHer. »Moj sistem« Ce je citrona za obraz, zavisi od kože Ce je preveč suha, bo bojše um vanje z mlekom. Mekinje se dobivajo od razničreih vrst žita, posebno iz otrobov Rabijo večinoma kot obli ž. Vku-hane m t injc ec le redko lup-jrabljajo in v tem slučaji delujejo kot odvaralno sTed-stvo. — V. K Pošljite jutran:o »odo na preiskavo najbližjemu zdravniku, v dom narodnega zdravja, ali pa higienskemu zavodu v Ljubljano. — F. K. 31. Opozarjamo Vas na odgovor pod »On-mogfost« v »Zdravniki posvetovalnici« od nedelje, dne 20 t. m. — M. O. Mati naj se hrani normalno in naj živi po splošnih hdgierskih predp:sih Za otrok« proti I .-ncu prvega "ta pa velja, če ni več pri prsih in je tuoj drugače popo^otrsa zdrav, oledeča bran« kot ravnilo; zjutraj: 200 gr mleka, prepe-čenec- predpo'ne: sadje (banane. jabo'ka). prepečenec. keksi: opoldne: jiuha. 10't—200 gr sočivja ali krompir:ev pire. sadni sok. kom pot • popoldne: 200 gr mleka, prepečenec- zvečer: m'ečne jed"'. Ono-'.arjamo vas tudii na državni 7iv-cd za zaščito de-ce v Ljubljani. — M. B. Mežica. Po V"šem obširnem poroči u ste orwMli že to'iko borzni da se brez zdravniške oreVf nve ne v^ifiiujejo. Tudi na" čudno, da ste podali nervozni. Zato bo nfljbo :še če "-este v bolnico v*vji za toVko d:a V4s ni^^nčno n»-«:.5,«»jo m n.3 ood'fl"' dna-vod^a 7<3 '■'ItV ie — na<*ra-ra medicino. Dne 29 oktobra t 1 je ['ob i I b°ri:n-^ki t>rof Otto W-3--bnirq brro-'•»■v iz S^ocV^ma d.fl mu ie le fo^r.:, NJ.r,KWa za in in t« t* pi-v^^v«! o^-^tia o in d^Tov«nfu femrmNjv 7» dihanje Pod "■"■m imenom om^o.uie n^r* is-^tem. '"i oki«id'*"fl -'p se p-j^o j,, v Vt;,,.v; o/>Uci. Vi "iiba in ki akfk-i''^ V?s7- to ie. in nreA^a v urp'V^vito oV-'ko Po^^b^e ^Tpdp,"ifiS en p>■ 'tovi v M^i^l-ov«?- niu cehic On ie Jrfrodo cp\W ra- v nsisnrotiu z f^v-rn^^p-j-p^ teip^nirni ce-ne vise od d^a^n k is-'V-a P-p 7 kkika zamro p.avdne c"'ice me^t"^ f o ceHca r h razvija tuid'? anerobno. S tem je prof \Va-bmrg nod^i' študiju raka pono'nrim.a drago -»ner in mogoče, da Ko ta dovpdi*a do končne«« rez-uftata. — Inkubacijska doba. Pod tem razumemo čas. ki preide od infekcije pa do izbruha bolezni: ta deba je pri različnih bo'eznj različna in traja pri: difteriji 2 do 5 dni, gonoreji l do 8 dni, influen-Ti l do 3 d "i. lovskemu kašlju 8 do 14 dni, lues 3 *ed- ne, malarija 8 do 2p dni, ošpice 8 do 14 dni, Hkrlatinka 3 do 8 dni. tifus 7 do 20 dni Ze uri vsakem sumu na kal;o nalezljivo bolezen je treba takoj poklicati zdravnika in se brezpogojno podvreči njegovim odredbam. Naročnik »Jntra« Mirna. Ce traja vnetje in oteklina Sele kratek čas, bo najbolje, da si privoščite par dni m ru, pod nogo pa dajte blazino tako. da bo malo višje ležala. Med tem časom stavite na nogo obkladke s svinčeno vodo. katero večkrat menjate. Ce je bolezen oa že deli časa. Vam priporočamo vroče kopeli: 'n masažo. Mogoče je tudi. ar kapljic baldr ana. — M. L, Ljubno. Srbenie ie v Vašem primeru živčnem izvora, lahko je pa tudi v zvezi s kakšno notranio boleznijo. PreJvsem skrbite za redno odvaianie Hrana na? bo l«»»ika. ne preobilna, mnogo sadia in po^ivfa. 0?'baite se alkoholnih pijač. Dobro bi bilo. da «e Vam enkrat preišče urin. Vsa ztmania sredstva zaradi te?a samo začasno P0maga'0. Dobro se ie obnesM b-omokolovo mazilo Pri revmatizmu je tako. kot pr: vseh boleznih, za katero ie veliko zdravil, to ie. da ni nobeno zanesljivo, oziroma r>ri enem pomaga to. pri drugem ono. Metoda, on^ana v članku, ie nova in ie treba 3e po^kati. kakšn: bodo usoehi. Po-Vus?te še z žarki visoke n^netosti. k? iih. kol'kor nam ie zn-mo. p^ednie dr. Maie-n"č v O-možu. — On<»moelo«t. O^eraciio no dr. Rte nnrhu. oziroma dr. Donplerju. izvrši lahko vpak kirurg tndi pri nas. Za usneb oa seveda ne mo^nn jamčiti. Vsekakor Vam nuino nrJro-očamo. da se prei oH-netp na Vake^a strokovnjaka za sn^'ie bo'erni. ki Vam bo b>di če »e potrebno, zapiisal recept za ekstrakt spolnh žlez. Zimske bolezni V zimskem času kaj rade nastopajo različne bolezni. V prvi vrsti nHde v no^tev influenca. Ce-nrav ;e ze stoletia «ta-a. vendar malo vemo o nienem brtvn. O^laienie i"ra pri postanku n^lftzliivih boV-^ni v toliko neko ulo^o. v ko';knr se ^monsn odporna sila organizma P-5 tem lati ko 7«net no'avi:o za^ta-reV bolezni, oz'rom.9 naor^vi s tem dis-poz'piia r.a dnif»e boV7ni. Nasfon n»a >e oHvicpri od faktoriev* t.) od kon- «t't"p>;e bolnika: 2.) od vimena: 3.) od prisotnosti rnvzropiteliev bolezni. Ker nastopi infekpi'3 ponavadi skori ustno dunl'-po. ie na;boli?»» nH"ambno sredstvo de.«;n-fpkH'"a ust (Vod kov superoxid. Panfla-vin itd.). V mnogih primerih nastopi kot prvi znak oreMada nahod. Ponavadi se temu ne pripisu ie vel'ka važnost. °tar t>rPr,ovor nravt. na*»od 7. zdravl»en;em traja tri tedne, brez 7drav!ienia r>a dni. Nahod ie na lahko za^etfk d^iorit, bo'p7ni. ore^veem pliu*-nerra kataria. Večkrat se nosre"i. da se nahod t.a.koi odoravi. čp ce kanljipa iodovf tinkture »oi'e v pol čaš: vod4. amp^k to nontaga samo. Če se napravi takoj prvi dan. Ko se spremeni vreme, se kaj rad ro;avi revmatizem. Dasiravno ne poznamo povzro-?;telia. se revmatizem vendar smatra za !n-feVpHcVo boVzpp. Naiholi se uporabliaio v taksnih primerih cahVovi preparati (asp--rin. piramidon> :td.) V oozne'ših stadiiih «Vlenne tudi spremembe v členih, k' tako izo-teda'0 kot pri nmfSn,, zato cp bid; večkrat zameniaio te dve bole^n1. PTvtm ie Mo»p.fi f^Vcuo r>rp-osnove. kier seveda enVcilovi preparati ne nomarstov 7 občutkom mr7toto, srhcnia in močnih botoSiri. Nanafa me«ta lahVo po*';o in vnamem Vzrok teh poiivov še rti dovo'i-po noiasnien. zd' «e pa. da ie v zveri s povečano realko ž" na m^az. ki ob^toia v 'em. da sp ž"e mo^no ^krp.ijo. Poskus" s rire-p.a»^t; V? na? bi vplivali na krvni obtok, se Nndalinii vzrok za različna obolenia je tudr ta. da r>oz.imi manika so'nčnih žarkov, in pa svežega eo";v:a S tem odnadaio vitamini, ki so za živlienie neobhodno potrebni. in katerih oomanikanie povzroča tako-'vne av'tam;no7e. Sem snada tudi rahit's. Imamo na že danes v viorantolu čisti vitamin. tako da se tudi rahitis iahko pozimi zdrav' in prepreči. Ce manika vitamin C. nastopi sko~bnt. ki se t"di pri nas poiavlia. čep^v ne v tako težki obliki kot v preišniih časih, v katerih so se mornarj: cele mesece hranili samo od konzerv. Kot glavni simp tom označuje Braner takozvnno spomladan- sko slabost in pa lahko krvavenje zobnega mesa pri snaženju zob. Tu pomaga vitamin C v obl ki citron in oranž. Zima Anton Ocvirk: Jeanstte V ritmu enakomerno bijočih lesenih tolkal in pojočih trodal zamorskega orkestra se g-bliejo plesalci sredi večernega pariškega zabavišča. Vedno v enakem taktu valujoča glasba se zaieda v šibe eostov, ki sede po dvorani, v njih mišljenie in govorenje, še v njih smeh. V njeni melodiji, k^ razgibava počasna, v erotično razdražliivost preračunana plesna valovanja, vztrepetavajo tesno prižeta telesa p!esak'ev. Za nami je utihnil hrup velikih bulvar-jev. k: 6e zunaj razblestevaio kakor mavrični vodometi in s šumom pršijo svoj sijaj nizdol v čas in minevanje. Kaos vrvenja, bania. drvenja. iskanja, kaos besed in 'glasov. barv in svetlob, misli in čuvstev se tu spreminja sedaj v opojen mir in nas omotično zazbava v neko omedlevajoče usodie Svetloba prihaja ortaieno izza stropa, žari iz listov palm ob stebrih, polzi nato preko razgretih obrazov, rok in obl^k na tla. kier se meša s sencami plesalcev. Zd5 se. kakor da sedimo nekje pod 'užfitm večernim nebom nekje ob robu puščave m vdihuie-ns 1 vonj vefrov. Eksotičnost izdihava ves prostor: le v obrisih poslikane stene, kjer vnlimo cL robu puščave zamorske vasi :n oaze; iz primitivnega estetičnega čuvstvova-nia prenesena omamentika stebrov in stropa; motna vedno izprenrnia!oča se svetloba. ki se priietno zliva s temno rdečo barvo ZMves. spuščenih preko vhoda. Zoglieneli obrazi Črnk in Črncev dopolniuieio vzdušie prostora. Njih široki smeh. ožgan od južnega soinca se toplo meša med šum zabavšča. Glasba, ki se v različnih vsebinskih od- tenkih popačena razlega iz mnogih evrop- j skih plesnih dvoran, dobiva komaj tukaj svoj prstni izraz, svojo vsebino in svoj smisel, čeprav je morda še vedno prečuvstvova-na po občutiu izmozganega Evropejca. Naši živci, razbičani od izcivPiziranega načina življenja, se skušaio umirjati in opajati kakor v bolnem nasprotiu z umetnim morfi jeni preproste in divje ritnvke eksotičnih melodij. Enotnost našega duševnega strein-ljen ia se ie sama v sebi prelomila in ne uravnovešeni se čuvstveno naslajamo ob tujem in novem. — Moi novi znanec Sigard pa je prepričan, da moramo odmreti arha-izmom in zgodov'ni ter se duševno stopiti z vsemi umetnimi stremiienii vseh narodov v nov kulturni in živPenjski izraz. Ples je prenehal. Naš montparnaški pelikan ie pripe>'ial k mizi svojo črno plesalko Nieni beli zobje se ostro odražajo od zabuhlih rdečih usten in črne noMi. Oblečena je v pisano obleko, okrog vratu in okros rok se i' svetiio zamorski okrasi. V njenem pogledu je poleg mladostne naivnosti skrit še ogeni zgodniih spoznanj in občutij. Tmenuie se Jeannette in ima komaj osem-naist let. Prišla je že zelo mlada iz Afrike v Par s heda, prepeva in pleše 00 zabaviščih črncev Ji ugaia Pariš? - Zelo. 0. v Parizu je lepo m toliko znancev '"m« s.e. M za skrijo v temnem žaru. Sigard se je sklonil k niej in pričel prepevati znn-no parško popevko: J'ai detix amour mon pays et Pariš. Ma Savane eet be'le, mais a quoi le nier Ce qui m'encorežle c'est Pariš. Pariš tout enuer. Ti Jeannette, ti s: moia črna puščava, raz-laga Sigard. in udarja po mizi takt popevke, ki dokai omledno čuvstvuje v kontrastu dvojnega občutja življenia: pariškega in zamorskega. Toda sai je vsaka bulvarska "onevka le sentimentalen odjsk neke resn č-nosti. kakor je tudi Pariš na zunaj zgolj bajen Babilon ras in čuvstvovanj. Lu?; po dvorani so ugasnile, le nad plesiščem žubori motna svetloba .n se krade k nam na mize in stene. Jeannette ie odb«»-žala od mize in stopila v mehko luč, kakor bi prišla iz neznane teme. Zamorec je udaril na bagno prve akorde in pr če' enakomerno tolči po svoiem instrumentu. Akordi so se razgubili in glas zamolklo recitira'o?