TDf"/\UCIf I I |CTi,M,,>a67‘
Naročnina za Ljubljansko H BjV iHL	HL	JV	■■	H	H H	H
letno iuo lir HM	h|	wk	||ML^_ BH	HB
Hffl H	VHp	M	hHHHv H
za pol lela BO lir, 7-a ietrt _	^	W	Hfca. ul 27. Tel SM-
Časopis za trgovino, industriio. obrt lin denarništvo £fT5bCtS:
Ljubljana, petek 18. avgusta 1944	Preis	-	Cena	L	0*80
Igra za zlato
Podrobnosti s konference v Bretton Vfoodsu
spodarski in politični potencial
Nemške olajšave za prevoz lesa iz gozdov
Vojna zahteva vedno močnejšo porabo lesa. Nemški gozdovi morejo sicer dobaviti potrebne količine lesa, težave pa so s transportom lesa iz gozda. Les se večinoma kupi na panju in mora torej kupec spravili les iz gozda. Danes pa primanjkuje vozil in živinska vprega je za prevoz lesa vedno bolj važna. Da bi se nemški kmetovalec bolj udeleževal prevoza lesu, 'so se izdali naslednji ukrepi: Kadar vozijo konji les, dobi vsak konj na dan kot dodatek 2 kg ovsa. Voznikom, ki so se pri prevozu teisa izkazali, se dodele dodatna drva. Poleg tega dobe kmetijski obrati, ki prevažajo za tuj račun •es v času od 1. julija do Sl. decembra nekaj lesa tudi za lastno uporabo. Količina dodatnega lesa se določi z ozirom na vrsto uporabljenih vozil ter višino plačane prevoznine. Za nadnormalne storitve se plačajo denarne premije v višini 10 do 15 odstotkov dogovorjene prevoznine. Za popravilo vozov in prevoznega orodja ter za nadomestitev zaprege posredujejo potrebno železo in usnje lesne organizacije. Ker more kmetski konj povprečno na dan odpeljati 2 in pol kubika lesa iz gozda in ker morejo kmetski konji na leto 30 dni voziti les, ne da bi trpelo kmetsko delo, bi torej že 20.000 kmetski!) kanj moglo prepeljati
pol drugi milijon kubičnih metrov
lesa.
 i—
Nove cene za kino-vstopnice
,Na podlagi določil čl. 1. naredbe od 9. V. 1941, št. 17, Sl. 1. št. 38/11 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah, Sl. 1. št. 238/26/41 in z določili čl. 2. uredbe o kontroli cen, Sl. 1. št. 68/15/40
odobravam
r.a prošnjo Sekcije kinematografov v Ljubljani z dne 29. I. 1044, da sme kinopodjetje »Kino Matica«, »Kino tJnion«, »Kino Sloga«, »Kino Kodeljevo« in »Kino Moste« zvišati vstopnino pri vstopnicah od vključno 5.— Lir navzgor in sicer: pri sedežili od 5.— do 6.50 Lir za 0.50 Lir,
Pri sedežih po 8.— in 9.— Lir ?JX 1.— liro z odpadajočimi jav-nnili dajatvami.
To zvišanje stopi v veljavo 20. avgusta 1944.
Cerna je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh' najvišjih cen se. kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, Sl. 1. št. 8/42.
Svilarstvo v južnovzhodnih deželah
Kar se je med vojno močno povečati® uporaba naravne sviile, ee povsod pospešuje tudi njena proizvodnja. Pri teni 'imajo ivažern delež južno-v3biudne evropske dežele, v katerih vjie Proizvodinja svilenih kokonov po prvi svetovni vojni močno nazadovala, po *• 1939. p» «pet naraščala. Madžarska je producirala pred prvo svetovno vojl-110 ileitno okrog 1 milijon ikg svilenih kokonov, v 'povojnih letih pa je bila ujena proizvodnja manjša in zelo raz-točtta zaradi konkurence 'in cene. Le-'tos bodo producirati približno 460.000 % 'kokonov. V Grčiji skrbi za obnovo ,|in napredek svilarstva nemška družba ^SUdoetropa«. V svilaretvu jugovzhoda jie na prvem mestu Bolgarija. S pri. dohitvijo novih pokrajin «e je njena Proizvodnja 1 po večala za 30%. L. 1941. 'bolgarski svilarji oddali 2.35, na-
Oeprav smo že precej obširno poročali o zavezniški valutni kan. ferenci v Bretton VVioodsu, vendar zaradi važnosti predmeta objavljamo še nekatere 'podrobnosti e te konference, 'kakor jih je sporočil »Reich«.
