HO. 74 [\ Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT fORGlGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 14. 1966 8lOV€NlAN MORNING NCWSPAPGB STEV. LXIV — VOL. LXIV Nepotreben širajk v premogovni industriji r e m o g ovna industrija se težko bori z oljno in plinsko, štrajk rudarjev njen položaj po nepotrebnem še otežuje. CLEVELAND, O. — Se pred 25 leti je bilo v premogovni industriji toliko štrajkov, da so bito redki tisti tedni, ko ni bilo nobenega. Takrat je voditelj rudarskih unij na tem področju J- L. Lewis spregledal, da tako ne more iti naprej. Vsak štrajk je namreč odgnal nekaj velikih Potrošnikov premoga k nafti ali Pa k prirodnemu plinu, proiz-vodnja premoga je pa začela hitro padati. Lewis se je pogodil z rudniki Slede moderniziranja proizvodnje, ki je šla deloma tudi na ra-eun rudarjev, saj danes pridela en sam rudar v premogovnikih Petkrat več premoga, kot ga je Pred 25 leti. Delovna storilnost je zato v rudnikih za premog dosegla višino, ki je rudniki drugih Vrst ne poznajo. Le tako je bilo tiiogoče, da je premog vsaj ponekod uspešno tekmoval s prirod-tiim plinom in nafto. Danes je Proizvodnja premoga čisto od-visna od elektrarn, kajti elektrarne kupijo vsako leto več kot Polovico nakopanega premoga. Pri takem položaju nima smisla noben štrajk v tej rudarski Panogi, še manj pa divji štrajki, kot smo jih imeli te dni. Nastali niso zaradi spora o mezdah, ki so primeroma visoke, ampak radi raznih obrobnih koristi in Pa radi nerešenega vprašanja, kako naj rudarji pridejo drugje do dela, ako podjetja rudnike zaprejo. Sporazumi o takih problemih niso lahki in hitri, tudi štrajki jih ne morejo pospešiti, 'fo staro resnico so te dni odkrili *opet tisti rudarji, ki se niso drhali unijske discipline, seveda v Svojo škodo. ------o------ tie Gaulle ne mara iti to oglede v Sibirijo PARIZ, Fr. — Francija in Sovjetska zveza se razgovarjata ° Potnem načrtu predsednika De ^aulla tekom njegovega obiska y Sovjetski zvezi v prihodnjem Ititiiju. De Gaulle kaže zanimali6 le za evropski del Sovjetske yV(?ze, ni mu pa do tega, da bi R(?l tudi v Sovjetsko Azijo on-$tran Urala, Rusi bi ga imeli radi prav tam. Predsedniku De Gaullu bi ra-^i pokazali nova industrijska Središča na samem Uralu, pa tu-*to v Kuzneškem bazenu pod Al-tajem v Srednji Aziji. Rusi pripovedujejo Francozom, da je oral visok kvečjemu od 3,000 do .000 čevljev, da dejansko to ni P°beno visoko gorovje in ne predstavlja nobene večje ovire ža Pot in seveda tudi ne kake Ograde proti Aziji . ^se to pripovedovanje in prepričevanje De Gaulla ni pripravi0 do tega, da bi pristal na pot v rusko Azijo. Za sedaj namera-Va obiskati le Moskvo in Lenin gr^d ter se za kratek čas odpo-citi na Krimu. Novi grobovi Frank L. Selesnik Včeraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 47 let stari Frank L. Selesnik s 1301 E. 55 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Elwell Parker Co., mož Antonie, oče Priselile Levi in Annette, stari oče, brat Andrewa in Krista. Pogreb bo v soboto ob 8.30 dopoldne iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida cb 8:45, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih. Helen Sedlak V torek je nenadno umrla na svojem domu na 20131 Goller Avenue 69 let stara Helen Sedlak, roj. Jochum v Nemčiji, od koder je prišla v Ameriko pred 11 leti. Bila je vdeva po 1. 