« Jeannette se vedno bolj sproščuie: Eponfe? J^a chanson melancolinue — — — Poslu-šaite melanhol čno pesem Zamorke, ki jo je pela neki več^r na ekvatorju! Njena pesem ie melodramatično prioove dovanie, vsebinsko ie nepristna sentimentalnost evropskega izvora Ki si išče ufink« vtosti v pesniško nepno te^o obstrmi vzdrhti in nato znova požene v opoi vrtanja. Prav na te hm«* čak^'o gk-dalci in nato tuliio od zadovoljstva. N'ih obrazi so «e :zpremen'li in zdi se. da zb^snevaio od nepravih strasti, ki jih izražajo z neprestanim tnPeniem. Sigard ie vstal in oret-o dvorane Krili z rokam1 in tolče v tnVfu pb mizo: Jeannettet Bien! Jeanr ette! Godba ie vt»h«;i» prav na višku razbnr ienia. Luči no dvorani so se prižgale. Zdi se mi. kakor da se zasopV ;n zaripli obrazi ljudi spogledujejo, a da se ne morejo spoznati. Zima. Druga in zadnja. Mraz. v celici in v njegovem srcu. Sedemnajst mesecev tri. Med golimi stenama. Na trdi oos*eJji Vsak dan sprehod. Pol ure po dvorišču. Drug za drugim gredo, vsi enaki, vsi bledi, utrujeni In če Se hoče pot^m še sprehajati — celica je pet metrov deri-ga, šest daljših ali sedem krajših korakov, obrat pri vratih in pod zamreženim oknom. Ko je prišel sem. je bila jesen. Zdaj je zima. že druga, pa m videl ne pomladi, ne poletja, ne jeseni. Ce potegne postelj pod okno in pogleda skozi mrežo, vidi v okno na drugi strani c^ste. Navadno je zaprto, časih celo zagrnjeno Zadnjič pa je videl tam dekle. Pn oknu je stalo in gledalo na ulico. Morda je tudi njega jpazilo, ko je pritiskal svoj bledi obraz na mrežo. Potem je izginilo. Takrat je bil visel. Sedemnajst mesecev. Brez cigaret. Brez žensike. Takrat sam ni vedel, kaj d sla. Sprli so se fantje na vasd, zapeli so noži in njegov tudi. Enemu, ki mu je spodnesel noge in mu pokleknil na prsi, ga je zasadil med rebra. Sam ni vedel, Kako je do tega prišlo. Ko se je zavedel, je bH ves krvav in uklerojen. Niti od dekleta se ni mogel poslovati. Iz jetni&nice je pisal, pa mu ni odgovorilo. Potem ni več pisal. Še domov ne. Še tri mesece. Potem bo svoboden. Takrat bo že pomlad. * Ključavnica je zaškripala. Zdrznil se je. Kdo prihaja? Kdo ga moti v njegovih mislih, ki jih razpreda kakor pajoe-vino. Takrat ni nikogar, komu zmanjka misli, ko brez njih strmi v okno in posluša, čaka, kdaj začuje udarce ure, ki gre tako počasi, da mu je zb laz neti, »Novak v pisarno.« Nejevoljen je. Kaj mu hočejo? V pisarni je sodnik. Ko stopi na prag, vidi samo stol z visokim pletenim naslonilom. Zdi se mu, da se za tem naslonilom nekaj giblje. Vidi na vrhu nekaj kakor lase. Zapre vrata, pazniku pred nosom. Stol se odmalkne in zaškriplje na paT-ketu. Vidi sodnika. Eleganten je. Že malce siv. Z zlatom obrobljene naočnike ima. Po-tem mu zdrsne pogled na njegovo lastno obleko. Raševina in čevlji, okorni, da komaj prestavlja noge. V zadregi sname čepico. »Vi ste Novak?« Glas je nekam oster, zadirčen. »Da.« »Pomiloščeni ste. Popoldne lahko odidete. Naročil sem že, da Vam vrr.Cijo civilno obleko.« Novak ne razume. Pomiloščen? Ka|; je to? »Pomiloščen?« »Da.« Glas je nervozen. Še manj ga razume. OOrne se in počasi odhaja. Še pozdravil ni. Zunaj je paznik. Z n?im še drugi, ka nosi zavesj. Ta zavoj pozina. Njegova obleka je. Zdaj šele ve, kaj mu je retkel sodnik. * VrnH se je v celico. Sedel na posteljo in r^dnrl glavo. . Kaj zdaj? Mehančno se je preoblekel. Spet trkanje. »Kosilo«. Je. Poslednjič tu. Jsčar je prijaznejši. Tudii on posfaja. Čuti. kako padajo vezi z njega. Težko se jih je privadil. Odvadil se jih bo še težje. In vendar. Gleda žarek soinca. ki sili skozi okno in liže prazna tla. Žlica mu zastane. Kako dolgo ga že ni bilo, kako dolgo. Takrat, ko ga je čakal, ko bi mu bil rešitev... Nekaj kakor srce se obuja v niem. V kotu še zmeraj prede pajek. Spomni se, kako ga je časih opazoval. Ure n ure. Bolj kot pcarpežljiv je bil kakor on. Edino živo bitje z njim v celici. Časih je na dvorišču med sprehodom ujel ■> muho in mu jo primesmi. Zima je zunaj in v srcu. Kar nerodno se mu zdi, da je v svoji obleki. Počasi gre skozi vrata. Nehote se ozre. Kakor bi se mu zdelo, da hiti za njim paznik, ki ga bo prijel. V ječi je dostikrat mislil, da bi pobegnil. In zdaj se mu odhod zdi Kakor beg. Ljudi je malo na cesti. Nihče se zanj ne meni. * Mimogrede m« obvisi pogled na oknu, ki je bilo sedemnajst mesecev njegovo. In leze mu naprej. K sosednjemu. Obraz vidi tam. ki se tišči k mreži. Ve, čigav je ta obraz. Mladega fanta, ki so ga prijeli, ko je lačen nekaj ukradel. Opaziti je moral, da so njega izpustili. Zdaj mu je prav tako kakor njemu takrat, ko se je izpraznila celica zraven njegove. Tako prazno je vse. tako prazno. Tam j2 okno. kjer je časih videl dekle. Mrtvo Zavese so zagrnjene. Počasi gre dalje. Mimo ljudi Nikogar ni, ki bi stopil k njemu in mu rekel: Pojdi z menoj. Videl boš vesele obraze...« Nikogar. Tujec je med tujci. Ko bi bilo saj tisto okno odprto... — Ta pevka je res pravi slavček! — Da, da . . . ves čas me miče, da bi odprl okno. Mister Henry Pu Ji - bivši kitajski cesar Človek brez energije — Življenje v brezdelici, med ljubeznijo, jedjo in spanjem Odkar ga je »rdeči general« Fengjusiang prepodil iz »Prepovedanega mesta« v Pekingu. je bil mladi bivši kitajski cesar Su-eng Pung ali Henry Pu Ji, kakor se sam naziva, v japonski oskrbi. Japonci so ga spravili v svojo koncesijo v Tiencmu in so skrbeli zanj. Nekega dne bi jim lahko rabil kot talec ali orožja. Ta dan je prišel pred kratkim, ko se je vnela vojna v Mandžuriji. Japonci nič r.e izjavljajo, ali bi radi proglasili Mandžurijo za »neodvisno« cesarstvo, ki bi bilo na- dočega vladarja je sploh izpolnjena s pa« sivnostjo in odvisnostjo od drugih, še takrat, ko je bil faktično cesar, je imela vladne vajeti v rokah njegova mati, on pa nobene besede. Ko je zmagalo Sunjatseno-\"o revolucijsko gibanje, so ga smatrali zs tako brezpomembnega, da so ga samo internirali v pekinškem »Prepovedanem mestu«, kjer so imeli kitajski cesarji svoje pravo rezidenco. Pustili so mu njegove za-klade in obe njegovi ženi, živel je v brezdelici med ljubeznijo iedio in snanjem. Evgen čen ki Je dosedaj oodp ral nepriznano kanton-sko vlado, je bil imenovan za vnanjega ministra v novem kitajskem kabinetu Nova Kaligulova ladja V božičnih dneh so odkrili v jezeru Nemi tretjo Kaligulovo ladjo, ki pa je znatno manjša od prvih dveh, a je boljše ohranjena od njiju. Ta ladja je služila za zvezo med ostalima najdenima ladjama. Neki pariški ljubitelj konj je uvedel nekak »predpasnik«, ki varuje živali pred revma-tizmom in prehlajenjem Edina slovenska tedenska revij* »Življenje In svet«. — Posamezna številka 2.— Diit. Pogled na žalni sprevod s krstami petih žrtev katastrofe v vatikanski knjižnici Jetnišnico St. Lazare bodo Zoro vodo proti osivelosti las. Filatellstlčne zanimivost! Oiisejada pisma, ki sta ga prevažala „Gr©£ Zeppelia" m ledolomilec Maligisa Znano je, kako se je zadnjih petdeset let razširila manija zbiranja znamk, mani-ja, ki (je do neke mere prav koristna in priporočljiva, ker .predstavlja čisto svojevrsten in lahek pouk zemljeplsja. Toda s »filateJijo« bo?ve kateri nesrečnik je skoval to nerodno besedo — je, kakor skoraj z vsemi rečmi, s katerimi se .prične človek podrobneje bavi.ti: tudi tu •se je namreč treba specijalizirati, če človek neče, da ga. preobilni mater i j al počasi odrine in pokoplje. So amaterji, ki se omeje samo na neke rajone, potlej taki, ki se zanimajo samo za pretiskano robo in spet drugi, ki se pripombo >Andreejeva poiarna ek šped ici j a 1897;;. Pismo je poslano iz Trome;a in nosi pečat od 7. julija istega leta. štiri dn. kasneje [je Amdreejev balon za vedno izginil v megli in polarnem ledu. NajdaLje sem se seveda mudil z ogledovanjem albuma, v katerem so shranjena pisma in razglednice, odpremljene z zrakoplovi znamenitih polarnih ek špedicij bližnje preteklosti. Baš prevažanje te pošte, za katero se zdaj tako puiijo filatelisti, je v veliki meri pripomoglo, da so se ■pokrili velikanski stroški odprav. Profesor Samojlovič ml je priznal, da je te vrste pošta pokrila tretjino stroškov za ekspe- Podpora pariškim gledališčem Pariški mestni svet je dovolil gledališkim ustanovam 2 milijona frankov podpore. Poldrug milijon od tega dobe pariška opera, Komična opera, Comedie Fran-caise in gledališče Odeon, ostanek odpade na sedem manjših gledališč. Gledališče Sarah Bernhardtove dobi od tega 50.000 frankov. Novi kitajski vnassfi minister podrli Bivši cesar Sueng Tung (dragi od leve) na vrtu svoje rezidence a- Tif-ncinu. Na d«»ni bivša cesarica, od katere se je, kakor znano, pred kratkim ločil tn;tv:a!i:šu:ejo le za ameriške ali avstralske vinjete 'n siednjič tisti originali, ki zbšra-Oo zgolj znamke, na katerih so naslikane živali: žlrafe, sloni, antilope, kamele, hi-Bc.n-1 itd. itd., naj bo dovolj, ker bi bilo sicer treba naštevati -prav vso favno, kar (jo .pozna moderna zoologija. Prijazni vratar hotela Bergues v Ženevi (Destraz jo na primer specijalist za znamke. iki se kakorkoli nanašajo na velike kon-itiaientalinc ali prekomorske polete in zra-koptavne ekspedicije vsakega kalibra.. Njegovi albumi, ki mi jih je blagovolil pokazati, napolnjeni s temi spomini, pričajo o naravnost bolezensko strastnem zanimanju za 'ta posel. No glede na običajno materi-elno vrednost predstavljajo ti albumi celo premoženje. Iz njih _ se pravi iz znamk in (pisemskih ovojev, s katerimi so prelepljeni —. veje uih avantur in veličastnih podvigov ^n žal, dostikrat tudi spomini pretresle vih tragedij. Le s tem se da razlagati tista skrivnostna privlačnost, ki jo občuti človek, če prelistava te znamenite zbirke. Tu se ti n. pr. ustavi pogled na pismu, s Nova umforma papeževe Papeževa garda, ki jo tvorijo katoličani iz vseh krajev sveta, je dobila za novo leto novo uniformo. Garda je bila ustanovljena 1801 dicijo ledolomilsca Maligina letošnje poletje. Maligin je večkrat zastopan v zbirki De-straza. Pisemski ovitek, ki je rep,reduciran na maši sliki, je napravil še z neštetimi drugimi prav nenavadno odiseiado. Odposlan iz Ljeningrada, kjer je bil žigosan 25. kakor dokazuje ovitek, je odietel 26. julija z Grofom ZeppeMncm« na deželo Franca -Jožefa, kjer je imel — kakor znano — zrakoplov sestanek s sovjetskim le-dolomikem Maliginom. 27. julija je neonski zrakoplov pristal za četrt ure na otoku Hocker in preložil poštne vreče na krov led«lomilca, ki je moral odpremiti to korespondenco v Evropo. Pečat na sredi kuverte križe prevzem pošte na ledolomilcu. Pismo je dosegJo naslovljenca S. avgusta. Znamke &> krasni eksemplarji in so bili natesniene nalašč za to priliko. Odveč je samo napis Pole du Nord (Severni pol), ker zrakoplov takrat ni priletel tako visoko na sever. Nadalje se vidi na ovitku makri-pečat z napisom: -Z zrakoplovom r,Grofom Zeppe-lincan« in ledo lomilce m sMaiiginom« od Ljeningrada na Severni tečaj. Priznati je treba., da je ta dokument do neke mere zgodovinski in da predstavlja mnogo več, kakor običajen vzorec filateističnih zbirk. Ovitek je že zdaj vreden lepega denarja, v nekaj desetletjih pa bo naravnost neprecenljivo vrednosti. Nič manj znamenit od tega pisma, ki je potovalo .po večnem ledu in nad njim, je pa neki drugi pisemski ovitek v tej zbirki, ki je naredil avanturistično vožnjo z Wil;kin-sovo podmornico. Pismo je bilo oddano na pošti v Londonu in je prispelo z Wilfciinso-vo podmornico v Bergen na Norveškem, od koder je biio ekspedirano 3. avgusta, kakor se bere na omotu poleg norveških znamk. Potlej se je z Nautilom nekaj časa potapljalo severno od Gnimantov, kakih 900 km od severnega tečaja in se nato odpremilo nazaj v Bergen v roke pravemu naslov-ljencu. Razen tega rma vratar Destraz tudi mnogo zanimivih dokumentov, ki se nanašajo na veliko antarktično ekspedicijo - Ameri čana Byrda 1928—1929, dalje spomine na polarni polet zrakoplova »Norgei in še mnogo drugih ^odpustkov«; s polarnih ek-spedieij zadnje dobe, ki vsi predstavljajo redke znamenitosti izredne vrednosti. (Opozarjamo na serijo »Znamke pripovedujejo«, ki izhaja s slikami v tedenski reviji oživljen je in svete.) Pogreb žrtev vatikanske katastrofe Znano žensko jetnišnico, zidano 1648, znamenito po spisih Viktorja Hugoa, Maupas-santa in Zole ,bodo podrli. V jetnišnici, ki že davno ni več moderna, je bilo zaprtih več interesantnih žensk, med njimi vohunka Mata Hari in gospa Caillaux ravno samo njih druga Koreja, dejstvG pa je, da so kmalu po izbruhu sovražnosti spravili bivšega kitajskega cesarja v Muk-den. v prestolnico nekdanje mandžurske dinastije in da so se potem začele širiti govorice o bližnji proglasitvi samostojnega mandžurskega cesarstva. Bog ve kako duhovite taktike se Japonci niso poslužili. da so spravili svojega varovanca v tako j očitno bližino mandžurskega prestola — | toda posebna duhovitost v današnjem di- i plomatskem svetu ni menda niti potrebna, i Nekega dne so razglasili, da je prejel mister Pu Ji šopek cvetlic in v tem šopku cvetlic je bila skrita bomba, ki za srečo ni eksplodirala. Da ga ubranijo eventualnih nadaljnjih nevarnosti te vrste, se jim je videlo potrebno, da ga spravijo iz Tien-cina —• in to naravnost v Mukden, kjer so nevarnosti baš ta čas menda izključene... Zgodovina tega bivšega, — in morda bo- Stregel mu je trop služabnikov, ki so gl«*-daii nanj kakor v božanstvo. 