Konferenca se je začela 1. julija pod ameriškim predsedstvom ter se je oficialno imenovala mednarodna valutna konferenca, kar pa je nepravilno, ker so se je udeležili samo zastopniki zavezniških držav, niso pa bile pripuščene niti nevtralne države, kakor na primer Šviica, ki bi glede valutnega vprašanja pač bolj upravičeno razpravljala kakor marsikatera ha konferenci zastopana država. Sicer pa so se tudi sklicatelji konference zavedali, da konferenca ni imela namena služiti vprašanjem, ki bi se tikali interesov vsega sveta. Sklicatelji konference pa so morali tudi čutiti, da ima malo smisla urejati povojna vprašanja v času, ko vojna še traja, in ko še ni dosežena nobena enotnost glede načel, po katerih naj se uredi bodoča svetovna gospodarska politika.
Pravi namen konference je bil, doseči dober start pri tekmi za obvladanje velikih surovinskih in konsummih trgov na svetu. Značilno za naziranje ameriških gospodarskih politikov je, da smatrajo zlato in manipulacijo z devizami in zlatom kot odločilno bojno sredstvo v meddržavnem gospodarstvu.
V	začetku se je dnevni red konference razvijal gLadko in posamezne delegacije so v lepih besedah deklamirale o svoji pripravljenosti za sodelovanje. Režija je tudi dopustila, da so nekateri zastopniki manjših držav nastopili tudi s samostojnimi predlogi. Vendar pa je bila odvisnost teh trabantov od velikih sil takoj vidna. Takoj se je tudi spoznalo, v katerem 'interesu so govorili ti trabanti. Tako n. pr., če je zastopnik britanske uprave Indije opozarjal na veliko zadolžitev Anglije zaradi njenih vojnih naporov, ali če je od USA odvisni zastopnik Brazilije zahteval večje zastopstvo Južne Amerike v izvršilnem odboru stabilizacijskega fonda, ali če je norveški delegat zahteval likvidacijo Banke za' mednarodna plačila, ali če iso Mehikanci predlagali re-monetizacijo srebra. Vse to je spadalo v neodvrnljivi kulisni ropot konference.
Pravi boj za oblast se je razvil pri razpravi o določitvi višine kvot. Sovjetska delegacija, ki je najprej temeljito molčala o vseh vprašanjih in spregovorila šele, ko se je začelo določevati, koliko naj vplačajo posamezne države v osem milijardni stabilizacijski fond in kakšno zastopstvo naj imajo z ozirom na ta vplačila v fondu. Ame-ški izvedenci so izdelali v ta' namen komplicirano formulo, po kateri bi se kvota določevala po vsakokratnem narodnem dohodku, zlati podlogi in vrednosti zunanje trgovine vsake včlanjene države. Po tej formuli bi vplačale USA 2.5, Vel. Britanija 1.3 in sovjeti
1	milijardo dolarjev. Proti tem kvotam pa so nastopili sovjetski delegati ter se sklicevali na go-
sledinje leto 1.7, lami pa 2.4 milijona lig svilenih ikokonov. Uspešno ae uvaja evilarstvo tudi v Romuniji in na Slovaškem, v Srbiji pa se ije za svilar-stvo zavzela družba »Siidoetiropa«.
Sovjetske unije ter končno dosegli, da se je ameriška kvota zvišala na 2.75, britanska na 1.3 in sovjetska na 1.2 milijarde dolarjev. Ker pa more Morgenthau računati tudi na kvote nekaterih drugih ameriških držav in na umetno napihnjeno kitajsko kvoto pol milijarde dolarjev, bi bila premoč USA še nadalje zagotovljena.