1956 umrlem možu Franku. Bila je mati pok. Alme Mismas, stara mati Jacqueline Mismas, sestra Henry j a (Missouri), Williama (Fla.), pok. Edwarda, pok. Ju-iiusa in Joan Radtkin (Tucson, Ariz.). Pogreb bo v soboto ob 11. dopoldne iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. na Whitehaven pokopališče. Skromna hrana kitajskih kmetov CLEVELAND, O. — Anglež D. Oancia, ki se je nedavno dolgo mudil na Kitajskem, si je o-gledal med drugim tudi življenje kmetov v eni izmed komunističnih komun v pokrajini šan-tung v dolini Rumene reke. Med opisom življenja na tej komuni navaja tudi, kaj člani te komune običajno jedo. Za zajtrk ima kmet, oziroma težki delavec komune nekak rižev močnik in koruzni kruh, za južino juho iz zelja in repe, ki ju je pridelal na svoji mali ohišnici, kosu zemlje, ki mu je ob njegovem stanovanju prepuščen v o-sebno rabo, in kruh, za večerjo pa koruzni kruh. Nekateri imajo s tem včasih še repo in korenje. ----o* ■ V Vzhodnem Pakistanu razsaja kolera DAKA, Vzhod. Pa k. — V zadnjih 10 dneh je umrlo na koleri v bolnici v Kulni 43 oseb. Vanjo je bilo sprejetih skupno v zadnjih par tednih blizu 300 oseb, pri katerih so odkrili kolero.. Vremenski prerok pravi: Večinoma jasno in toplejše aivišja temperatura 56. Kontno le poseben dogovor s Francijo! Francija je bistvene važnosti za obrambo Evrope, zato bo Amerika verjetno le sklenila z njo posebno pogodbo, ko bo Francija zapustila NATO. WASHINGTON, D. C. — V NATO krogih radi trdijo, da bo ta obrambna organizacija lahko obstojala tudi brez Francije in vršila svojo nalogo uspešno. Glanvi stan NATO naj bi bil v takem slučaju preseljen v Veliko Britanijo, preko nje naj bi tudi tekle oskrbovalne linije v glavna pristanišča Antwerpen, Rotterdam in Bremen, ko bodo čete in oskrbovalno zaledje zapustile francoska tla. Bežen pogled na zemljevid pove, da je to edini izhod, vendar le zasilen, učinkovita, prožna obramba svo-oodne Evrope pa je brez uporabe francoskega ozemlja komaj mogoča. Združene države so sporočile v Pariz, da ne morejo izprazniti svojih oporišč s francoskih tal v enem letu, za to nalogo bi rade vsaj dve leti. De Gaulle na to ne bo pristal brez kakega posebnega dogovora. Vodniki ameriške politike so prepričani, da je Francija za varnost Združenih držav in z njo zvezane svobodne Evrope bistvene važnosti, zato predvidevajo, da bodo Združene države s Francijo, ko bo zapugtil/a NATO, sklenile poseben obramben dogovor, kot ga želi De Gaulle in kot ga imajo sedaj s Španijo. Računajo pri tem sicer na odpor v Pentagonu in pri zaveznikih v NATO, vendar so prepričani, da ga bo mogoče premagati. Pentagon uredil službo pilotov v vietnamski vojni WASHINGTON, D.C. — Na pobudo federalnega tajništva za narodno obrambo je glavni štab vojnega letalstva odredil, da mora vsak pilot napraviti 100 poletov nad Severni Vietnam tekom enega leta, toliko časa traja namreč njegova služba v Vietnamu. Lahko se pa tudi zgodi, da napravi toliko poletov v Severni Vietnam že v 7-8 mesecih, zato je pa potem dalj časa prost, kot predpisuje pravilnik o službi. število poletov je dejansko ravno tako veliko, kot je bilo v korejski vojni. V zadnji svetovni vojni je bilo število obveznih poletov omejeno na 50. Vojna mornarica in maripi take omejitve za Severni Vietnam ne poznajo. Za Južni Vietnam ne veljajo ta pravila, tam ni število poletov omejeno za nobeno panogo naše narodne obrambe. Za marine velja rotacijska doba 18 mesecev. Pri vojni mornarici je pa treba vpoštevati, da so posamezne vojne ladje v službi v Vietnamu po 6-9 mesecev. Pilot je na njih so torej manj časa na vojnem področju in zato zanje ne velja omejitev 100 poletov na leto. Nobene omejitve za polete pa ne veljajo za službo na helikopterjih. Hanoi dobi v Kambodži diplomatsko zastopstvo HANOI, S. Viet. — Vlada Severnega Vietnama je objavila, da ji je Kambodža dovolila imenovati stalno diplomatsko zastopstvo v njenem glavnem mestu Phnom Penh, četudi Kambodža Severnega Vietnama u-radno ne priznava in nima rednih diplomatskih odnosov z njim. Predsednik Kambodže princ Norodom je ponovno napovedal, Privatne vesti govorijo o 400 da bo priznal Severni Vietnam Helikopterji lahko letajo že 2,300 milj brez pre-stanka NEW YORK, N.Y. — Zastopnik tovarne Hughes Tool Co. je