1927 je '-rdeči generala zasedel Peking in se spočetka, sploh ni zanimal za zaprtega cesarjs. Potem je bil zvedel za njegovo bogastvo in se je mahoma zmislil, da pomeni njegova navzočnost afront republiki. Ukazal mu je, naj se v teku noči spravi iz Pekinga. Suen Tung, ki mu je bilo takrat 22 let, si tega ni dal dvakrat reči in je izginil s svojimi ženami in nekaterimi dragocenostmi. Kakor rečeno, ga pričakuje zdaj. spet tn zaslugi drugih, cesarski prestol. Kako bo s tem prestolom, je druga stvar. Mandžurija. ki je bila nekaj časa v kitajskem kaosu prava dežela miru, se danes niti v tem pogledu ne loči od drugih kitajskih provinc. In tudi če bi v njej znova zavladal mir, bo to le mir pod železno pest j? japonskega cesarstva. \ -o- f Osiveli lasje dobijo prejšnjo \ y naravno barvo. Uporablja se ' * že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Radica nI. 32. 19 Skrb za živali Slepci kol športni maserji Smučarske drese kroji po meri iz nenad-Kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schivah, Ljubljana Skrb za preskrbo najbednejših med bednimi in olajšanja gorja med slepci išče vedno nova pota. Njen cilj je. da bi se nesrečne žrtve brez vida po možnosti lahko preživljale dostojno in samostojno brez tuje pomoči. Ta naloga je v današnjih kritičnih časih, ko na tisoče krepkih in zdravih ljudi ne more dobiti prmerne zaposlitve in najpotrebnejšega kruha, izredno težka. Kljub temu je treba o njeni rešitvi razmišljati večkrat in vsestransko; slep človek bo šele tedaj zadovoljen član človeške družbe, če se bo zavedel, da izpopolnjuje mesto v njej in ni v breme komurkoli. Med raznimi poklici, ki bi prišli za oslepele ljudi v poštev, je iudi mašeči, o katerem pa najbrž še ni nihče razmišljal. Poskusi zadnjih let so pokazali, da so slepi ljudje za masažo sposobni, in sicer v motovili primerih celo boli od ostalih. Velika prednost zanje je, da lahko opravljajo ta pr>sel popolnoma samostoino: razen te«a pa imaio tipalni čut mnosro finejši. Ker so običajno bolj spretni v rokah in lahko zberejo vso svojo pozornost samo na posel, ki na ravno opravljajo, so ravno za masažo posebno pripravni. Za cotove natančne načine masaže je treba seveda oči, toda za splošno telesno masažo, za katero ni treba zdravni-šketra nasveta, temveč samo najpotrebnejše znanie iz anatomije in mehanično spretnost v rokah, je sleoec popolnoma enakovreden zdravemu človeku. Pri izbiri za ta poklic imajo seveda že a priori več upanja za uspešno delo oni, ki so sicer zdravi in krepki in razen tega uglajenega vedenja ter primerno naobraže-ni. Po opravljenem izpitu se ie za določitev maserskeea mesta treba vendarle ozirati na to. da sleo maser na špecijalnih klinikah, kier se vrši masaža z natančnimi aparati, ne more biti polnovredna moč. Pri športni pasaži pa te ovire ni in ravno za te vrste masažo so slepi maserji najbolj sposobni. Norvežani n. pr. so imeli na zadnji olimpi-jadi slepega maserja in so kljub temu ah morda ravno zaradi teia lahko pokazali vsemu svetu zavidljivo formo svojih atleta*, Pri nas ta poklic ni tako razširjen, aa t« mogli govoriti o trenutni praktični vrednosti takih nasvetov. Toda spori gre svciu zmagovito pot! Če bomo hoteli biti enaki z drugimi velikimi kulturnimi narodi, bomo morali dvigniti športno gibanje na ono višino kot je drugje. Ko bomo to izvedli, bomo potrebovali razen športnih učiteljev tuli sport.ie maserje. Takrat bo našlo nekaj mo da nesrečnih ljudi pasla tudi v tem dosedaj pri nas neznanem poklicu. Inozemski kovtIci japonske V prvi polovici lar v°ga leta je obiskalo Japonsko 14.810 inozemcev, med njimi 8000 Kitajcev, 2911 Američanov, 1610 Angležev. 477 Rusov, 300 Nemcev in 2--~ Francozov. eski ŠPORT (Canard enehaine) Šport Otvoritev kamniške skakalnice K.ukor moremo sklepati po dosedanjih p- ravah, bo otvoritev kamniške smuške skakalnice velika športna manifestacija, n:č r.anjša kakor nedavna otvoritev smučarskega doma Sv Urne v Planici. .hvnoet soremlja pr:n---c z velikim zanimanjem in vsak dan jc na skaka'uici polno liadi, ki azisic'o. kako jo naši športniki pripravljajo za tekme. Pri.no teptaio sneg in da bo snežna niast debelejša, nanašajo sne o ra mosta, koder "a Dremalo. Pet deset me'rov dolgo vrv, katero rabijo za 11. r> tac. i e sne«, jc dal t-i-'>u vrvar g. Josip Adamič iz Domžal. '"-•rred, no katerem se '-»o izvršba otvoritev skakalnice jc naslednji: Ob pol 15 spre jc n gostov na kolodvoru nri prihodu prvega nopokhnr-korsn vlaka in odbo govorih pa se Wo tekmovalci p mer4!; med seboi za -rehodni pok.il Sk. »KanvKk««. Po končanem tekmovanju bo razdelitev na«rad v ku.mrvvi restavraciji na Šuv.ni. 4r Propagandne skakalne tekme v s-nuških skokih v Kamniku. Startni klub Kamnik b > T>r"red:l 6. t. m. ob 15 o priliki slovesne otvoritve in blagoslovitve svoje skakalnice pro-tvigarodne skaka'.n s tekme. Pri javnina 10 dinarjev naj se tv->šlie s nrijavami ti o 5. *■ tn nortoldne na Kamnik v Kamniku Z* naknadne prijave dvojna nripvnina. 1 ek- >kal ST\ Kamn:ka. ki >e se za orehodim r>o ga bo n-rcjcl zmagovalec po trikratni 7').no- re dni ali nc-tkritn.i znvgi v oresledkih. Dru go in tre* je plasirani bosta ^rciela srebrno oziroma 'bronasto nlakefo. Nagrade se bodo razdelile po tekmah v restavraciji Ku- mer na Sutni. Vodstvo t skme je noverienu pred-edn ku SK Kamnika dr D-^mMrku /tvc>l;u. primeru neugodnega vremena bo-. do tekme preložene na poznejši termin. Mladinsko smrčarsko tekmo bo priredil Smučarski kl"b LjubHana 6. t m., in sicer 73 de "ke od 12. do 14 leta na prog: 3 km. 7a dečke r.d 15. do 17. leta na d rog i 5 km St trt ob 14. "»0 pri go.tfHoi Habian n < Pod-to Cilj vstotam. Prijavn:ne ni. Starta- jo lahko vsi tvli neorganizirani Prvi tr je v v«aki kategoriji nrejmejo praktična darila. Priiave pri g. Kumeriu v trgovin1' Goreč odnosno pol ure pred startom na licu mesta. Pr-.-j stmitčprsl i/lef za deco bo naredil 5 >••-:">rski ki-S L;«j.blurna danes. Zbirališče ob 13. rr»d Xirodnim domom. Povra-b 17. Y''ii in nadzoruje g; Plenl^nr. ordejo po deco točno ob 17. te le pr? ' I-,S> a H'.- o X " r irske t^ČRip nri^ci0 ircV-i Vknb "^oke. Vežb c 71-cb <>. ' l-vrtemrka se bo vrš;,l 7~. a-iisce pr ukit za m'a^:no in «>dh tel")ni "n!h TelZ^-iraH^če pri V^rlr Stij jc " o za obe skupini. Pridite v čim več- l'lanarna seja JiKfn^fovenskctn zimzko-s**r>r'n<>v>rf"(>rt9 bo v tor^k t. 00 m. ob kavami c-jd na Tesen ksah. \.i tv>svet cS 10. so n.rino vibl;eoi še ta.i"'1- TT. T "Tvr-M" n"ii. nač^lr Vklnv r m„ ik -a tov. in fo-v m :< >V. Pe/-ar iz vinravj.li. t3-! to takoj p-nrava ki ' "Tinrili. rrrj O- P,.-' 1 :n iih r>"=: Ii tj t.nin;ku T na .Tese-r.:ce. — 1'^mvno se noz'vaio vsi «od,nnVi k? so n-!»r»ravi1i t-v iiJ.Tip trpite. Vda i in kie so i-b nonr'»vi'i c k'irn jfsr>^V>m i"1 V kot ja^ho tain5vu i ra i<»c»nice xa n-- - ">vp/i 50 nricne'" «-i«knt-ir»f» Icft^r" naf nravnčacr,r> nir-'.{ nr« b'-irtii»rrku to>v S\ Rfto n;zke. sni "'--.a m Pustem ^■'•tu n ' b':'-n.i:h vrh- > Karavank tvr«dno idealna. Koča je oddaljena od Kopišarj.a en"1 uro. "Volrmn f Urijo - P ^.cv s-1-'- D -nes w S'r"go obvezen tre-pj-r« vsoh ;' ( " ^ f T, I-C. * ■ . 1 0 veselje do t iorta. n osebno pa težke at je- ni. ob 20. sestanek v. ponedeljek v klubski sobi hoMa Evrope. Dnevni red: pomen težke atletike, do-v urnika, razno. 1 Koturaiki šare/ kraIjexnnc Jugoslavije >■, nrtm-sltt pododbor« v Ljubljani Redni fiSJV;. letini občni zbor »Triglavskega pododbora« v Ljubljani bo v nedeljo ?7. januarja t. 1. v Ljubljani v restavraciji Fritz, Tavčarjeva ulica 4. Začetek oh 9. uni. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor pol ure kasne ie ob vsakem številu udeleženih klubov. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo tajnika in blagajniki. Doroči\<}\tehničnega referenta, voli ev odbora, določitev srvorinega koledarja za 1. 1932 raznoterosti Samn-stojni predlogi naj se pri-upravnemu odboru »Triglavskega pododbora« do ponedeljka 11. januarja. Isto-tako se tudi vs; včLinJeni klubi o-ozar;aio, naj nameravane dirke za L 1^32 H javijo upravnemu odboru do 11. t. m. zaradi sestave sport-rega koledarja. Motokolesarfki klub »Ilirija«. V nedeljo 3. t. m. bo pri »Slepem Janezu« običajna vsakoletna razdelitev nagrad i:n diplom Začetek razdelitve točno ob 15. Po razdelitvi sporna zabava, koncert, ples itd. Pri ».ci'*nom Janezu« je postaja ces-ne železnice in avtobusov. V znameniu nefih krojev Pm del 'etešn-e ameriške olim,ri'ac'e. ki se h-o vr-il v dnevih od 4. do 13. februarja v Lake Plači dat. se b'iža z nagPmi Kor.-iki. Doč m hitijo države z zadnjimi proravami udci'cženccv. so prireditelji poživili svojo akcijo za čim pooolneiše organiziran ie tc velike revje zimskega športa na p ve n. Program zimske oPrmpiijad« ie eedaj fcnnčno določen in ohuega (za konkurenco): hitrostno drsanie na 5X> 1>'K") 5K) in teoro-n ter umetno drsanje (ločeno za go.-oode, d-inic in pare), da1"je bobsleigh (za štiri in dvo-s t dežne bobe z omejitvijo, da ia' Ko vsaka država postavi za v-ako di.se plino le po tri ck'pc), hockev na ledu (14 mož za veako državo) in smučanje (n.t 50 in 18 km ter v komb. smučanju s 4 tekmovalci za dr"i3vo in disciplino). Izven točk za. kv.a!if:ksci:'0 se bodo vršile še tJune v curlin-au (ncike vrste kegljanja na ledu) in dirke na saneh s pasjo vprego. Prijave za udeležbo še niso z"k'l;i"ičene. vendar pa je verjetno, da so večinema že prispele vse, fci so bil namenjene. Po ofici-clnih vesteh organizatoriev se bodo fekem v Lake Placidu udeležili znst nrrki 23 držav. Zanimivo je. da je med njiimi za 6mučauča-aje). Francija dosedaj v zimskih športih — razen umet. drsanja, eni imela vidnega mesta. L. 1930 se je izvršila po zaslugi predsednika smučarskega saveza dr. Lacqa tem«'i i ta reorganizacija v planinskih in zimekosport-nih organizacijah, kar je dvign lo samostoj- J5 o!ster"-K K'«'--e fnrp. — Kl"bi se zadnjič onor^.r- ia.io šlieio taleči sezmm^ ver*f;<,5'r'.a- i •n:u Manov v «vrbo zdravniških nrerfl.-dov, ! j,,o''-d-neip 10. t. m., na nežnejše priiave 1 cp n'x r,/-:r.