Sovjetska1 delegacija ni silila na nadaljnjo izgradnjo svoje kvote, pač pa so proglasili vso valutno ureditev za njih območje kot neveljavno. Moskva je sicer pripravljena določiti zunanjo vrednost rublja v določenem razmerju z zlatom, za domačo vrednost rublja pa ne more priznati nikake zunanje kontrole. Sovjetska vlada hoče torej načeloma ohraniti dvojno vrednost rublja. Zaradi svojega uvoza hoče tudi sovjetska vlada lastno zlato proizvodnjo čim bolj ugodno in čiim bolj stabilno vnovče-vati. Tudi noče pra izvozu opustiti svojih domačih metod. Ker je ameriška valutna hegemonija v prvi vrsti naperjena proti britanskemu gospodarskemu območju, se je mogel Morgenthau zadovoljiti s sovjetskim stališčem.
Podobno je potekala tudi diskusija o svetovni banki. Prvotno se je hotelo dati tej banici ime Banka za obnovo in razvoj, v pomirjenje ameriških zasebnih bank pa se je ime spremenilo v Mednarodno družbo za jamstva in investicije. Ce na odprtem trgu ne bi bilo mogoče dobiti kreditnega kapitala po znosnih pogojih, bi dala denar svetovna banka, kd bi v ta namen
imela 10 milijard dolarjev nominalnega kapitala. Članice stabilizacijskega fonda bi vplačale le 2
2	milijardi dolarjev, nevplačanih osem milijard pa bi služilo le kot jamstvo za mednarodna posojila, ki bi brez tega kritja obvisela v zraku.
Na konferenci se je pokazalo, da je bila Anglija zelo zainteresirana glede svetovne banke, ker je pač kot dolžniška država upala, da ji bo svetovna banka pomagala pri konsolidaciji svojega gospo-idarstva. Lord Keynes se je kot predsednik strokovne komisije zelo toplo zavzel za ta načrt, čeprav se je moral zavedati, da bo svetovna banka naravno bolj utrdila ameriško kakor pa angleško kreditno pozicijo. Združene države, Ivi nikakor nočejo biti dobrodelni zavod niti za premagance niti za nevtralne niti za zavezniške države, pa zavestno sprejemajo dor voljevanje političnih posojil, ker upajo, da bodo na vse zadnje prevalili na druge ne samo rizdke, temveč jim bodo politična posojila tudi dobro služila pri njihovih izvoznih načrtih, ker ne bodo zavezniške industrijske države še sposobne za večjo proizvodnjo in tekmovanje.
V	krogih londonske Oity je bila prva reakcija sklepov v Bretton VVoodsu upanje, da ameriški parlament iz notranje-političnih razlogov ne bo mogel ratificirati priporočil konference ali da se bo to zelo zavleklo. To upanje najbolj jasno dokazuje, kako zelo čutijo Angleži, kako so bili v Bretton Woodsu potisnjeni ob zid.
Gospodarska izolatiia Turine
S pretrganjem diplomatskih in gospodarskih odnošajev med Turčijo 111 Nemčijo se je nehala približno 3 leta tiajajoča doba intenzivnega gospodarskega sodelovanja obeh dežel. Poleta 1. 1939. se je ankarska vlada približala Britancem in Francozom ter temu primerno omejila blagovni promet z Nemčijo. Posledica tega je bila občutna motnja v turški zunanjetrgovinski bilanci. Poleg tega pa se je tudi počasneje razvijala industrializacija dežele, ki se je začela v mnogih panogah. Številne tovarne, ki so se začele zidati, rudniki, ki so se začeli izkoriščati in pristaniške naprave v gradnji so ostali mesece, pa tudi leta ne-dozidani. Dogovor proti koncu poletja 1941 je nato povzročil preobrat za turško gospodarstvo in ta preobrat je trajal do sedanje prekinitve diplomatskih in gospodarskih odnošajev.