izjavil, da je najnovejši helikopter preletel v dobrih 15 urah 2,230 milj brez vsakega pristanka. Helikopter leti s povprečno hitrostjo do 172 milj na uro in ima motor s 250 konjskimi silami. Narodna obramba je naročila 714 takih helikopterjev za Vietnam. Vsak helikopter lahko naloži poleg pilota še 5 popolnoma oboroženih vojakov. Zadnji polet je potolkel tudi vse francoske rekorde. mrtvih v okraju Kulna, odkar je pred par tedni kolera začela dobivati obseg epidemije. in tudi Narodno osvobodilno fronto Južnega Vietnama kot u-radno vlado Južnega Vietnama. Upravna reforma v Kongu LEOPOLDVILLE, Kongo. Predsednik J. Mobutu je s posebnim ukazom, ki ga je podpisal ta teden, znižal število po krajin od 21 na 12. Katanga, ki so jo razdelili v času, ko so ! Združeni narodi ukrotili Combe-ja, v 3 pokrajine, je zopet združena v eno z glavnim mestom Elizabethville. KY PRISTAL NA VOLITVE Vojaška vlada v Južnem Vietnamu je pristala na splošne volitve v “treh do petih’’’ mesecih, ki naj dajo republiki civilno vlado. Vlada je obljubila amnestijo za vse, ki so demonstrirali proti njej v zadnjih tednih. SAIGON, J. Viet. — Po treh dneh posvetovanj je narodni politični kongres, ki ga je sklicala vlada kot nekako protiutež proti budistom, sklenil, naj vlada objavi splošne narodne volitve v leku 4 mesece in prepusti nato vodstvo dežele civilni vladi. Kongres je prav tako predložil vladj, naj objavi, da ne bo kaznovala nikogar zaradi njegove udeležbe pri protivladnih demonstracijah v zadnjih rednih. Tako je kongres, katerega so prvotno budisti bojkotirali, pa se mu včeraj pridružili, v celoti sprejel njihove zahteve. Predsednik republike je nato danes podpisal ukaz o splošnih volitvah v “treh do petih” mesecih, kakor hitro bo mogoče vse potrebno za nje pripraviti. Vlada je prav tako obljubila, da ne ba nikogar kaznovala zaradi njegovega protivladnega dela. Za te prestopke je proglasila splošno amnestijo, ko je vodnik zmernega krila budistov Tam Chau izjavil, da bodo budisti nadaljevali z demonstracijami in bojem proti vladi, če tu ne bo tega storila. Preje je vlada Kvja to zahtevo zavračala, ker je smatrala, da bi to pomenilo njeno popolno kapitulacijo. Budisti so s sprejemom svojih zahtev dosegli možnost, da do-oijo v svoje roke tako narodno skupščino Kot od nje odvisno civilno vlado, kadar bo do njih pač prišlo. Vlada je izjavila, da bodo izključeni od kandidature v narodno skupščino vsi komunisti in njihovi pristaši, prav tako tudi nevtralci. Kdo bo o tem odločal, kdo je komunist, njihov podpornik ali nevtralec, ni bilo povedano. Jasno je, da bo imel tisti dejansko nadzor nad volitvami in bodočo narodno skupščino. Danes demonstrira v glavnem mestu kakih 20,000 ljudi in slavi zmago nad vojaško vlado. V koliko je ta zmaga končala vladno krizo in odprla deželi vrata do mirnejše politične bodočnosti, je pa še veliko vprašanje. Katoliki, ki so sicer manjšina v državi, ne bodo mirno sprejeli popolno premoč budistov nad narodno skupščino in vlado. Če ne bodo njihove zahteve upoštevane, bodo nemara oni, začeli demonstracije in dežela bo v novi krizi. Privatna podjetnost naj reši Indonezijo iz njene gospodarske stiske DŽAKARTA, Indonez. — Podpredsednik vlade Buwono, ki nosi odgovornost za gospodar- I stvo Indonezije, je izjavil, da bo j vlada podpirala privatno podjetnost, da bo dovolila delovanje velikih, srednjih in malih pod-1 jetij. Zadnjim bo nudila še posebej finančno podporo. Privatne banke naj pomagajo deželi na noge, privatna industrijska in druga podjetja naj spravijo gospodarstvo zopet v tek. Buwono je pri tem poudaril, naj podjetja in podjetniki ne pozabijo na določilo ustave iz leta 1945, ki dovoljuje privatno lastnino, ki vrši “družbeno vlogo”, to se pravi, ki upošteva splošno javno blaginjo in ne išče dobiček za vsako ceno. Obljubil je v razgovoru s časnikarji, pri katerem je bil navzoč tudi zunanji minister Malik, da bo vlada prenehala v “velikih in srednjih podjetjih” videti sovražnike države. Zakoni in predpisi, ki ovirajo privatno podjetnost, bodo odpravljeni. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Slov. dem št. 6 SDZ ima v petek cb osmih zvečer sejo v SDD na Rccher Avenue. Vsi delegati so prošeni, da se seje udeleže zaradi konvencije. Vabljeno tudi vse članstvo! Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških boištnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Ascsment bodo pobirali od 6.30 dalje. Ugodno naprodaj— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj pod ugodnimi pogoji ADMIRAL hladilnike in zmrzovalnike. — Več v oglasu! Skovo bo 200 let HANOVER, N. H. — Visoka šola Darthmouth tu je bila ustanovljena leta 1769. Kes krščanski svef je dostojno praznoval veliko noč CLEVELAND, O. — Seveda so pa bile v načinu praznovanja velike razlike. V Rimu se je na primer sv. Oče potrudil, da je dal slovesnostim čisto verski značaj. Po glavni sv. maši, ki jo je imel kar na stopnicah pred baziliko sv. Petra, je šel na glavni balkon bazilike in tam nagovoril nad pol milijonu zbranih vernikov. V svojem govoru, ki ga je pa naslovil na ves svet, je znova poudarjal pomen Kristusovega vstajenja za naše duhovno življenje in opozarjal na glavne nevarnosti, ki grozijo sodobnemu svetu. Potem je podelil svoj blagoslov “mestu in svetu”. Svoj nagovor je ponovil v devet jezikih, kajti slovesnost je bila pre-našana tudi po radiju in televi ziji. Velike so bile slovesnosti tudi v Jeruzalemu. Tam se je v teku nekaj ur moralo zvrstiti na glav nih svetih krajih pet različnih Cerkva, med njimi tudi katoli- ška. Do trenja je prišlo vsako leto vsaj v cerkvi sv. Božjega groba. Letos pa o nesporazumih ne poročajo, čeprav so vse Cerkve praznovale Veliko noč isto nedeljo. Za nameček se je pa v Jeruzalemu pomešalo med krščanske romarje vse polno muslimanov, ki so se vračali skozi Jeruzalem iz Meke proti domu. Skozi Jeruzalem so potovali zaradi tega, ker imajo tam tudi svojo častitljivo mošejo, ki je prva za ono v Meki. Jeruzalem je bil seveda poln tudi navadnih turistov; cenijo, da jih je bilo tam nad 25,000. Večini je trda predla za prenočišča. Morali so si pomagati z vsakim pokritim prostorom. Svoj prostor za praznovanje Velike noči so našli tudi protestan-tovski turisti. Cerkvenih slovesnosti v cerkvi sv. Božjega groba se je udeležila p,o svojih zastopnikih tudi izraelska vlada, pa tudi ves diplomatski zbor je bil tam. Čisto drugačno je bilo prazno- vanje Velike noči za železno za-1 baje pokopana tudi druga Stali- veso, na primer v Moskvi. V Moskvi živi na milijone Rusov, toda cerkvenih slovesnosti se je moglo udeleževati le okoli 100,000 vernikov, pa še ti se niso mogli stisniti v 40 malih in zapuščenih cerkvic. Povsod je bila velika gneča, posebno pa v katedrali, kjer je patri j arh Aleksej vodil vse slovesnosti. Tam se je zbralo kakih 6,000 vernikov, veliko jih pa ni moglo priti v notranjost katedrale. Skoraj pred vsemi cerkvami so se pa nabrali mladi razgrajači, ki so z vpitjem in razgrajanjem motili potek obredov. Policija je pa poskrbela, da razgrajači niso mogli vdirati v notranjost cerkvenih poslopij. Videlo se je na prvi pogled, da je vse demonstracije organizirala uradna zveza brezbožnikov, ki je v ta namen najela nerazsodno mladino. Bolj mirno je bilo v Zagorsku, kakih 45 milj zunaj Moškve, kjer se nahaja znani Troicko-Sergejevski samostan in kjer je nova žena. Verniki so prihajali peš, na vozovih, z avtomobili in avtobusi. Ves samostan je kmalu postal premajhen za izredno veliko število obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi dosti mladine. Seveda pa ni manjkalo tudi tu mladih brezbožnikov, ki so prišli kot