-i!n ve'. — Dne 10 t. m se bo v-:-' V'."V«-et-; (t m vseh v n^dsavezu vela-'"« kl''-bov. Z,»-ni«.nlke o tem je fakoj originalni amerikanski radlo-aparat za električno mrežo z najmodernejšimi 64-1 cevmi, zajamčeno najnovejši niodel 1932 Super-tračni-filter v največji popolnosti z vgrajenim elektrodinamidnan zvočnikom, dovršeno dobrim culeme-niteljem glasu. Enaka najvišia* selektivnost iti enaka jakost zvoka skoro vseh radio-postaj, divno mehka med durom in molom vartirajoča kakovost soJMna notranja konstrukcij zunanjost popolnih oblik plemenita postrežba z enim gumbom prikloplii-vo na vse običajne električne napone Najpopolnejši radio-aparat Cena: kompletno pripravljen za pogon 4@S0 Din KONRATH EADIO Su&otšca Glavno zastopstvo International »Kol-ster«-Kadio Incorpoiation Newyoi'k 1*334 Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče brat, svak, tast, stric, gospod ' učitelj v pokoju, veleposestnik in župan zaspal.*^116 ^ januarja 1932 P° d°,§rem' težkem trP'Jenju mirno v Gospodu Pogreb se bo \Tšil dne 3. januarja 1932 ob pol 4. uri popoldne. Ribnica na Toh., dne 1. januarja 1932. Žalujoče rodbine: Watzmann, Meglle in Tommasi 1G54 no delo v obeh. Tako je sedaj smučarski vcz zelo razširil propagando za »nucaistvo po vseh goratih predo.in Francije. Med naraščajočo mno-ioo smučarjev so t.e kmalu pojavil; prvi tekmovai.ci, ki so tudi če uven domačih mej dosegli lepe uspehe. Najbolj znan je vc.kratni zmagovalce domačih prvenstev in švicaršiicega državnega prvenstva na 18 kim Ravinound Berthot. Kako se je emučorstvo lepo razvilo, kaže n. pr že dejstvo, da je na etošnjem programu smučarskega veza nič manj kot 120 prireditev med njimi tudi tekme za drž. prvenstvo v dnevih od 10. do 15 febr. v Chauto-ni.\u. Sprva so imeli Francozi za udeležba v Lake Placidu velike načrte Med drugim So nameravali pos.ati vso olimpijsko ekipo na trening na Norveško. Ofieijelna mesta so prepozno rešila vprašanje primerne *»ub vencije in tako ie ostalo vse le v načrtih. Po zadnjih sklepih pojdejo v Lclce PUueid samo š i rje smučarji! Nemci s»o se m-orari zaradi gorpodarsikc kr:.ze odreči velikopoteznemu sodelovanju ra III. zimi i osportni oMmtpijadi. V nekaterih disciplinah bi bi i morda naši" sredstva, na zopet niso m >gli postaviti dovdj močnih nasprotnikov za žilave aevern'ako. Med smučarji in skakalci unajo po Obcr-hofu nekaj odličnih predstavnikov 'G Miil-ler O. Wahl, Recknagel in dr.), toda z las-t-n nii sredstvi ti niso hoteli na dailino pot. Tako bo Nemčija zastopana samo v bobu, umetnem d-sa.nju in hockevu na ledu. Do-čim pojdcV) d-n-a-V in s.a;f-.ači ni ravnost v Lake Piaeid. bodo igra či na 'edu odnoto-vali že tc dni. da se v t-okrn-ah po raznih amer skih mestih še privadijo novemu svetu. Ravno oni bodo njena naim^on isa sMa in verjetno je da si bodo s tcm; trenmgi še bolj pripravili pot do prvega ali vsaj zelo častnega mesta. Klasični trio skandinavskih držav H po kvaliteti svojih ztmskvh športnikov daleko prekaša vso ostalo Evrono ali tudi ves vet, tvorijo Norveška. Švedska in Finska. Ker imajo te dežele za razvoj zimskih športov jidealne vremenske nrilike. so '3K'-« začele priprav'ja.ts svoje vrste za Lake P'ao'd že prod ve? ("Ot dvema mesecema. Na Firskon so kompletno ckino. ki jo sestavljajo ve-člnoma ljud'e z dežele, preprosti drvarji. spravili v Koli. idea'no zimsko^nortno postojanko v Severni Kareliji. Finska si o' e4a pri smučanju v Ameriki mnogo uspehov. Finci so tihi in živali delavci, ki ne govorijo mnogo, toda če jc treba — prestavljajo gore! Za drsanje ima'o »samo« Thunberga ui B!ymquista. možaka sta zelo muhasta, toda v odločilnem trenutku bosta gotovo s'o-rila vse za ntodro-belo (s^vne Nurmreve) barve. Finska marka je š ' l:a in zn ude ež-bo v Ameriki jih jc treba zelo mnogo- toda mali finski narod bo premagal tudi to oviro m svet se ho zooet la1 f.-o čud i kakšne sadove prinsša srortna vzgoja! S mož jc že na poti v Ameriko... Italijani nameravajo v februarju in iuni-iu spraviti čez ver k o 'u ":o okoli 20«) mož. Ker 'e trehn računati na v^tkeg.a udeleženci okob 4(X).00'> D:n «froškov so izračunali, da i'm bo treba za financiranje tc akcije neik f-o tri nidijone lir V ta namen bn ,r-žava i>rircdi-a p^s»,bno o'Wif>-ko loterijo, nri 'kater1 ho prodan h za ta znesek srečk Razen tega jc b:'o sklenjeno p.;b:rati z vsemi vsVi-v-^cami z-d s,->---n.- nr:reditv<* 15 odstotni pr;snevek za i>'imin';ado in noznejc za sta'no tjod.noro olimrrii f-^gj odbora Po sk'enu aimer:škc rep-e/en+ančne z-bor-r:c? bodo vsi ino'em;k: u f^e/enci o'im->i-i d e v I sO< Ange>'r=u ooro" "^n i za vizum nofnoga lista za potovanje v Ztt-d in jene države. Levite na nisma zticurke nratntvj&bevhMf&zne ti^e! £e se ne slišati Preko rime. ko n« o-!si ranit« s svojih t"'? v>t* ra;ie, ki jih dobili, k > V;is i>re?az;li. :jii pri kniiiiji. R.wt«>p:t® ž!:«'0 Iioka v iofi.i.i kn- 1'ftiii 7.,i noge. namakajte • ;ih pred;»kan &as. in i>nle ri.rie prenehajo kot na ko- l>obiva v v«aki lekarni in dro^^friii. fri.vv-ni dej ^t tu Si-^veniii) Drogerija • Jri-g^orii. L.HiHiiana, ;>'i pri pri zastopniku: Droo -X a J a« V. Gabri««. Subotica — telefon 6-'t7. resnico, potem dovolite, da vam jo jaz povem. Gotova dejstva iz vaSe preteklosti in pri-hodnjosti, fina.ncijelne možnosti in druge zaupne zadeve vam razkrije astrologija, ta. najstarejša veda zgodovine. Vaše Izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v podjetjih in špekulacijah, dedščine, in mnoga druga važna vprašanja ram zamore razrešiti ta velika astrološka veda. Dovolite, da vam svobodno prorokujem pozornost vzbujajoča dejstva, ki popolnoma spremene tok vašega življenja in vam prineso uspehe, srečo in karijero mesto obupa in nezgod. ^ vam sedaj groze. Vašo astrologično ra*. igo vam napišem obširno v priprostem jeziku in ce bo obsegala več ko dve cele stiani. Navedite brezpogojno svoj rojstni datum, ime in naslov v razločnem, lastnoročnem pisanju. Obenem lahko pošljete 20 Din v znamkah pripadajočo mi vsoto podpore, vsled česar zamorem vstop v stvo imenovane ustanove najtopleje priporočat:. V Limbušu, dne 29. decembra 1931. :.an- JAUK MARIJA. JAVNA ZAHVALA Podporni sekciji »Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru-izrekam podpisani s tem javno zahvalo za točno in kulantno izplačilo odgovarjajoče podpore, katero mi ie imenovana institucija izplačala po smrti ge. Tereziie Zaje iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Vstop v članstvo te dobrodelne institucije zamorem vsem in vsakomur najtopleje priporočati. V Rušah dne 29 decembra '93! IVAN ZA?C JAVNA ZAHVALA Jaz podpisana sem prejela danes najkulantneje in naitočneje izplačano celotno mi pripadajočo podporo po smrti moiega moža z Ivana Ratha iz Peker št. II. Vsled tega. da je b:lo to izplačilo tako vestno in v popolnem redu izn'ačano. se čutim dolžno to izborim in dobrodelno institucijo Kmeti»ske eksportne zadruge, r z. z o z v Mariboru. Aleksandrova c. 44. vsakomur naiiop!e;e priporoča^ Pekre, dne 23 decembra 1931. RATH 7of|.|a Krijte že sedaj svofe potrebščine za pomlad! Vsem znancem, prijateljem in eenjenim gostom vljudno sporočam, da sem 1. januarja t. L prevzel KOLODVORSKO RESTAVRACIJO v Ljubljani Glavni kolodvor Zagotavljam, da bom storil vedno vse, tako da bo v vsem kar najbolj zadovoljna postrežba. Priporočam se za obilen obisk in želim vsem prav srečno in veselo novo leto. 1650 CIRIL MAJCEN, dosedanji kolodvorski restavrater na Zidanem mostu 30 % popusta. 30 popusta Velika razprodaja! Črni in beli plaSči in blaga za obleke ... s Tweed & Crepella v vseh barvah.....s Angleška blaga za plašče ........ 40 f.111 sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek d' 4 januarja 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtva*! veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. • fubljana — šturije, dne 2. januarja 1932. Globoko žalujoči ostali. H " MARIBOR, Gosposka ulica štev. 14 INSERIRAJTE V m JUTRU" Cene malim oglasom ŽenUve in dopisovanju: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ah za dajanie naslova Din 5 — Oglasi trgovskega rn reklamnega značaja vsaka beseda Din 1 — Po Din L— za besedo se zaračunalo naduhe vsi oglasi ki spadaio pod rubrike »Kam pa. kam« »Automoto« »Kap.tal« »V naiem« »Posest« »Lokali«, »Sla-iovan)a odda« »Stroji« »V rednofe« »Informacije«. »Živali« »Obrt« m »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu zek« če se z oglasom nudi zaslužek oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za ► «• C d^orcr 3 Din o s&ncrnfcah vsako besedo 50 par Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro, ali za dajanje naslova ostali oglasi socialnega značaja se računaio po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ah za dajanje naslova pri oglasih ki se zaračuna/o po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3-— Najmanjši znesek prt oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih po 1 I>in za besedo pa Din 15 — Vse pristojbine za male oglate ie plačati pri predaji naročila, ozi roma jih ie vposlati v pismu obenem z naročilom Nov poklic za dame ;ri gospode z o-pri-rito stronega [deti jitva oa i-»mu. Za jame en tasluži-k ua. 1300 t>!d na m-sec — ker .rlvzemamo : 7 ir e rnvljeno fiia^o. plača m o mezrte za pletenje 1:1 dobavljamo /.a pre •i '!ava,i c prejo P:sitt-po gratis prospekte še danes na domačo i>le ra-skn industrijo št. 9 Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva ulica št. 2. 38: Airerte proda'alce. potnike. upu ko'«nee spre ;m'in Duevn' Zj~—ažek 1f*' L > t n Marmor m industrija Krimenskega Jiiica 17. 363-1 Bogati roctarefe če imate veliko znancev! »Peresen?«. LinMjana — j>oštn: nrcdi! i >7. Znamk5 za odgovor! 593S! Trsr. šot r*"-'ršk3 fc-c) prvovrstno irt^č. z debri-mi spričeval: >1»>ffJ{.-it- -'<•■ in špecerij-ke ct-e-ke, kateremu so ljub!ja:i-ie raz-mp"» znane. spr.';mcm. — Ponudbe z navedbo vsega drfcsedan.i-ega službova n '.1 in sliko na og'asni oddelek »Jutra« ->od šifro »1 ubija na 1500«. 95-1 Mizar, učenca S h-ano in stanoi-a.njem 1 doma. ^t.r^ime take; P-.an 1 Oko-n. mizarstvo v SV.-.fj-Loki. "9^2-1 i Učenko /.a brivsko 'n frizer, oh-t spre'»ne tafco- Dragan Li-Hrastnik. 50071 1 Tr?. pomo:vn'kn ;">rfektni-ga železni na - ja. spretnega p-oda :alca. sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe s prepisi »priče val in zahteve plače na • ^la-ni oddelek »Jutra-. ■M>ii »Trajno mesto-. 59353-; Kontom iirro s prakso, ve.-c-;n nemške s !ove-,ske »grafije. kor'stullidenee »Ti knjigo- v.dstVa, sprejmem. Po- ■ ■ 'i T h" s pr.-re-si sivrič-1-.";!.! in zahtevo plače na og'a«. • ■ddet. »Jutrar ped ••'»•««. 59952-1 Hišnika ki se razume na vrtnarstvo in sadjarstvo, sprejmem na malo posestvo tik L:ub'j: J u.tra« «"! »Osebna«. 19-1-1 Pos^re?nico s spričevali iščem. s;'i se no S. urv Levstikova nI. ver.al V"*a-?e, pritli"/", levo. 181-1 Poverjenike inkpsanfe m lijv.blinno. ivTarlbor. Celie in Ptuj lš 'c Epo-rrai odej »Jntrac< p->d Sifrj »Takojšen nastop«. 308-1 Gospodično s primerno šolsko izobrazbo. po-po-lncu^a veščo nemščine, spre:mem k dvema otrokema. -tep čim preje. Predstaviti se je na naslov: Aleks. fijud. Liub-l'ana. Ko-ngresni trff št. od šifro »Pod:e ten.