Odločujoča turška mesta so po-lovno priznala, da je Nemčija izpolnjevala svoje dobavne obljube z veliko vestnostjo. Nasprotno pa so se vedno znova slišale tožbe, da Anglija svojih dobav ne dobavlja v redu. Če se sedaj turška vlada opravičuje, da si je za odpadle nemške dobave zagotovila anglo-aineriške dobave, je treba reči, da je še precej dvomljivo, če bodo
po opustitvi turške nevtralnosti še tako pripravljeni za dobave, kakor so bili, ko je šele šlo za’ pretrganje diplomatskih odnošajev. V odločujočih turških krogih si, pač ne smejo delati nobene iluzije, da bo kmalu nastala tako za turški izvoz ko za uvoz huda kriza. Pot skozi Sredozemsko morje ni niti približno tako varna ko pot čez Dardanele na evropsko celino. Na vsak način bi tudi zahteval povečan blagovni promet med Turčijo in zapadnimi silami dodatno uporabo trgovinske tonaže, ki pa se bo zaradi vedno večjih zahtev z bojišč dobila le zelo težko.
Najvažnejši turški izvozni predmeti so še nadalje posušeno sadje, lešniki in tobak, za katere so bile Nemčija in druge evropske celinske države vedno dobre odjemalke. Presežek Turčije na preji (bombažni in volneni) Anglo-Amerikanci sploh ne morejo uporabiti Če bo mogla Turčija računati vsaj glede nekaterih kovin, ko kroma in bakra na odjem v Angliji in Ameriki, se bo šele videlo. Na vsak način pa je gotovo, da bodo zaradi sklepa turške vlade in turškega parlamenta zelo nazadovale dobave konsumnih predmetov in investicijskega blaga in da bo zato nastala v izpolnitvi turških proizvajalnih možnosti občutna stagnacija.
(Po »Deutsche Adriazeitung«.)
Pomanjkanje delovnih moči na švedskem *
Zaradi novih industrijskih obratov 'je na Švedskem že pred nekaj: leti začelo primanjkovati delovnih mioči v kmetijstvu, zdaij pa ee to pomanjkanje občuti tudi v nekaterih lindustrijslkiih panogaih. Zveza švedokih induetrijcev je nedavno ob objavi novega' produkcijskega indeksa naglasila, da se 'je proizvodnja strojne industrije zmanjšala samo zaradi nezadostnega števil« delovnih moči. Iz istega vzroka nazaduje tudi proizvodnja stavbne industrije. Pomanjkanje delovnih moči je nastalo zaradi itega, keT je bilo mnogo delavcev vpoklicanih v deželno varnostno službo in ker 'razdelitev delovnih moči ipo strokah ni sorazmerna.
Naloga evropskega
kmetijstva
Iz Ciklusa predavanj »Zgodovinske naloge evropskega gospodarstva«, ki je bil nedavno prirejen na Dunaju, navaja »Sudost-Echo« naslednje misli o glavnih gospodarskih nalogah južnovzhodnih dežel:
V gospodarstvu bodoče Evrope bo potrebna razdelitev dela, ki bo sicer upoštevala individualnost posameznih narodnih gospodarstev, a bo vendar v skladu s potrebami Evrope kot gospodarske celote. Ta razdelitev dela bo posebno izrazita v kmetijstvu, kjer delo in proizvodnjo itak že določajo naravni pogoji.
Jugovzhod s svojimi širnimi ravninami bo ostal kot pridelovalec žita na prvem mestu', sever in za-pad pa bosta imela prvenstvo predvsem v živinoreji in mlekarstvu. Zapadne dežele morajo v prvi vrsti skrbeti za krmo, vzhodne pa za krušno žito, s čimer pa ni rečeno, da jugovzhod ne bi imel važnega deleža pri živinoreji.
V	Južnovzhodnih deželah so dobri pogoji za močan razvoj reje svinj in drobnica, napredek pa je mogoč tudi pri reji goveje živine. Smernice za razvoj kmetijstva južnovzhodnih dežel so naslednje:
Industrijske rastline in krma naj se prideluje predvsem na ledinah in doslej neizkoriščanem zemljišču, pridelek pšenice in koruze pa mora ostati najmanj na dosedanji višini. Med industrijskimi rastlinami je treba predvsem kultivirati oljnate rastline (sojo,
sončnice, ogrščico in mak), potem pa konopljo in bombaž.