turisti in se pogosto obnašali tako nespodobno, da so jih verniki morali prositi, naj zapustijo malo katedralo, kar so pod pritiskom ljudi tudi storili. Opazili so pa, da se jih veliko ni obnašalo tako divje kot prejšnja leta. V satelitskih prestolicah je Cerkev praznovala Gospodovo vstajenje tako kot prejšnja leta. Komunistični režimi ji naravno niso šli na roko. Videlo se pa je, da so že preslabi, da bi praznovanje Velike noči porabili za hujskanje proti veri. Morali so vsi ti rdeči diktatorji molčati, v njihovem molku je pa svet videl tudi propadanje njihove zunanje in notranje moči. V boi« proti revščini so brez prave vneme! WASHINGTON, D.C. — V Kongresu je precej nejevolje zaradi pomanjkljive vneme onih ljudi, v katerih korist je bila vsa “vojna proti revščini” organizirana. Dober del teh sprejema ugodnosti, ne kaže pa sam nobene volje, da bi se resno potrudil za dosego boljših razmer in dohodkov. Nekateri senatorji so se izrazili proti povečanju sredstev za vojno proti revščini, ko so zvedeli, da je v Washingtonu od 702; nezaposlenih poglavarjev družin, ki so vključeni v program za vežbanje za nove službe, 230 ostajalo od vsakih 5 dni vsaj 3 dni doma. Vodniki vojne proti revščini so jim seveda kljub temu izplačali celoten tedenski “zaslužek” $47. Vse kaže, da je med tistimi, ki jih tare revščina, dejansko veliko takih, ki nočejo delati, ampak čakajo le na podpore javnih ustanov. Le čemu naj bi take lenuhe in delomrzneže podpirali na račun davkoplačevalcev? Lšbaralr.i republikanci se zavzemajo za črnce WASHINGTON, D.C. — Liberalne skupine republikancev so v posebnem poročilu glavnemu strankinemu odboru svetovale, naj se stranka zavzame za črnce v južnih državah in za uvidevne belce, ki razumejo novi čas, ker to je edina pot, ki naj privede republikansko stranko do rasti in do oblasti. Za tako politično smer sta se izjavili skupini “Republikanski napredek”, v katerem je povezanih kakih 50 profesorjev in študentov z Yale univerze, in “Republikanci za napredek”, organizacija liberalnih republikancev, ki obsega vso deželo in na katere čelu je Charles P. Taft iz Cincinnatija v Ohiu. Poročilo samo je sestavila skupina 6 mož j pod vodstvom J. Toppinga, s sredstvi, ki jih je v ta namen dal na razpolago bivši guverner Minnesote E. Anderson. Poročilo označuje politiko segregacije, ki jo zagovarjajo konservativni republikanci v južnih državah za “pravo novost”. Prav tako zavrača tudi organizacije skupin “John Birch”. -----o------ Dobil je svoj odgovor Fantič je trdo držal svojega osliča, ko je šel mimo vojaškega taborišča. Eden od vojakov bi si rad fantiča malo privoščil. Stopil je k njemu in ga vprašal: “Cernu držiš svojega bratca tako trdo?” Fantič ni mignil niti z očesom, ko je odgovoril: “Da ne bi stopil v vojsko!” Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Fan American World Airways so naročile pri Boeing Co. 25 novih velikanskih jet potniških letal, v katerih bo prostora za 490 potnikov in za Iti in pol ton prtljage. Družba jih b<> vključila v redni prekomorski promet jeseni 19ti9 in istočasno znižala ceno ptovanja v Evropo in nazaj za od 100 do 140 dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Predsednik unije avtomobilskega delavstva W. Keuther je pozval vlado, naj poveča sredstva za boj proti revščini. SAIGON, J. Viet. — Bombe B-52 bombnikov na področje Mu Gia prelaza, ki vodi iz Severnega Vietnama preko Laosa po Ho Či Minhovi potby Južni Vietnam, so povzročile icmlj-ske usade, ki so prelaz popolnoma zaprli za vsak prehod. Vojaški vodniki tu so prep-pričani, da ho to v veliki meri zavrlo pošiljanje vojaštva in vojnih potrebščih iz Severnega Vietnama v pomoč rdečim v Južnem. BAGDAD. Irak. — V letalski nesreči je našel smrt predsednik republike gen. Aref, eden od vodnikov zarote, ki je umorila kralja