< 22-2 Ho4e?sk« knhar iši-e nies'-i. Nastop lahko Kako i. tastov v oglasni m oddelku »Jutra«. lil-2 Prodajalka stara *S let. za^etniea. želi nr-sfa v d<'likate«n' tr jovini. slaščičarni, buffetu ali pekarni, \aslov v ot'. oddelku »Jutra«. 1-2 Tre. notno*n?k dobro veziran v vseh strokah mešane trgovin«, želi »anoslltve kot «k'adiš?nik. ekspe-di'ent aii potnik. — f»re tudi kot slnira fc več-iemu to»-arniškemn t jn. rienj. do,i>ise rirosi na orTasn: od4"lek .Tn '»a pod »Zanesljiv in pnš'"n« 112-2 G°P.rot!'čna 7 ^IV5->od' 'sV O Šolo te- 7 šivan'a 7' ■: i ka-kršnekoM zaooolitve v I.:ub,!ani. Ponudbe prosi na n-! starših«- 153-2 Fant Priden in pošten. iš"e službe. Hr» tudi na dež.e. lo. Poizve se: Igli"'*va cesta 1. 195-2 Mesto va«enca :šeem za 14 tet.ne(ra fanta z vso oskrbo v kaki sne "eri:ski trgovini ali Wle nar»k! ali kl'učavniča-ski deiavnjei. Fant- je pr:den pošten, zdrav in močan. •^onio.1 Danilo, Kladeznn 13. 1S0-2 Tr^ov. n^mo^nVa 7. dobrim s^čevalom. do bra moč. želi takoj r.a-stonit; «lu'bn v trgovin' m^šanesa b! a "a ali ka' r..irr>'—n»"a. Vaslov v ojl. oddelka »Jat-rat. 176-2 Hotelska kuharica išče mesto za tako.. nudbe na ogasn.i oddelek »jutra« ptnl »Varčna 204-2 500 Din nagrade tistemu. ki mi preskrbi službo v tovarni. Event. polo-ž-im kavcijo. Ponudbe na oglasni oddeb k »Jutra« pod -Na-rada 5'«>«. 207-2 K vač vešč tudi popra vi ;anja pn-lj. ni a 5 v kuhinji "'i gostilni. — Naslov pove oglasni B!agaii;ičarka izvcžKana v kavarniški in r 1 »stavraci ski stroki, z do brini rva 1 'Vn. išče me. sto. Nasbvv pov-u odd-Iok »Jutra-. 270-2 Trg. sotriidnik začetnik, špee; i-ist _ želi rireov-nit; di.-s.vlan V m-sto Dopise na oglasni oddelek »Jutia« i vn d : Stri-ru-dnik". 2H4-2 Službo sluge pnrtiria. skl?.di?čn!ka ali ka' sličnera !š"e mlad spo&oben mož, govori slovensko, nemško, čr*ko in madžarsko. Tovrsten je tudi za hotelskega uslitžben"?. Ponudbe na os!, crld. * Jutra« pod šifre »Vsestransko sposoben 9. 305-2 500 Din dam tl.str.mu. ki mi preskrbi mesto nroda ;s!k». Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šii'r-0 »Nagrada«. 316-2 Risar za «tavhno načrte. i7ve-"ban 'udi v polirskem dolu. z večletno p*ak°o išče na meščetre. Ponudhe na ogl. 'od šifro Samostojen 62« 362-2 Fina "5 il"a ki šiv3 zeio poceni, spre i en: a vseh vrst d' lo na dom. Naslov v oglasnem iddelk« »Jutra«. 59742-3 Šivilja gre za 31 Din dnevno šivat na dom novo in staro. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 363-3 Pozor, dame! Stroino vezenie. lepa. hitra izdelava. nizk° cene. Stan'^eva 21 TI.. Bežigrad, LjubDana. 334-"> Piksum in proviziio in-1;mo p>tnikom sa ibislj iriv-itnib str-ink sa Ljub :ani in okolico »er r s n ii-avsko banovino >.<, manu 'lktii-no blago Ponudh^ n tglasn' oddelek »Jutra« nd šifro »Fiksuro 'n »r« -'•ziia. 58665»-.* PoM^e in notn«ke za proda'o ši\-;)lnib ''rn. jev in otroških vozičkov sore:m'm. Ponudbe ved Na;boljša reklama deher «t.roi« na oglasni odde'i k »Jutra«. 179-5 Trincoščino reme!jito poučujem. D:-pise [.od "ifro »rčiteljica iz prašana v Parizu« na ogl. .ddelek »Jutra«. 59814 4 CAMERN1KOVA šoferska š»ila Ljubljana. Dunajska c. 36 Jugu Auto* -elefot, 2236 Prva lblastv-no koncesijo airana Prospekt 15 iastonj — pišite ponj! 251 Poučuiem predmete trgovske. me ščanske in osnovne šole. Grem tudi na d"m Rož-na dolina, cesta 8. št. 10 '1S6-4 Nemško govoriti /"teorijo in prak«o> se hi*ro vsi nauče ii-o mo'i najnovejši metodi. Pojasnila od 12. do 4. daje ga. Ljutova. Kolodvorska ulica št. 1S2/4 Izredna -riHk?! Važno za sinove in hčere trgovccv. pod letnikov. osobito podeželske. Individualni pouk knjigovodstva, trgovske korespondence in črugin trgovskih ved. Ptroje-p'sia po zelo praktični preizkušeni metodi daje strokovnlak s 25-letno prakso. Sprejmeta se še samo dva obiskovalca. Pismene prijave nujno pod »Te-, meljito« na ogl. oddelek »Jutra«. 279-4 Oblastveno koncesronlrana šoferska šola Oojko Pipenbacher Ljubliana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte infofmaeiie. 247-4 Francoščino in nemščino poučuje dipl. učiteljica na Mirju št. 4. I-stolam k!ari.r in italijanščino. 238-4 Šola za Jezike Gosposka ulica štev. 4/1. Novi ti-eai.i za vse jezike. Otroške skui«ino in pe-a- ui.-ziii [muk. Nizke e. ne! 255-4 Landaver in polkrito kočij-o. še malo rabljeno ugodno pioda Franc Ažma.n. Vič št. 46. Tržaška ces.ta. 59i98-6 Premog in drva prodaja Jeieršek Vodnnt 200 Smučke Ifl", cm de'ge že ivi 70 Din nanrej d-bite pri Avtobus. Zg'. siaka. 50. Tel. 27-79. 15-6 Starinsko uro kupim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pivi šifro »Ura« 200-7 uramoionske piosce dobro ohranjene k u p 1 m. Ponudbo z navedbo cetie »•a og!a.sni oddelek »Jutra-: pixl »Plošče«. 2-;.--7 Pult tehtnico trgovsko, 10 do 20 kg. kupim. Cenj. ponudb? na Frnnc Kunesven zei. Kamnik. 301-7 Peč na žagovino knjeu. N.nl.iv pove igla s. oddelek -Jutra--. 7 Trieevni rrd«o akumulator in zvočnik, za četrtiiisko ceno prida An-•n T.. Ljubljana, Gradišče Par lepih mladih konj srednje trikih tu vsako vožnjo, predam. F.nako ca ;fM«i kg domačega ovsa ter Stroj na valjke (prej Za mletje solil, s transmi ?i'o. vse takoj raW.:'-vo. Ni-sTov v oglasnem oddelku »Jutra.. 4—6 Štiiisedežne ssni elegantne, z dobrim usnjem tapecirane. eno r!' dvovprežne, prodam. Istotaiii še ene :nlekar-s.ke sani z oinicnmi. — Naslov: Vič, Tržaška cesta 21. 120-6 Fr*o a'e!?e Hišnik v Šiški Vam nudi le- pe slike ia po zmerni ee-ni. 00056-6 št. 3/1. 292-!) Komp'e^no oprenio spalne s.-be in kuhinje .ra di odhoda predam. Vpra šati v Rožni do-lirr cesta Vili'2, T. mid-tr. 599ŠS-12 Pohištvo T.etie spa.!u:ce Omare Postelje i'50 Kllh. oprave Kuh gred mce 500 Tudi na obroke. Vse drugo pohištvo se dobi naj-cene:e. Stprei-c.ma se \* Din naprodaj v [ioka r ni na Starem trgu 3. 551-13 Avto pta«če 'Drahfreifenl rabljene, 12 X 45. kupim. Ponudbo "eji «Plašč« na oglasni odd-bk »Jutra«. 261-13 Črn suknjo dobro ohranjeno, za »'od n i'0 postavo, pnodam. Na s'o.v pove oglasni oddelek »Jutra«. 323-13 A!oški kožuh lep. nov. poceni narvrodaj v Kolodvorski ulici št. 18. pritličje 293-13 Prodam Puhasto perje čisto, čoliano. kg po 48 D'n. druga vrsta kg po 39 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja pn poštnem povzetju L. Brozovič. Zagreb. Ilic? V>. 22-6 Gospodinja naroči 1 dopisnico zaboj za premog, za smeti, vodne klopi, mize stole itd. pri Albertu ("'ernetu. mizarju v Zg. Sijški pri re-mizi. ki zna gospodinjam naiboij poceni in dobro [►ostreči. 385/6-II Premoe. drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaika ccJU 16, tel. 33-13 Sani dvovr»rcžno in šti-isodož-ne pro»Hm po prav ugodni ceni. Naslov; M.ari.a Perhauc, Ivriko. 172-6 Moški kožuh eleganten. dolg. črn. s kra*k-odiako ovč koJo ngedno 'za 700 Din) tia-pro-la'. Na ogl d tiri lešniku na Dunajski cesti 36. 177-0 Ofomano skoraj novo prodam. Naslov povu og'a.sni oddeb-k -Jutra«. 221-6 PosteMo z mrežo no^no omarico in mizo za 351 Din p-edam v Podmil-šeakovi ulici. T. nad«*', nove stavbe gosji. Batteli-na. 220-6 Ofro5ki voziček na peresih, naprodaj na &\\ Peti a cesii 4J, dvorišee 23-3-6 Drs?Ike št. 25 tr-odaiil. Nasb.v pove Ogl. oddelek »Jutra«. 234-6 M?eVo na dom IJt.or po Di.n ?.50 d-ostavi:a mlekarna v Pražakovi ulici Se toplo priporočam. 273-6 Močan voz na 2 ko-le.si.h. kakor tudi tehtnica za .V> k,g poceni naprodaj v 0'egna.rjevi ulici štev. 4. dvorišče. 260-6 Otroki vori~ek na peresih. doVo obran'en naprodaj v Koritkovi ulb-i št. 3. 277-6 Dvosedež^e csinke po 75 Di.n prodaja Margon. Rrdo 77 ^ Vič. Gosje perie puh. čohano. prodam poeeni. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 318-6 Drsalke noiT>otno.nia nove prvoni napi-oda i. T? pri;a7n.ost.i na oigPd v trgen-ini 7. i b e r t. Prešernova ulica. 348-6 Ffovprežne san? oVi»tntnp. pr-eda Ma^Han. enota 1 f. S50-6 Abonen+e spreimem na dobro domačo hrr«no. 12 Din dnevno. Sodar=ka steza •".t. 2. Nad cerkviio sv. doriana. 121-14 Bukovih plohov več. vagonov. 2 r>ara kon! vozovi itd., pri po«taji Sava naprodaj. Ponudbe na oglasni oddete.k Jutra pod šifro »Bukva«. 133-15 Prvovrsten les gorenjski, zelo ngoden ra eksportiranje. večje množine prodana. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 59667-15 Bukova drva suha in zdrava stalno kupu te vagonsVe mn i-žine Ilirija, d. z o. z., Liubliana. Dunajska cesta št. 46. 330-15 V najem Lep lokal ob glavni cesti na Rregu pri Ptu;u oddam v nai-m s 1. januarjem 1932. Po. jas.nila v gostilni ■'♦•»r,:^. Poslovne lokale v I. nadstropi« takoi i^i daim v naiem Vprašaji na Du-najski cesti štev. =1>. 59534-17 Gostilno in mesarik) odda tako! v najem Vrifčko. Riz-lisko Za o.l-govor priložite znamko. 117-17 Garažo takoj oddam v Knnfpevl o'icp 13. (W>49 17 Posestvo | 5 oralov zemlje, hiSo. hlev 10 min. od postaje Blanca. pri[iravno za pen- j zijonista. dam v najem pod ugodnimi pogoji. — Sprejmem le 2 do 3 člane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani [»od »Februar Š'a jersko«. 189 17 Lokal v sredini mesta oddam. — Naslov v oglasnem odd- Iku »Jutra«. 341-19 Kdo hoče dobro zasigurati denar? Za povi-čanje podjetja bi vzel posojilo Din 300.(VX>. fnrabul.ir.ija na prvo mesto. koje vrednost ie 4-krat tolika. Posredovalci izključeni. Samo resne ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »300.000/32«. 6-16 Večjo trgovino mešanim blagom in ltasom v industrijskem kraju, z dobro vpeljanimi strankami prodam, oziroma oddam v najem za delj časa. — Ponudbe na podrnžnieo Jutra v Celju pod »Trgovina«. 305-19 Tihe?ra družaHnfka S kapitalom D:n 100.000.— sprejmem za večjo trgovino mešanega b'.aga in gradbenega materi :ala na lenr-m krau Gorenjske, event. vzamem tudi kot jw«oli-lo riod primernimi obrestmi. Dopise na ng!as.ni oddelek »Jutra« pod š:fro »Sigurno«?!«. 5-16 DnsžaHnika s potrebnim kapitalom Išče veščak — tujec, specijalist v [iloMlni ir tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popojn-.ma urejeno, tovarno. Tozad 'vnu dopise na og'a'ni o-ldo|ek »Jutra« [w>d šifro »Družabnik«. 60047-16 Pletilja - cosfilničarka i." o družabnico z l.astnrm st.Ts>*i--Tn. TC*iii-.*a 1 pr.tri ben za pletilstvo in gostilno. Ponudbo n-s podniž-rijco T.Tu.tra« v Novi jn m"stu pod 168-16 Po?o5?!o 6^00 Din iš^r^n pro-ti do.Vim obre. st:m na gostilniški inventar. Ponudb« jvnd »Pe5*e-no vrnem« na oglasni oddelek »Jutra«. 1G2-'!G Dnižnh^lka t gotovino od 50.ivi'carn?5ke) t>ro«;tore obsto-Vče iz 1 velike in 2 m.an:Sih sob v palači Linbraosko kreditn«* ban ko odd-amo v pedoaiem. Cunj. in*oresente nr.e Trgovski Inlrof. s sM9i»l?eem odda»n -v iti'««. v oglisnen: oddeJku »Jn«r^« • 647-13 Tovarniški objekt obstoječ iz 8 zidanih po slo-pi j. kompletno urejenih s stroji za i^i lovanje ujHvgn jenega pohištva, okrog 220 jo hov gozda, vi-čina za izseka ti. žaga. industrijski tir. ležeč v središču slovens-kega 1"la bukovih g»zdov Jugtisla vije. zaradi razmer pod zelo ugodn:mi pogoji takoj naprodaj. Tozadevne dopise se naj pošilja na dr. Aloizij Juva.li. Maribor, Aleksandrova c. 18. 59975-20 Sem kupec in prevzamem takoj hišo i d-obi-n trgovino in nekaj zemliišča na or-ometnem k-aju. v ceni do 300.000 Din Prednost: trg ali mesto blizu železnice. Ponudbe na oclasni oddelek »Jutra« pod »Tudi iznla-čilo takoj«. 