Žitni pridelek se bo moral povečati v vsej .Evropi in k temu povečanju morajo prispevati svoj delež tudi jugovzhodne dežele, ker ni med njimi niti ene, ki ne bi mogla intenzivnejše obdelovati svoje zemlje. Da je povečanje žitnega pridelka potrebno, kaže preskrbovalna bilanca Evrope, ki jo je sestavil profesor hallske univerze E. Woermann.
Podatki za to bilanco so vzeti iz let 1935. do 1938. Povprečni letni pridelek v Evropi je bil tedaj 128 milijonov ton žita in 36 milijonov ton krompirja. Žito in krompir imenuje prof. Woermann žitne vrednote.. Evropa je imela torej na leto 164 milijonov ton žitnih vrednot, pridelala pa je v letnem povprečju tudi 1.5 milijona ton oljnatih rastlin in sadežev ter 3.2 milijona ton fižola in drugih stročnic. Na leto pa je uvozila 9.4 milijona ton žita, riža in otrobov, 5.1 milijona ton oljnatih sadežev ter 1.2 milijona ton oljnih tropin. Preračunan v žitne vrednote je znašal uvoz celinske Evrope 13.7 milijona ton ali 8.3% njene proizvodnje.
Kmetijska proizvodnja Evrope bi se dala gotovo tako dvigniti, da uvoz teh 8.3% ne bi bil več potreben. Za dosego tega ciilja bodo dobro služile tudi spremembe, ki SO' pod silo vojnih razmer nastale v kmetijstvu vseh evropskih dežel.
Britanci lin Amerikanci
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 18. avgusta 1944.
Štev. 67.
Gostilničarski vestnik
*
Delitev živil
Gostilničarska iiabavljaliia zadruga bo za uiesee avgust razdeljevala živila od ponedeljka dne til. avgusta do zaključno četrtka dne 24. avgusta, in sicer:
sladkor in kavni nadomestek: kavarnam, hotelskim restavracijam in bufletom II. in Ul. kategorije (expres8om);
obratom, ki izkuhavajo: sol, grah, fižol, suho zelenjavo, zdrob-ljenko, krompir in kavni nadomestek;
kis in vžigalice: vsem obratom. Opozarjamo člane, da dodeljena živila dvignejo ob določenem času, ker m s petkom dne 25, t. m. razdeljevanje	brezpogojno	za-
ključi.
Knjižice predložite takoj v pisarni zadruge.
Ev. razdeljevanje kisa za vlaganje zelenjave, bo sporočeno naknadno.
Sindikat gost. podjetnikov.
Novo dovoljeni pribitki pri prodaji vina
Na podlagi določil čl. 1. naredbe od 9. V. 1941, št. 17, Sl. 1. št. 38/41 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah Sl. 1. št. 238/26/41 in z določili čl. 2. uredbe o kontroli cen, Sl. 1. št. 68/15/40
odobravam
na prošnjo Združenja trgovcev, sindikat gostinskih podjetnikov v Ljubljani sledeče najvišjiec
1. pribitke pri prodaji vina, ne-vštevši drž. in mestne trošarine za gostinske obrate v Ljubljani:
obrate posebne in 1. kategorije pribitka lir 7.—,
obrate II. kategorije pribitka lir 6.50,
obrate III. in IV. kategorije pribitka lir 6.—.
Pribitek za postrežbo znaša v obratih posebne kategorije 12"/«, v obratih I. in II. kategorije 10"/« in v obratih lil. in IV. kat. 5°/o zapitka.
2. Cene v kavarniških obratih v Ljubljani:
kategorija I.	II.	III.