Fejsala in uvedla republiko. Njegova smrt utegne povzročiti nov boj za cblast in politični vpliv v Iraku. Aref je bil pristaš sodelovanja z Naserjem. m k 1AIIERI 0117 S^Ciair Ave. — H Kr 'IIIERISM DOMOVINA ---g?? nam nenadoma v odgovor HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece i-u Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No, 74 Thursday, April 14, 1966 Obisk domovine So stvari v življenju, ki jih ne moreš enostavno zamenjati, kakor zamenjaš obleko. Med take spada tudi domovina. Saj se človek, privadi novemu okolju in se mu prilagodi, sprejme novi način življenja, drugačne navade in običaje privzame in si jih počasi — eden lažje, drugi težje — prisvoji ter se po njih skuša ravnati. Vendar mu v skritem kotičku srca poje stara domovina, kjer srečuje znance in prijatelje, hodi v domačo cerkev in dvorano, podoživlja še-lest gozda in žuborenje potoka, kar vse je edinstveno in mu ni enakega; duša vasuje ob njivah in košenicah, ali se sprehaja po znanih ulicah mesta, kjer je bil nekoč njegov ali njen pravi dom. Tam je še vedno doma, še mnogo bolj doma zato, ker ima morda tam starše ali brate in sestre, najbrž vrsto bližnjih in daljnih sorodnikov, pa tudi grobove dragih. Takšna je resnica o odnosih izseljenca do domovine, brez ozira na to, iz kakšnih razlogov jo je zapustil in se naselil v tujini. S to resnied pred očmi je obravnaval pred časom vprašanje oMska domovine P. Bernard Ambrožič v avstralskem listu “Misli”, ki jih urejuje, in je njegov članek ponatisnila “Ameriška Domovina”. Pisec v pripombi ob koncu članka pravi, da “gre za stvar, ki jo kaže razčistiti, preden se vpne. dijo med nas težji nesporazumi”. Ker je to res, ne bo napak, čc se k stvari povrnemo. Razčiščevanje je namen tega sestavka. P. Bernard vidi v obiskih domovine manifestacijo Titove “pozrte” besede, češ daje domovina po svoječasnih Titovih besedah begunce izpljunila in jo nikoli več ne bodo mogli videti; v resnici na je pozneje objavil široko amnestijo in vodi politiko “ponujene roke”, da bi čim več beguncev ne samo domovino obiskalo, temveč se vrnilo. Pater ocenjuje to deistvo kot dokaz, da delajo begunci v tujini režimu doma škodo s svojimi raznimi akcijami in svojim uveljavljanjem, na drugi strani pa bi rad njihove — devize. Drži! Dvomljive vrednosti pa je zaključek, da se Tivo izpostavlja nevarnosti, da bodo begunci prihajali delat škodo “prav pred njegov nos”. Ne prepričajo popolnoma tudi dokazi, kako bodo tako škodo delali, ko pravi: “Tudi že če molče in se delajo vseskozi ‘nepolitične’, že samo s tem, da se pokažejo tam in povedo nekaj o svobodi in blagostanju v tujini, odvračajo ljudi od slepe vere v komunizem ...” In na drugem mestu: “(Begunec) ima celo možnost, da prav s svojim nastopom doma spodkopava komunizem. Te in take trditve terjajo nekaj razčiščenja. S komunizmom, ki ima polno oblast v rokah, ni pametno imet posla s podvigi, ki bi jih smatral škodljivim za režim. Samo begunec, ki bi ne imel ozirov ne za svojce ne za svojo lastno varnost, bi si mogel kaj takega privoščiti. Proshila Titova ‘amnestija’ ima namreč določbo o izjemah katere komunisti lahko po svoji mili volji uporabijo zoper vsakogar, k' jim ni ljub. Objektivno in stvarno si je težko misliti, da bi Tito komur koli pustil delati škodo režimu prav pred lastnim nosom. Veliki večini beguncev sedaj ne preti nevarnost, da bi jih režim zasledoval zato, ker bi jih smatral za škodljive ljudi, ki spodkopavajo komunizem. Obisk domovine in svojcev torej s te strani ni niknk problem. Zato je treba junaštva in močnega prepričan,"a, da se človek upre vabilu domovine in svojcev. In vendsr je mnogo vrednosti v takem uporu za celokupno politično emigracijo. Vprašanje obiskov je namreč osnovne važnosti zanjo in zahteva stvarno obravnavo še naprej. K taki obravnavi in k razčiščevanju problema pa največ lahko pripomorejo tisti begunci, ki so že bili doma in iz lastne skušnje vedo odgovor na vprašanje, ali in koliko ima obiskovalec resnične možnosti, da spodkopava komunizem. Zato se obračamo nanje in jih prosimo, da s popisom svojih skušenj doma pomagajo od vseh strani razčistiti ta problem. Vsak prisnevek pa bo imel vrednost le, če bo na pisan res stvarno, nepristransko in strogo objektivno. Obsega naj v glavem odgovor na ta-le vprašanja: 1) Ali je smatrati obisk sam na sebi režimu v korist ali v škodo? 