59979-20 Hišo t doSrem stanju, s prostim stanovanjem, v ceni 150 do 180.000 Din kupim v bližini Ljubi'a ne. — Po nudbe n,i oglasni oddelek »Jutra« t* trgovin;. Ili8-31 Stanovanje dvosobno, oddam s 1. februarjem. Simom Gregoir-čičeva 8. Zel. jama. 193-31 Stanovanje dvo enosobno. f^irketi-rano. s predsobo, vse pod enim ključem in ba I ko-nun takoj oddam. Jelov-škova ui. 24, Trnovo. 178-21 Stanovanie lepo in šolnino, 2 s-oh. ta-hin.ie in pritiklin oddam * 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. o O SM Fnosob. stanovanje odiia-m na Sv. Petra c. 49. 206-31 Dvosob. stanovanje oddam s 15. jan. 1932 v Močnikovi ulici 5. 318-21 Stanovanje sebe. kuhinje in pritrklin oddam najraje novoporo-če,nce.ma v Zeleni jami — Tovarniška ulita 30. 230-21 Stanovanje 3 sob. kuhinjo in v*oh pritiklin oddam za 7^ Din Naslov v -ogiasneioi oddeik-i »Jutra«. 243-žl 2 sfarovanfi eno- al; dvoso-bn-o. s pritiklinami in elektriko oddam s 1. februarjem v Kožni dolini, cesta XV/17. 24431 Dvosob. stanovanj© takoj oddam. ka.k./f tu-U sobo s posetvnim vlK-iom. Po«r-ve se na Celovški ce^i 9"» 236-21 Tde?{nc etarov5»n?e dvosobno, z iepo knbin:o in kopalnico takoj od-lam mirni stranki. Cista opravi je tvgioi. Vcrstovškova ul. 9 Mirje. Stanovanje eivi^Tbno. g pritiklinami in vr"om. v lepi in solrčna legi v Mosia.h, suho. takoi oddam za 300 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 299-21 Stanovanje 2 sob '"n pritiklin. oddam takoj a'i s il. februarjem v Gledališki ulici 12, s:; t oren 295-151 Šfirisob. stanovanje komfortno, suho. s pri-tiklinamrt, oddam za 1. febniar. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 305-21 Fnosob. stanovanje z elektriko, vodovodom in pritiklinami. v novi hiši, oddam. Mivka 23. Trnovo. 297-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v Kolcziji, jiencingej-jeva 39. 319-21 S^anovan?e 2 sob. kabineta, pritiklin "n velike terase, v vili oddam za februar. Naslov v -ogl. oddelku »Jutrac. 309-31 Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam takoi aH s 1. febm-ar:em t. 1. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 321-21 Stanovanie trisobno, vse prltikllne, komfortno, nizka cena. lahko številna družina, oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 327-21 Stanovanje sobe. kuhinje in vseh pritiklin oddam v Mostah — Zvezna ulica 35. 342-3! Samo en pisalni stroj vas zadovolji, a ta Je CONTINENTAL Samoprodaja: IVAN LEGAT LJUBLJANA, Prešernova 44, MARIBOR, Vetrinjska 30, ZAGREB, Hica 28. 15734 Stanovanje Ink Ii pnUkiu l» k • J oddan i* 300 Din. Enooob au i pritiklinaim po za 20H Din. Naslov pov« oglasni ♦dd-aiks »J a trat. Dvosob. stanovanje s vsemi pritlkllnaml oddam rtrai.il brez otrok a 1. februarjem r Spodnji SiSkl, Zelez-nikarjeva uUca 30. 326-21 Stanovanje ••be, kobra j«, shramb« in »ji prt« verand«, oddam Podgoii it. 38, St. Vid Mi Ljubljani. 332*3! Opremljeno sobo takoj oddam. Podjonek« oosta 16, &žk«. 190-23 Opremljeno sobo s poeehaim vhodom oddam zakonskemu poni. _ Naslov ▼ og-laa&em od. delku »Jntra«. 106-23 2 stanovanj pritiklinao^ tok«; oddam t Sp. Sifeijt, Verov-Skov* oiie-a 57 — preko gorenjske progo. 855-31 2 stanovanji tri- ln enr/sobno, z vsemi prltlk^inami oddam za februar. Dunajska cesta 9& 352-21 Stanovanje in kuhinje v mestu »če mirna gov» O. 5TH. 91-22 Gdč. aH dilaklnjfo ■prejniera i vso o«krbo pri bol družini. Na?lov rHrve Oglasni oddelek »Jntra«. 801-22 DHaka sprejme« na sta.D<«Tan)e * »aHrkom, bli-rn reaTfce ln ♦hrtmi Jol-». Naslov v ogl. •dddkn »Jutra«. 8P0-22 Dijaka v popolno «*Vr+>f( v Oonrpov-' ulici Stev. 8/TT. levo. — Klavlt ln ttemSka koorerzacijs. S23-22 I va diiaka UOT>T*vi* spreim«ra — •vevit. t«d« s hrano na »ta osrr&r. v BvlKirič-erl nliei »t. IS/I. 34A-23 DHaka nl£te?olca sprejme trr*-l-n!?ka rodbina v vso o=-)c-bo. Center mesta Eiartr. Cena 600. Naslov * ogl. odd. »Ju-t^« 345-22 Kabinet t df>ktT?*no r3.z-«vrtl 'avo ta.k<>j o-H.vra t Knafljevi ■lici 13/n. 60046-23 Elegantno sobo ■ p"*<'br,ira rbixloni oddajn •tal-^mi! gospoda, oa mir B on? kraj7i v vila Grubar-nabrežje žtev. 16. ČOŠ94-23 Opremljeno sobo * fi-^ktr. rar,wvet.ljavo fn »oc-bnim vlvvlom oddam takr>j v najem oa TrlaSki eesti 53 fkou&c tramva:*kp proge). 50837-23 Oprem Heno sobo m vhodom. Hek-trt.v, oddam za 22$ Din Bi--1- ?rw,. v egbp odde »Evropa« oddam iakl.iti^T>o W »talnemu in solidnemu gospodu. Naslov t og-lasntim oddc'kn »J »tra«. 187-23 Gospoda srw*)mean na staivovaTi'«. Poinr* m: Stari trg M- 168-23 Gospoda m 199 Dii* oiesein« tprol-meim na stajioviaaje ▼ Tr novem, iUvt» štor. gg, 246-33 Opremljeno sobo t posebnim vhodom takoj oddam N-aslov t ogla«!«® oddelku iJtttra«. <&1-2S> Opremljeno sobo 3 po«eb. vhodom. el«k+r'ko :n lepim rai?lpdom takoj oddam »olidnema gospodn na Jfestnem trsu f' vh"d i* Krojaške ulice it. tTTT levo. 309-23 2 veliki sobi praxm ali o-premljeni takoj skupno oddaja Res!j«vi oeati it, 80. 272-23 Sobo 2 o*ri>ama odda L galmii« v Sp. SiSki, Verovškova ulica M. 22/11. 267-23 Sobe d pooebnrm vhodom, t eno ali dvema posteljama poceni o d d a m v Sp. Šiški, Cern etova 81. 271-23 Sostanovalca 1 Iraoo apffjak-m t mri vanaJu alici H. WVL 206-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem z ali brei oskrbe v Gradivu. Klavir in elek trika. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 268-23 Gospodičro »nrejmem ko< Na-slov ▼ ogiae»em cd d elkn »Jurfcra«. 313-3? Separlrano sobo * bodnfka. po'esr ki-na Ma ♦že* t^ikoi oddam soiidni »ospodifni. VpraSati v tr ?orrinl Jager, Ovoroi trg 1 205-2S Dfjaklirfo aH gdč. z r*o o«krbo »prefeive na •tarovanie bol^s ilTinJin« v bliiiiri nJHtoliaea. Kla-Hr n* ra^polairo. Zidari?,. Re»1'*va cesta 1/1, vhod r dvorišča. 310-23 Go«5T>oda 1 ■»»• oakrb«! tKrremm na •tanovenj« na Sv. P«tra e. St. 74. 812-23 Onrettllieno S0H100 1 ooBeb. vbodom H oe*t1 Na IK)M oglasni oddelek Jntra«. 231-23 »ejwrstT!+m vbodom. I»r-ke4osn ln ftl-efcfrik« oddam osebama 1 r*o oskrbo ali Ve« na Rimski eesri st. n. am-23 Onremliopn soho » kn.Mn.io. pri Tabora od-d.vm *akoTi«kemn paru bre-otrok. Naslov pov« osrlas. oddelek »Jutra«. 245-23 f .eno solnčno sobo Opremljeno sobo 8 posebnim vhodom t*ko: oddam 2 oseSama. Naslov v oglasnem oddelkn J »tra. 263-23 Delavca na stanovanje »prejme hi?-nit na Rimski cesti it. 23 281-23 Prazno sobo takoj odda« t Sto-Ikah 5t. 130. 217-23 Onremlleno sobo s poeebnisn vhodom ln souporabo kopalnice oddam v bliiini glavna poŠte. Naslov pov« oglasni odd^lei; »Jntra«. 294-23 Opremljeno sobo « posebnim vbodom takoj oddam za 160 Din t Mo- ?tah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S00-23 Dva lepi sobi posamerml, oddam & 300 dinarjev. Na razpolago lepa solnCna terasa ln telefon. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 313-23 Sobico takoj oddam t Kolorijski ulici it. ia/L 283-83 Opremljeno sobo 1 zajtrkoin, šolnino, v oen tm mp«ta išče uradnica za 15. ianuar. Naslov pnstiti v oglasnwn oddoJku Jutra. 302-23 Dve sobi opremljeno ln prazno, za pisarno, ▼ centru! oddam. Vhod Iz stopnic, souporaba te'efona. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 322-23 Veliko sobo na Mestnem trgu, lepo opremljeno. deljeno s stekleno steno v dva prostora, med seboj vezana, oddam takoj eni ali dvema solidnima, snažnima gospodičnama srednjih let. Nailov v ogl. odd. »Jutra«. 259-23 l eno in svetlo sobo z električno razsvetljavo, bližini realke takoj oddam Naslov v ogla/snem od del k »Jutra.«. ' 953-23 Posteljo v kuhinji s posebnim vbodom fo stop niišča takoj oddam za 160 Din. — Poizve se v Kolodvorski uiioi S, dvor'«?«. 354-23 Iz dobre sam gra-djanske porodice mlada, notavisna, krifen. ka. »a kompletnem ow«-mom, lijepim mirazom ■ nej-okretninama i gotovom Zelja mi j«, da ie St« mi-je ndaiem, a kako m moje roatsrijaln« prilik- dobra baza »a eksisteneijn, ne traiim bogatoe. res*) prvom red o karaj, tar nog. fKViteDOg 1 mariiivoT «11 pruga. Ponnd« sa potpn 'kot adresom molim pod SHrom »Prvi pokus !fil« na oglasni oddelek »Jntra«. 50i57-25 Klavir poocoi matu uda j. K< •toga »1. lOfL 1M6-. Omožila bi se z dobrim io boljiim gospodom. starim od 50 tet najprej. Sem »obraten« samostojna, starejfa go-spodiina. dobra gospodi nja, s 30.000 Din. Dopise na podrninioo »Jutra« v Mariboru pod iifro »Trden sklep«. 115-25 Oorem!5eno so*K) *e*virjrano iti mirno, oddam solidm gospodični 7 Kolodvorski ulici 5t. 11/1, de»n 357-2:3 Kabinet 8 električno razsvetljavo ln posebnim vhodom takoj oddam gospodu v Knafljavi ulici 13'H. 289 -2^ Sobo m odstajanie (^bsted- gequartler) oddam. — Naslov v ogl. odd »Jutra«. 315-23 Prazno sobo parket, elektrika, se takoj odda pri Petrlč, Krakovski nasip 26/1. 317-23 1 aH 2 sobi separirane. lepe. '/a ceno 250 Din, oddam takoj. Naslov v ogl odd »Jutra«. 304-23 Dva gospoda I96em na stanovanje. Polzve se v ogl. odd »Jutra«. 335-23 Sobfco s prehrano oddam v bliiini kolodvora P-olsrarska ulica Sterv. 25. -Klavir. 33) 23 Mlad profesor išče lopo opremljeno in -upariraiM) sobo pri boljši rodbini. Ponudbe z navedi«) cen« oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Ma tematik«. 600®-28a Preprosto sobico s Štedilnikom, iščem. Po nudbe na oglasni oddelek »Ju*ra« pod Sifr« »S Ste dikiikom«. S06-23/a Iščem sobo z vhodom ta »topnjie, s 16. t. m. Cenj. dopi®e na ogl odde-lek »Jutra« pt>d Šifro »Miren«. 263-28/a Sobo s strogo separiranlm vhodom v bližini Tabora, lSčem za 15. Januar Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bosanac«. 210-23a 2 gospodični sprejmem oa stanovanje na Sv. Petra cesti 51, dvorišče 240-23 2 gdč. ali dijakinji sprejmem na stanovanje z hrano ali brez po zmerni ceni. Naslov s posebnim vhodom oddam j v ogl. odd. »Jutra« ia 250 Din 5 minnt od 290-23 uraveri« — Gradoaka n' Q ^ 2 dijaka aH gospoda Aprejmean n« stanovanj« v Kolodvorski ali« 23. pritličje, desno i. vrata. 314/23 I etx> sobo t* Din oddam na Jw WSevem frgu tfVL. 235-3S Dve sobi lepo oriremljeni, na nfloo. z elektriko hi posebnim vhodom oddam a 15. jan. na Sv. Petra cesti St. 44/1. SI 5-23 Sobo s posebnim vbodom orveimljeno ali praz B' oddam sr"sr>odl'ni v ■»"d vili p^ Tivoli. — v oglas, odd-lkn »Jut-i« 156.-23 Kabinet d»m Tavčarjeva nI. 4/n ^^^__153-23 Sobo oddam aJi dvema r*> •podi S nama. Kolodvorska ■1. 11^1. E. ZufančiS. _______163-2? OpremHeno sobo pe-rke^t. eloktr. ra7«v«tl:a-r sredin.! mesta. od dam staln-eimn g(v»rwidn Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 171-23 Gospodično ge-nodj sprei-me-n v y*o oskrbo 74i 100 Din piosečno. Kri^eTrni«ta nI i Ra mor. Istotam pro *m otročki voziček. 1S9-23 Onromlieno sobo ' posebnim vhodom od t*m. KaHov.ka eevta I« v««hii. naje Sobo MMl nim vbodom, v sredin) mosta takoj oddam solidnemu eospodn. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 016-23 Prazno sobo s Štedilnikom in priitfklina-rr.i oddam v Suvoborski ol. St. 16 (za Kotnikovo M2-23 Dve prazni sob! oddam za poslovna prostore v sredini mesta Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 333-23 Veliko zračno sobo 9 Štedilnikom ali brc« od dam. Na&lov v oglasnfan oddelke »Jutra«. 