1.	Velika črna kava	lir
ali dvojni kapucin	7.—	6.—	5.—
2. Črna kava ali kapucin .................4,—	3.50 3.—
3. Čokolada -ali ka-kao-nadomestek . 9.— 8.— 7,—
4. Porcija čaja . . 7.— 0.— 5.—
5. Porcija čaja z dodatkom (vino, sirup ati malinovec) 10,— 9,— 8.—
6. Čaj v kozarcu . . 4.— 3.50 3.—
7. Čaj v kozarcu z
dodatkom . . . 7.— 6.— 5.—
8. Punč ali grog . 12.— 11.— 10.—
9.	Limonada-surogat	4.—	3.50	3.—
10. Malinovec, oran-
žada z vodo . . 6.— 5.50 5.—
11. Med, marmelada. 0.— 5.50 5.—
12. Sodavica 2 del. • 3.— 2.50 2.—
13. Sladoled porcija . 7.— 6.— 5.— Dosedaj navedeni pribitki in
cene stopijo v veljavo z dnem 20. avgusta 1944.
Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942, št. 8, Sl. 1. št. 8/42.
Nove cene in pribitki
Z ozirom na poslano vam odločbo XI. oddelka Pokrajinske uprave z dne 16. avgusta 1944, XI — št. 136/2, dajemo naslednja pojasnila:
A.	Pribitek pri prodaji navadnih, odprtih vin:
1. Dosedanji pribitek po čl. 2 naredbe z dne 8. junija 1943. se
zvliša:
za obrate posebne in I. kategorije od Lir 5.50 na Lir 7.—, za obrate II. kategorije od Lir 4.50 na Lir 6.50 in za obrate IIL in IV. kategorije od Liir 4.— na Lir 6.—.
Naveden i pribitki se pri računajo nakupni ceni; k tej vsoti prišteta državna in mestna trošarina predstavlja prodajno ceno v obratih.
2. Pribitki pri prodaji posebnih, desertnih (boljših) vin, ruma, žganja, konjaka in likerjev pa zna-
šajo (na odobrene prodajne cene) kot dosedaj: za obrate ix>sebne kategorije 70%, za obrate I. kategorije 60%, za obrate II. kategorije 50%, za obrate III. in IV. kategorije 40%.
To smo vam že sporočili z okrožnico št. 9 z dne 17. aprila in z okrožnico št. 14 z dne 5. julija 1944.
B.	Prekoračenje cen:
Vsako prekoračenje odobrenih cen in zaračunavanje višjih, kakor zgoraj navedenih pribitkov, bo v bodoče najstrožje kaznovano.
C. Pribitek za postrežbo:
1. V gostinskih obratih razen v kavarnah;
v obratih posebne kategorije znaša 12% zapitka,.v obratih I. in
II.	kategorije znaša 10% zapitka, v obratih III. kategorije znaša 5% zapitka, na novo- uveden v obratih IV. kategorije 5% zapitka.
2. V kavarnah:
v kavarniških obratih ostane še naprej v veljavi dosedanji pribitek za postrežbo v višini 15%.
Č. Cene v kavarniških obratih:
Nove cene določene s priloženo odločbo so razveljavile dosedaj veljavni maksimalni cenik za kavarniške obrate.
Pri prodaji alkoholnih pijač se je ravnati po navodilih navedenih Zgoraj pod A. 1. lin 2.
Pribitek za postrežbo ostane v dosedanji višini, običajni v kavarnah (15%).
1). Kdaj sc smejo zaračunati nove cene;
Zaračunavanje višjih pribitkov pri prodaji navadnih vin (zgoraj A. 1.) in prodaja v kavarnah po novih cenah se sme pričeti po priloženi odločbi v nedeljo dne 20. avgusta 1944. Predčasno višje zaračunavanje je kaznivo.
Prodajne cene za navadna vina se zaradi zvišanega pribitka z dne ‘20. avgusta 1944 zvišajo:
v obratih posebne fin I. kategorije za Lir 1.50, v obratih II. kategorije za Lir 2.— in v obratih III. in IV. kategorije za Lir 2.—. Sindikat gostinskih podjetnikov.