2) Ali ob las, doma izrablja prisotnost begunca v svoj prid? Kako? 3) Ali je možna protikomunistična propaganda brez nevarnosti za svojce? Prispevki, s podpisom, nai se pošljejo na uredništvo AD, kjer se bodo — brez navedb imen in krajev — uporabil'' ?z sestavo stvarnega stališča k tej važni zadevi, nato pa uničil . Oni obiskovaci-begunci, ki so o tem že pisali (n. pr. DomžaMan in drugi) naj vseeno odgovorijo na z go m a vprašanja. Problem obiskov domovine, ki je bil javno sprožen, jo za begunce toliko pomemben, da se ne sme ostati samo pri prvem koraku. P. 3 BESEDA IZ NARODA * mmmmk; zmmzammwmmmmsmmM Veliha sifcč - shvenska vina je sestavljena iz drobcev, ki jih je treba zbirati kakor kamenčke za mozaik. Le tedaj, če zberemo vse, kar nam je dosegljivo, moremo ustvariti sliko, ki bo predstavljala v naj višji meri obraz preteklosti. mo take. Prijazno torej vabljeni v nedeljo, 17. aprila ob pol štirih popoldne v Baragov dom. Karel Mauser Prask V, Opaskar zasluži polno podporo rojite j poisiSad v lew York«? NEW YORK, N.Y. — Po lepi Cvetni nedelji je prišla še lepša Velika nedelja. Na nedeljo, ker je bila sončna, so nam sončni žarki lepo razsvetlili oltarno o-kno. Slovanska apostola sv. Ciril in Metod sta z nebeške višine videla zbrane njujorške Slovence. Udeležba je bila lepa v soboto zvečer, ko so se vršili obredi blagoslovitve velikonočne sveče, ognja, krstne vode, čemur je sledila maša in “Gor Vstajenje”. Farani so prvič videli skoraj dokončno fazo “pomlajevanja” notranjščine naše cerkve, kateri skladno naj bi šla tudi dejanska pomladitev, duhovna obnova in trdnejša povezava Slovencev v New Yorku. Mnogi, ki so ta dva dneva prišli, so bili veseli in srečni, ko so se rokovali levo in desno z znanci-sorojaki. Ali ste spet občutili domačnost? Verjetno ste! In človek mora včasih tudi občutku slediti, posebno, če ga vodi na lepo pot verskega in narodnega izživljanja. V enem članku sem že poudaril, da je nam njujorškim Slovencem od nekdaj tako hrupnega življenja zdaj preostala samo še cerkvica “na Osmi”. Cleveland, O. — Odvetnik Petdeset let je to kraj sloven- ^rank M Opaskar, sin slovenskega zbiranja, domače molitve sk*k pionirjev, rojen v Clevelan-in tudi domače razveseljive. du, kjer Je °d leta 1930 odvetnik Vsi veste, da imamo v New z luštno odvetniško pisarno, kan-Yorku na velikonočno nedeljo ^idira za s°dnika prizivnega so-po Peti Aveniji takozvano ^šča v Cuyahoga okraju pri de-“Easter Parade”. O, kakšna gne- mokratskih primarnih volitvah ča je tam — zares in “for fun”. maJa- V nekaj urah je te dogodivščine Kandidat je obiskoval šolo pri konec; in čez leto dni se gneča Sv. Vidu, nato Cathedral Latin, spet ravno tam naredi “just for študiral na John Carroll Univer-fun”. sity in nato še na Western Re- Naše včerajšnje srečanje pa ne serve> kjer je končal pravo. Je JI zasije iz mraka luč, katero krasi j$ skrito bogastvo našega ljudstva. | Potrebno je samo, da kdo dvigne baklo in zakliče: “Za menoj!” To se je zgodilo lansko leto v avgustu, ko se je ga. Eda Vovk sklonila k vrelcu naše kulturne dediščine in jo podelila med mlade fante in dekleta. Kot plesalec Folklorne skupine Kres moram povedati, da je KULTURNA KRONIKA Bodočnost ohranja namreč sa- ona tista, ki se zna približati člo- veku