307-23 Opremljeno sobo blizu glavnega kolodvora oddam boljšemu goajKvdu. Naslov r oglasnem oddelku _ 343-23 Opremljeno sobo parketirano — s posebnim vbodom, elektrik«, plinom in centralmo kurjavo, dvi galo v hiši. v centru mesta oddam. — Naslov p(«■<• oglasni oddelek »Jutra«. &M-2S Prazno sobo z uporabo kopalnic«, v centru mosta takoj oddam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 337-23 »Osem »jreč!« Srečavala Miklošičeva. Pozdravili osemnajstega. Zginiii. Bolni? 175-24 2 simpatični gdčni. • 40.000 Din gotovine in. nw>porečno preteklostjo — telita znanja z dvorna gospodoma. 1'rednost uradnika in obrtniki. Le resne ponudbe s sliko proti vrnitvi na oglasni oddelek »Jutra« pod mjačko »Novo leto«. 85-84 Sotrpin! Zakaj rcostal 30. v C.? Čakala zaman! P i š 11 — Sreča« novo teto! 173-24 Najin Božič! Pridi takoj na svoje službeno mesto. Pričakujem Te »nujno«. 278-34 Želim spoznanja z gospodično 30—40 let rtdi takojint ieoitv« na gospoda r«tv< » bliiini Ma ribora. Dopise na podnii. »Jutra« Maribor pod »Pridna gosjMjdiaja 50.000 Din«. 151-25 Posestnik na dete«, t 55. leta, soliden, varčen, z nekaj premoženja v gotovini, hišica, zeinik, sadovnok, vinograd, z dohodki 10.000 Din tetno, muzikaličen. umetnik, visoko izobra žen, si fceJi I 9 p« druži co, solidno, izobraženo. mlajSo od njega, varčno gospodinjo, neoporečno. — Prednost s premoženjem. Natančne podrobne ponudbe na: Edden, poŠta Sv. Krii pri Litiji. Slo »enija. 10-25 Pošteno dekle želi spoznata osamljenega d« 40 tet starega držav nega nameščenca. Meani-čarji prednost. Samo resne pomidbe pod iifro »Mirno živlienje 30« na oglasa! oddelek »Jutra«. 192-25 Stareigi samec z lastnim kapitalom 80.000 Din želi resnega znanja z gospodično ali vdovo v svrho ženltve. Prednost lmalo obrtnl-ce ali posestnlce. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Starejša«. 340-25 Žil/oli Jazbečarje čistokrvne (x rodovniki) prvovrstnih 'ovskih starie>v, ter p« foksterijer;« proda Lam-bert, Ljubljana, Gradišče 17. 60066-27 Kunci beli rek si z garancijo, fis+okrvni, s rodovniki, naprodaj. Vodovod-m Novak. 183-27 3 veverice udomačene — ■ kletko po nizki ceni proda Hribar v Medvodah. 869-27 Bnldok bokserja čistokrvnega. 4 mesece starega, z rodovnikom, lepo raSenega, prodam. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 338-27 »PhototypiJa« Selen bo rgova ulica it. C/1. MHovalnica vseh foto-amaterskih del. Vse foto oo'rebSčine (temnice brez olačno na razpolago. — Brom< graiija Toto razglednic^, engno* en detail. Postrežba solidna! Teine konkurenčne! Pnskn site!!! 356-30 Dobro? dočo obrt "Kakega perila s firmo lokalom ter delavnico z 12 stroji prodam v sredini mesta za 78.000 Din radi družinskih razmer Pomidbe pod »ifro »ngod r»o 78.000« m oglasni od dolek »Jutra«, 60041-30 Trgovcem usnja nI treba plačevati carine za če$ke žebl1e-p'a nln^arle. ker dobite popolno enake od podpisane tvrdke po nalnlž-llh cenah in vseh vrst Zahteval te vzorce ln cenik brezplačno Cvetko Resman. žebllarska obrt. Kropa. dravska Hn novi na T>o.-?o Glasbila Kratek klavir rdanino. krasno ohranlen. >ba kot niva. ter 1 fll-gel. ugodno proda t*m bert. Ljubljana. Gradišče 17. 60065-26 Planino Forster nov. prodam za polovično oeno. Dobrajc. Maribor, Tattenbaohova 91. 167-26 Pianino skoraj dov, igodiv« proda Vidi«, Belja&ka 32. Isto-iau tudi Štedilnik. 185-86 Klavirje hi pianine svetovnih inamk kupite po globoko znižanih oeoah pri »Muzlka«, SV. Petra c. 40. Najeeocj« lapoeojuje, popravlja io u^luuje. 348-26 Lastniki gramofonov! sigurno se jeait«, ker ni mat« dovolj svojUi plošč. Nov«, najnovejše komade si lahko izposodite edino pri SJLAGER ^liSl^ Aleksandrova cesta St. 5. S7i-ai Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 4G0.— prve svetovne fabrikate BC sendorfer, Strinvray. FOrste; Petro/ HAhl Stingi »rig. ki so aeaporno najboljii! (Lahka precizna mehanika Prodaja j:b izključno ie »odni izvedenec in bivš nčitelj »Glasbene Matic— A1FONZ BREZNIK Meksand ova c. 7 (vogal Beethovnov« ulice) Najeene!Sa izposojevalnica- Klavir (Stntsflftgel) dobno ifcn njen prodam, event- ia menjam za trianino. Na «1ot pov« oglasni oddelek »Jutra*. 59807-26 Teichertov stroj si nabavi lahko v ak začetnik — ker ga piača v ob. jkih do dve leti Glavno zastopstvo: Gledališka ulica 12. 875-29 Pianino dobro ohranjen, kupi Kramo Skoda v Krffkem 56- 169-26 črn pianino rpdi selitve za 5000 Din naprodaj na Glincah pri Ljubljani, cesta Vn/21. 223-36 Šivalni stroj dobre ohranjen, poceni naprodaj v Kapiteljski nt. 3. 2K-29 Pisahtl stroj mat« rabljen, za vsako ceno naprodaj na Miklošičevi cesti 7/II1. vhod poleg sla ščičame »Depa«. 265-29 Vrtalni stroj stoje«, en prlmof (Schraubstock), nakovalo. srednje velikost" kupim. Ponudbe z navedbo najnižje cen pod šifro «Stroji« na ogL odd. »Jutra«. r 349-29 Srebrne krone staro zlato in srebro shia> brata, strica, svaka in drž. uradnika in posestnika S? PfejeU nehr°i dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša naSo neizmerno tako^nterae STSnSSn?1'H^g. Profesorjem-zdravnikom zagrebške klinike hovščini v Šottaniu ^t Ani^ "^^enkam zagrebške klinike, č. du-društvu v vSSjS^ESrn^^Km^SS1 m Sokolu.Y Šoštanju, Sokolskemu *ili ustmeno aH ni^^ darovalcem prekrasnega cvetja, vsem, ki so nam izro- M so bS^ nokoTnl^ S°f Je> xk01?cn0 v^em številnim prijateljem in znancem, ia so Diagega pokojnika v tako Častnem številu spremiU v prerani grob Šoštanj — Ljubljana, dne 2. januarja 1932. 164S Globoko žalujoči ostali« Telpfon 2059 Premog suha drva t eaftnlk B^b^fteva ti. 8 Kozmetični zavod i-i nego lica in telesa. — Odstranjevanje vseh kožnih madežev, dlake in *olnčnib peg. Obloge, ma >-aža, manikiranje iu huj šanjs po najnovejši meto di Kozmetična izobrazba. Predplačilo! M. Pap. Za greb, Jeiačičev trg 6/1. 58-37 Javna dražba najdenih predmetov se bo vrtila 7. januarja 1938 o4) 9. uri na postaji Ljuldjana glavni kolodvor. 252-32 Na prostovoljni dražbi Jutri ob 9. url se prodaja od 5 Din višji. — Igriška ulica 10. 331-32 štajerska jabolka prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani 15875 DIREKTNO IZ rVORNIGE: izcedno pocenirupr. Violina od Din 65 Mandoline • 120 Giiare • • 169 Ročne harmonike 69 t KROlViATIČNE HARMONIKE, j HAVADSKE GITARE I.T.Dl Zahtevajte bmplačni tvomiskl I CENIK: | HEINEUKEROLD Palače Hotel Beograd Hotel prvega reda. itga edinstvena is mirna Z ozirom aa krizo a o v c cene Sobe počeni' od 50 Din. s kopelj« 90 Din. Za ialjSe bi vanje cene po spo razuma — Menu od 20 Din naprej Sovo ravnateljstva P. Lauteuschlagei iz Petit Palais-Atane 13946 GLASBILA vseh vrst pri največji domači odpremni tvrdki Vloltne « « » Gitare . . . Mandoline . . Tambure . . Ročne harmonike od Din 88.— dalje od Din 179.— dalje od Din 125.— dalje od Din 90.— dalje od Din 84.— dalje Zahtevajte takoj brezplačni katalog a 63 poukom! Kr. dvorski dobavitelj F. SCHNEIDER Zagreb, Nlkottčeva 12. Proizvod glasbil. Ali si že Vodnikove družbe? 0€®t%fkuf*s Upravi državnih monopola potrebno je jedno-stručno licemašinista za ruko-vanje električnom centralom i drugim električnim postro.ienjima u Šolani u Ulcinu, ko.ji bi bio postavljen kao služ-benik po činovničkom zakonu ili kao kontraktualni službenik. Kandidat za ovo mesto mora imati ove kvalifikacije: 1. Da je svršio srednje-tehničko ili zanatsko-obrtnu školu; 2. da ima položeni ispit za rukovaoca eksplozivnih motorima (dizelmotorima), kao i električnim postro.ienjima, naro-čito visokos: napona; 3. pismeni dokaz, da ie rukovodio sa-mostalno sa postro.ienjima visoko« napona i eksplozivnim motorima najma-nie iednu godinu dana; d DnVnrnept-a q svot^ dOSrldSTliern službovanjem, kao i dokaze u smislu S 274. st. 2. zakona; 5. kandidati bice razvrstaiii prema kvalifikacijama po zakonu o činovnici-ma; 6. za slučaj da kandidat želi biti na-mešten kao kontraktualni službenik ima označiti sumu mesečne (ili godiš-nie) nagrade sa kojom bi služio; Molbe sa originalnim doknmentima (cp fr^ ni-Apf^ \rr\-'^"'i TInrsvp državnih monopola. Mbr. 2JR99 od 26. decembra 1931. godine. 1638 ZA PRODAJO NA OBROKE išče proti zelo ugodnim pogojem za vso Slovenijo 1584« »CENTRALA« trgovina manufakturnega blaga, ZAGREB, Amra&eva uiica S. deluje takoj. ZDRA\TVISIiO PRIPOROČENO Dobi se v vseh lekarnah. Oglejte si nafie RADIO aparate t vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom oa mrežo, za Izmenični tok 110, 125, 150. 220 volt tn enakosmer ni tok 150 volt Omare iz ameriškega orehovega lesa. zeJo lepo Izdelani in prvovrstna kvaliteta. 2cevni aparat kompl. Scevni aparat kompL 4cevni aparat kompl. Din 1.S80.— Din 1.980.— Din S.300.— Ugodni plačilni pogojL H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 bTL Za tri nlanse — bol; be i Eobje! USTI P3LUS BCKTERfJ SE \ko vam lobje pniadevaj« »talno skrb. poskusite KOLYNOS! V treh ineh boste prijetno unenadenl, ko igledate sijaj ln blt^čečo belino. m katero »o sposobni ilast tudi Vaši »obje. Mikrobi » ustih Selajo Važ« »obe grde. rumenkaste, pokvarjene. — Znanstveniki pravijo »Usta »o polna bakterij.« Odpra vit« t« vzroke, vn VaSi »obje dobe top« svojo prvotno belino! Običaj na sredstva ta »obe tu odpoved«. Ali Kolynos jemlj« naa« fat ago-nablja mikrobe. AntueptMaa K R B n A S A KOBE KOLYNOS OTVORITEV NOVE ŠPEDICIJE Vljudno naznanjam, da otvorim z novim letom 1932 v Dalmatinovi ulici 10 sproti »Hotela štrukelj« špedicijsko tvrdko, ki jo bom vodil pod imenom ŠPEDICIJA „PETAN" Večletna praksa v stroki me usposoblja, da bom prejeta naročfla točno ln solidno izvrševal. Cenjeni naklonjenosti se priporoča JOŠKO PETAN, lastnik Špedicije »PETAN«, Ljubljana, Dalmatinova 10, Tel. inter. 3376. ^1603 C KI vojaščine prost, mlajša moč, ki ima veselje do potovanja in ima fc>- ferski izpit, se takoj SPREJME v stalno služba Predstaviti se je osebno pri IGNACU ANDRAfilCU, trgovcu v Kranju. 163e 3. O. Corwood; sveta »Za njimi m onkraj njžh bedi in čaka romantika, prigoda in stoletna skrivnost. In vi, kapitan Rifle, ste že skoraj tridesst let vsem tem rečem zelo blizu. Noben človek ne bo nikoli videl, kar ste vi vid sli, ali čutil, kar ste vi čutili, ali pozabil, kar bi vi radi pozabil. Vem da ne. In zato — ali ne bi mogli pozabiti čudnega načina, kako sem prišla na to ladjo — ali to ne bi bilo mogoče? I o je venuar tako majhen, neznaten pripetljaj — pomislite, kako vsakdanu \ — m zato vas prosim, kapitan Rifle, pozabite ga, prosim — prosim.« Tako naglo, da se je komaj zavedel, je pritisnila njegovo roko na svoje ustnice. Čudni občutki so ga izpreleteli; beseda mu je zastala na jeziku in vsa odločnost ga je minila. »Rada vas imam, ker ste bili tako dobri z menoj,« je zašepetala in takisto nenadoma, kakor mu j bila poljubila roko, se je obrnila od njega in ga pustila samega ob ograji. 