Denarništvo in zavarovalstvo
Poškodovane bankovce morajo uradi sprejemati
Šel' pokrajinske uprave je z odločbo z dne 11. avgusta 1944 štev. 2716/10 odredil, da morajo obla-stva in uradi brezpogojno sprejemati v plačilo tudi poškodovane bankovce in novčanice, ako »o na njih številke še čitljive in so te na obeh straneh iste.
■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■•■■■■■■■■■■■■»■■■■
a
a
a
Priporoča se tvrdka
4iaBaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaft
Robert Goli
▼
a	a
\ Ljubljana I
a	•
| Selenburgova ulica 3 \
»
MERKUR
((
tovarna mila in kem. izdelkov
j Ljubljana
\ STARI TRG 17
a
Telefon 39-77
O
H ^ ^ A
LJUBLJANA • PODM1LŠČAKOVA UL.fl
Zimska oskrba Budimpešte
Budimpeštanski župan je izjavil, da je oskrba madžarske prestolnice v letošnji z'imd z živili in drvmi zagotovljena. Sicer se še vodijo pogajanja s pristojnima mesti glede oskrbe Budimpešte z drvmi, vendar pa se more pričakovati ugodna rešitev. Mesto Budimpešta bo potrebovalo to zimo 115.000 vagonov drv. Največja težava je, kako dobiti potrebne vagone, ker teh zelo primanjkuje. Na novo se bodo tudi morale urediti cene, ker so sedanje cene prenizke. Ves budimpeštanskd komi-tat potrebuje približno en milijon kubičnih metrov drv, od katerih je dosedaj zagotovljena samo ena četrtina. Vsi znaki pa govore zato, kakor je izjavil župan, da se bo moglo vprašanje drv ugodno re šiiti.
SCHNEIDER & VEROVSEK
Trgovina z železnino
11 u B L I A N A
NA DROBNO
NA DEBELO
EVO
pralni prašefc
Dr.Th.&G. BOHME
Ljubijana
Da se olajšajo denarna nakazila »e jo na Hrvatskem najvišja dopustna meja za denarna nakazila po poštnih nakaznicah zvišala od 5000 na 25.000 kun.
Komunska vlada je zaradi omejitve obtoka bankovcev začela plačevati dobaviteljem polovico fakturnega zneska v gotovini, polovico pa v plačilnih bonih. Teh bonov bo izdala za največ 8 milijard lejev. Plačilni boni imajo vrednost po 10.000, 50.000, 100.000, po,l i,n 1 milijon lejev. Po dogovoru med Romunsko narodno banko in drugimi bankami bodo banke odkupovale te bone po 95%> nominalne vrednosti, sebi v korist pa zaračunavale 1"/« kot provizijo.
Trgovinski register
SREMEMBE IN DODATKI: »VOLTA«, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim zapisom se je spremenila družbena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Ce je imenovan samo en poslovodja, zastopa ta družbo. Ce pa je postavljenih več poslovodij, mora biti med njimi postavljen vedno Lajovic Milivoj st., ki zastopa tvrdko s še enim poslovodjo ali s postovljenim prokuristom. — Vpiše se Lajovic Mira, roj. Štrukelj v Ljubljani, Kamniška ulica kot poslovodja.
Iz zadružnega registra
Pri Splošnem kreditnem društvu
v Ljubljani se vpiše član upravnega odbora Vrhunc Milan, trgovec v Ljubljani.
»Šoferski dom« v Ljubljani. Izbriše se član upravnega odbora Plantan Anton, vpiše pa se član upravnega odbora Dacar Avgust, šofer v Ljubljani.
Vzajemna kreditna zadruga v Ljubljani. Vpiše se pooblaščenec zadruge Bergant Mavricij, poslovodja zadruge.
Strojna zadruga v Savljah. Izbriše se član upravnega odbora Škerlj Joško, vpiše pa se član upravnega odbora Dovč Franc, posestnik v Savljah.
jaaaBaaaaaaaaaaRaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBjiaaaaa
Anton Merhar
trgovina
lesnih
izdelkov
Vpisala se je Lesna zadruga j »Borovnica« z o. j. v Borovnici. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov sl tem, da sprejema od svojih članov les, ki ga obdeluje in razpečava. Poslovni delež znaša 100 lir. Vsak | zadružnik, jamči še z enkratnim I zneskom vpisanih deležev. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, ki ima skupno pet članov. Člani upravnega odbora so: Trček Ciril, posestnik, Ni-ževec, Suhadolnik Ivan, posestnik, j Borovnica, Hrovatin Josip, posest-j nik, Dole, Košir Josip, posestnik, i Pristava, in Mikuš Josip, posestnik, Breg.