2. Alan Holt je videl dekletovo vitko, obžarjeno postavo med vrati salona na zgornji palubi. Vendar se ni dosti zmenil za to mikavno sliko Pravkar je bila pustila kapitana Rifla samega m obstala med vhodom. Zanj je pomenila samo atom izmed pet sto človeških atomov ki so s svojim življenjem in nemirom polnili eno prvih ladij, H so letos plule na sever. Usoda ga je bila spravila z njo v nekoliko bližji stik kakor druge - to je bilo vse. Pred dvema dnevoma so ii bili odkazali v obednici sedež ob njegovi mizi — Alanu rh>ltu poševno nasproti. Ker pa ta dva dni ni bila prišla k zajtrku m je bil on preskočil kosilo, sta bila izpregovorila komaj tistih nekaj dvanajstic besed, ki jih je zahtevala sosedska spodobnost. Alan je bil s tem popolnoma zadovoljen. Iz lastnega nagiba ni bil nim zgovoren niti prezaupljiv. Za njegovim nagnjenjem k molčečnosti se ie skrivalo nekaj cinizma. Bil je dober poslušalec in izvrsten poznavalec ljudi. Nekateri ljudje so bili, kakor je vedel, rojem za govorjeni — in prav tako so morali drugi najrajši molčati, ker drugače ne bi bilo ravnotežja na svetu. Njegovo molčanje mu m bilo nikoli v breme, narobe, rad ga je imel kakor polž svojo hišico, in te malokdaj se je dal splašiti iz njega. Hladno ta trezno Je po svoje občudoval Mary Standishevo. Bila je zelo mirna in to mu je ugajalo. Lepote njenih oči seveda m mogel prezreti, niti ne svetliikajočega se bleska trepalnic, ki so Jih zasen-čevale. A to so bile samo podrobnosti, ki se ni ustavljal ob njih; videl jih je in jih v naslednjem trenutku že spet pozabljal. Da, njem lasje so mu ugajali morda še bolj od njenih oči, čeprav niso zbujali v njem toliko zanimanja, da bi se ga bil zavedel. In še bolj od temne barve njenih las mu je ugajala skrb, s katero jih je ocavidno negovala. V sočnih, svetlih odtenkih so se iskrili pri soju žarnic v obednici. Skratka, ugajala mu je prav za prav zelo, ker m bi o na njej ničesar takega, da mu ne bi bilo po godu. Ocividno m bila izmed tistih avš, ki zaradi mode mučijo sebe in druge. Skratka, cisto rad jo je imel. Da. Seveda si ni belil glave s tem, kaj neki misli o njem to dekie in kak vtis neki dela nanjo njegov mirni obraz, njegova resnobna hladnokrvnost, njegova malone indijska gibčnost m osamljeni sivi pramen v njegovih plavih laseh. Tako veliko njegovo zanunanje nikakor ni bilo. , „ Nocoj ga naibrže ne bi bila nobena ženska zanimala, ali pa kvečjemu kot filozofskega opazovalca človeštva. Nekaj drugega, mnogo večjega se ga je polaščalo, odkar je bil v Seattlu začutil pod svojimi nogami pehanje strojev novega parnika »Nome«. Vozil se je domov — in beseda »doma« je zanj pomenila Alasko, gore, sime tundre, neizmerne daljave, kamor civilizacija s svojim hrupom in truščem še ni bila prodrla. Pomenila je zvezde, ki jih je poznal, njegove črede in vse, kar je ljubil. To je bila njegova reakcija na šest mesecev izgnanstva, šest mesecev samote in moreče otoznosti v južnih državah in prenapolnjenih mestih, ki jih je zdavnaj sovražil. »Tega potovanja ne ponovim za noben denar — razen oe bi ml ■ zagrozili, da me ustrelijo,« je rekel kapitanu Ričlu nekaj trenutkov po tem, ko je Mary Standisheva odšla s palube. »Cskimojska zima je dolga, a zima v Seattlu, Minneapoidsu, Chicagu ali New-yorku je še daljša — vsaj zame.« »Slišim, da ste imeli v VVashingtonu pogajanja z ministrstvi in vladnimi komisijami.« »Da 'kupai s Carlom Lomenom iz Nome; a Lomen je bil prav za prav glavna oseba. Na Sewardovem polotoku ima štirideset tisoč severnih >'enov, zato so ga morali poslušati. Mislim, da bodo kmalu napravili rvu.« »Mislite!« je nejeverno zagodrnja! kapitan Rifle. »Afaska že deset let čaka, da bi začeli z njo drugače ravnati. Pa dvomim, da bi kaj zaleglo. Ce nam politiki iz Iowe in Južnega Texasa dopovedujejo kaj imamo in česa ^trebujemo tam onkraj petim šestič te stopinji severne širine — nu, kak zmisel naj ima potem vse to? Dokler bo tako, naj Alaska rajši zapre štacuno!« »To se ne bo zgodilo,« je srdito rekel Alan Holt. »Dovolj so si prizadejali, da bi —s ugnali v kozji rog, in prisilili so nas, da smo si za„ nekatera vrata. Leta 1910. nas je bilo na vsem teritoriju šest in trideset tisoč belcev. Od tistih dob so jih pregnali washing-tonski politiki devet tisoč — to je četrtina prebivalstva A tisti, ki smo ostali, smo trdoglavi ljudje. Mi ne zapustimo d^He! Mnogo nas je rojenih \ Alasiri — in boja nas ni nobenega strah.« »Tedai mislite —« »Da bomo v petih letih vse dosegli in bomo čez nadaljnjih pe* let izvažali vsako leto milijon zaklanih jelenov v Združene države; čez dvajset let jih bomo vkrcali u nov na leto. T je za svinjske kralje in goveje barone prijetna nusel, kaj? Mislim pa, da tistih sto milijonov Američanov, ki izp.eminjajo svoje pašnike v farme in obdelana polja, ne bo nezadovoljnih.« Stisnjena pest AHna Holta ~ -n-ki orraji. »Dokler se nisem to zimo peljal dol, nisem vedel, da je tako hudo,« je rekel z glasom, trdim kakor železo. »Lomen je diplomat, jaz pa msem. Roke me srbijo, če vidim take reči — kar postrelili bi vso to drhaL Ker so po naključju našli v deželi zlato, so se navadili misliti, da je Alaska pomaranča, ki jo je treba kar moči hitro izžeti — m kadar bo popolnoma izžeta, ne bo imela lupina nobene vrednosti več. To je sodobni način ameriških lovcev na dolarje!« »Ali vi niste Američan, gospod Holt?« Tako rahel in bližnji je bil glas, da sta se oba moža zdrznila Nato sta se obrnila. Tik za njima je stala Mary Standisheva; mesečina ji je oblivala mirni, krasni obraz. »Vprašanje mi zadajate, milostiva,« je rekel Alan Hoft in so vljudno priklonil. »Ne, nisem Američan. Moja domovina je Alaska.« Dekletova usta so bila lahno odprta. Njene oči so se svetlo in jasno bleščale. »Ne zamerite, da sem prisluškovala.« je rekla. »Nisem si mogla kaj. Američanka sem. Ljubim Ameriko. Mislim, da mi je dražja od vsega drugega na svetu — morda celo od mo.rs vere. Amerika, gospod Holt! S tem pa ni rečeno, da bi zamenjavala Ameriko z mnogimi njenih Američanov. A vendar bi vas rada spomnila tega. da je Alaska del Amerike.« v bližini Gelia Majnoveia dolinska paleta« telezna iclo praktična sloiljiva postelja s tapeciramo madracom — prafititna za vsaka bita. bolele, za putvjuče oso? te in nočna sluibe. Stane Din 3M—. Raapoii. I j ud pol to m in iclezni-coa po povzet)«. ležeča pole" glavne ceste in v neposredni bližini večjega industrijskega podjetja, - Zrave^ st°o& zidanim hlevom in vrtom v izmeri ca 650 m2 se takoj proda. Hila TkSeSTsedaj gostilna, ima v pritličju 2 ™ b000- strešiu 2 mansardni sobi. Jako pripravna za gostilmsko obrt Cena i0.cm proti takojšnjemu plačilu. Reflektanti naj pišejo na upravo H. & I. Falterjevega nnoocf vrn .Turki oster. Lesena alalinaka patentna zelo • praktična slol-Ijira postela a tapecira-nim madracom. — Stane Dia 290.—. spatjnL poleni fotelj stane Din J300 Liegestuhl praktičao z« leianie • in sedenie. Sta* ne Dia IM._ Žlahtne kanarčke denreicli. v tstlnl fine pevce znamenite larške mojstrske šole Mark 6 a višje. Predpevce, pare za »leme, kletke, krmo, pttCja .dravila. Velezanimiv cenik i dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-Bad Suderode 150. Har*. |6UIW399 dam v najem 1619 Pojasnila daje ga. L. Herrmann v Hohenberga, Niederosterreich. Po tem imam {isto («• hano perje ic( po Dia <8.—> čisto belo gosje k t po Dia U*.—. in čisti puh kg po Dia 250.— L BROZOV1Č. ZAGREB llica 12. I«. | Pozor, ženam in neveste! iGarantirana konstrukcija! Din 1300.— Prostor za posteljnino. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6S56 Najmodernejša oblika! Pažnja pušačinia* U poslednje vreme pronose se tenden-ciozne vesti da se pri izradi cigareta »Vardar« upotrebljava izvesna količina sumpora. Ova vest apsolutno je proizvoljna, ten-denciozna i ne odgovara istinL Na pro-tiv ove se cigarete najbrižljivije izraduju od naših vrlo dobrih domačih duvana bez ikakvih stranih primeša te se mopi dobrim pušačima najtoplije preporučitL Istovremeno, skreee se pažnja pušačima, da se kod izrade i ostalih naših cigareta, cigara i križanog duvana apsolutno sem duvana, ne stavljaju nikakve strane primese, pošto zato kod našeg do-mačeg duvana nema potrebe. Iz kancelarije Uprave državnih monopola. 15897 Trepalnice obrvi Din 1300.— doodejo srtteno porast i »*rij»te«a <**<« u obrvi«. Obrvi postanejo gost«^ tr&paJnice d<*ge to sv-Hnate, kar ia.d*j« oAem dra.i«rten i-raz in pn- vlaiiMvJt. Cana.......• • • • • • '40 ^ »WIBRA« ima S*to lMtco»t to* iok obrvi, da takoj temno pobarva. Ona..... Bleščeče oči tnidM oii poBU n«;o tavsjw«, b.eatec* > i ^ " ^ . ... 60 »ražiaja. Ceaa . Krasne kodre ^-.Triui.-^pi'- '•'- 8D- original c« Schroder" Schenke ,»spo.sn.H po preiparate . deiar^ /r^-.r-.iTia 6 Mu) ^ ii-n^tirovam cnil ^ ..... f-^-b mmM Tvornica Iti pianinov po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd. NIZKE CENE! DruStvom popust! — Oddaja tudi na obroke. Večletna garancija. IVAN KACIN, LJUBLJANA TVEOK 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! I posteljne mreže, že-| lezne zložljive poste-je, otomane. spalne | iivane in totelje nudi najceneje RUDOLF EA DOV AN tapetnik Mestni trg št. 13. 2ima, morska trava, | olago za modroce in | prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328 VATA za odeje in v tablah najboljša m najcenejša. Zahtevajte vzorce tn cenik. TOVARNA VATE Maribor. Dravska 15 Izdelujejo se najnovejši modeli otrožkih m igra&-tiih vozičkov, tri--iklji, razna najnovejša avokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika tz-^ /TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln otro-bira Najnižje cene ikih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ceniki franko. THERMOGENE | ! Tovarna POHIŠTVA L h NAGLAS, Turjaški trg št. 6 15794 dvakrat rafiniran na sodčke po kg Din DCimgJ teke* ULilLlll tranzito kg V sodih kupca 10 para IVAN PENIČ ZAGREB Zel® ugodna POZOR! naložitev kapitala V I. okraju je poceni na prodaj velika dvonadstropna vogalna hiša s fronto na dve ulici, z uvozom, velikim dvoriščem, velikimi trgovskimi lokali, posebno prikladna za gostilno ali vinsko trgovino. Pojasnila daje Peter Jauschowetz, Graz, Schonaugasse 13-L Stock. 1600 ženske HK >|a ne togujte »ko ram uo»!*ne pe ] riodal Me Imejt* *** bal PiSite nam samo tn mi »am poiljem" ■>d tisoč lam stalna t »(»»eljea) in »igttrn(Wtj'-. I uporabljani • 178 Periodolln m tekom ene are bo »te reSenl vseb skrbi in strabal Nikak« ras TSaranje — kot mnog' tisofci irogib lam. bo ste tudi vi udovoljo: Overovljeno ln sajam Jano neikodljivo nikdai >dpovedujo4e sredSkVi u 90 Din. M moča«-oatare to » sasurelib jlaftajib močnejl! pe Hodoiin sa 160 1» 180 Din Izključna mapo liljate* po laboratorUa W. H- OLXVIDT. PraraVriovnc« XIII - Ruska It V. Po« ored 1? priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. dobro poiožena oa kožo ie čudo-rito obrambne sredstvo soper KAŠELJ, KATkR V SAPNIKU. HRIPO. ZIVCHE BOLEČINE. REVMA1IZEM. rhermoijene uživa že od t*9<> svetovni sloves, lse» ie čisto, lahko tn vedno učinltuioče jredstve tn nte«ova uporaba rie ovira mkoeat v uvrSevaniu meaovega poklica Zavoitek: Din 16 50 Dobiva se vsakoi .ekaroi Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, za darovane vence in šopke, za obilno spremstvo na zadnji poti našega nad vse ljubljenega nam sina in brata, gospoda Qanka BngeCmana poštnega uradnika v Oakovcu izrekamo vsssm svojo globoko zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo č. duhovSCinl, pevskemu zboru Narodne čitalnice, Sokolu ter vsem in vsakemu posebej, kateri so se na katerikoli način spomnili blagega pokojnika. Kranj, dne 30. decembra 1931. Globoko žalujoča rodbina Engelmanova Davorin R&vljee* Izdaja za konzorcij u ,Jutra« Ad0U S Za Narodno tiskan«, d. d. kot Ustan^ Fraoc ^^ Za lnaeratai del Je odgovoren Al* ^ ^ , I****.