Gospodarske vesti
Nemški državui indeks za življenj- !
ske potrebščine (1. 1913./14. = 100) i se je zvišal od 125.8 v januarju 1939 j na 139.3 v januarju 1944. To se pravi, da so se cene za predmete dnevne po- j trebe zvišale za 19.7 odstotka, cene za • živila pa za 10.5 odstotka.
Madžarsko gospodarsko vodstvo jej trdno odločeno, da ohrani stabilnost, cen. Zato so se cene za kmetijske pri-j delke določile za letos v Isti višini ko j lani. V zadnjih štirih mesecih so ostale madžarske cene skoraj popolnoma | neizpremenjene.
Tudi letos se obeta Madžarski do-j bra sadna.letina. Posebno dobro bodo obrodile breskve in marelice. Breskev ima Madžarska okoli 3 milijone dre-j ves, da bo ostalo precej breskev tudi j za izvoz. Velik del sadja pa bodo predelale madžarske koaiservne tvornice.
V neki romunski vasi v okraju Kon-; stanca so napravili uspešen poskus go-j jitve kave. Nekemu vrtnarju se je po-; srečilo, da je vzgojil 100 kavinih gr-J mov v višini pol metra. Pridelal je 21 do 3 kg kave.
Bolgarska vlada je določila ceno za j letošnji opij na 999 levov za kilogram, j
Po poročilu turškega kmetijskega] ministrstva more Turčija letos računa-j ti na rekordno letino oliv. Cenijo, dal bo pridelala 44.999 ton oliv (lani le 22.099 ton). S tem se bo prehrana pre-f bivalstva znatno zboljšala. Računajo, tudi, da bodo cene zaradi obilnega I pridelka padle.
Švcdsko-švicarslta trgovinuka pogodim je bila podaljšana do konca le-# tošnjega ld la.
Na Danskem računajo letos z dobro povprečno letino. To velja zlasti za pšenico, ječmen, oves, rž in stročnice. Repe pa se bo letos manj pridelalo ko druga leta.
V španskih ladjedelnicah izdelujejo sedaj 32 parnikov in 127 ladi j na pogon z oljem. Vse te ladje bodo imele 329.090 ton. Vrednost teh ladij se ceni na 1.3 milijarde pezet. Letos se je manj naročilo ladij ko lani, ker primanjkuje stavbenega materiala.
Na Japonskem so odkrili znatna le-! žišča redko kovine tantail, ki se uporablja za izdelavo raketnega orožja in radijskih potreščin.
Anglo-ameriška rivulitetu se kaže tudi v Španiji. Pred nekaj časa je obnovila svoje delovanje Angleška trgo-
\ Ljubljana I	i
[ Sv. Petra cesta št. 26 \
vinska zbornica za Španijo, ki že več
let ni delovala. Takoj po obnov] An gleške zbornice se je začela priprav ljati tudi Ameriška trgovinska zborni ca Za Španijo, da poveča svojo poste vanje.
Za vse delavce in nameščence v ameriški oborožitveni industriji je bi-
la delovna doba podaljšana od 48 n» 54 ur tedensko. To, je bilo potrebno zaradi pomanjkanja delavcev.
More Emil
trgovina s kurivom in sodavico
LJUBLJANA
Šmartinska cesta št. 11
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
P. Magdič
Ljubljana — Ulica 3* maja
! 2
Fttr das Konsertiuin »Trgovski list« als Verlag
Za k*»z*rcdj »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa "	■' ’	 /lihatek.
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Miha)
- Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar
- Ali* — vsi v Ljubljani.
FUr die Druckerei »Merkur« A. O.