in potegniti iz njega elemente umetnosti, skrite v naših mladih srcih. Tako smo vsako nedeljo in petek zvečer redno hodili na vaje in vadili naše narodne plese, katerih osnovne gibe so nam zapustili naši stari očetje in matere. Kolikor znam presojati jaz sam, se vsi trudimo, da bi zaplesali čim bolje. Pokazali vam bomo marsikaj zanimivega. Nastop bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v soboto, 23. aprila. Začetek programa je ob pol osmih zvečer. Po programu pa bodo naši “Veseli mornarji” poskrbeli za melodije, katere so najbolj priljubljene. Za jedačo in pijačo pa bodo poskrbele kuharice in natakarji. V imenu plesne skupine Kres kakor tudi v imenu pisca tega dopisa, ste vsi vljudno vabljeni, da se udeležite tega nastopa in da se razveselite v slovenski družbi. Marchello L. sme biti nekaj takšnega. Nas vele več, vsled tega se bomo tudi Večkrat zbrali. Zbrali se bomo /prav zaradi tiste globlje vezi, d izhaja iz našega verovanja, šaše krvi, naše duše in našega čutenja... Tone Osovnik Predajanje Cleveland, O. — Ob življenjskih vozlih se človek vedno znova in znova ustavlja. Poskuša jih razvozljati in se jim bliža zdaj od ene strani, zdaj od druge. Zgodovina človeštva in zgodovina posameznih narodov ima še nnogo nerazvezanih skrivnosti. Za slovenski narod je eden bolečih vozlov vstop Jugoslavije v netež druge svetovne vojske, ki je potegnil v trpljenje milijone j udi. Petindvajset let je tega in ib skrivnostnem vozlu nam še /edno vstajajo vprašanja: Za-caj? Mar nismo mogli mimo? \li nevtralnost ni bila mogoča? Mi ni bilo nobene druge poti? Mnogo spominov je bilo že napisanih o tej dobi, mnogi so •azčlenjali čas in ljudi, ki so tela j odločali. V nedeljo, 17. apri-'a, bo na povabilo Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu poskušal o-svetliti dogodke pred petindvajsetimi leti predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Krek. Predavanja, pri katerih ljudje lahko stavijo vprašanja, so najboljša pot za razumevanje. Koliko vprašanj'nas muči samo zavoljo tega, ker jih ne znamo zvezati z drugimi, ker nimamo niti z dejstvi, ki so ta ali oni dogodek sprožila. Razširitev obzorja, umerjenost v sodbah, trezndst v zaključkih — to so dobrine, ki 'ih prinese vsako resno predavanje in teh dobrin smo vsi potrebni. Predavanja, ki jih prireja Društvo slovenskih protikomunističnih borcev, niso samo za člane. Za vse so, kijih slovenska preteklost zdnima in ki žele vskladiti dejstva, ki so jih slišali ali brali tu in tam. Vsaka zgodo- poročen in ima eno hčerko in dva sina. Veliko se je udejstvoval v slovenski sredini. Bil je u-stanovitelj in predsednik Zveze jugoslovanskih narodnih domov v državi Ohio, je član Katoliških borštnarjev, KSKJ, SDZ in še nekaj drugih slovenskih organizacij . Njegov oče in mati sta znana pionirja. Oče je bil do leta 1947, ko je šel v pokoj, znan graditelj hiš in drugih stavb. Njegov brat Vincent je zobozdravnik in ima svoj urad na 6402 St. Clair Ave., torej sredi glavne clevelandske slovenske naselbine, brat Carl je zdravnik in je sedaj na čelu z dr a v stvenega oddelka clevelandskega šolskega odbora, sestra Mrs. Stanislav E. Gregor pa je učiteljica v Clevelandu. Frank V. Opaskar ima obilo skušnje na pravnem polju, pozna življenje v našem okraju, je razgledan in preudaren, zato kot nalašč za dobrega sodnika. Že samo zaradi teh lastnosti bi zaslužil polno podporo svojih rojakov pri volitvah 3. maja, pa je poleg tega še zaveden Sloyenec, ki spoštuje svoj rod, se zanj zanima in rad pomaga, kjerkoli je mogoče in mu razmere dopuščajo. Vsem slovenskim volivcem ga toplo priporočamo! AD IZ NAŠIH VRST Za ms noj! Cleveland, O. — Kdor trdi, da utegnejo zanimanje današnjega človeka množično zbuditi le imena športnikov in pevcev, ima morda prav. Toda ima prav le, če je njegov pogled uprt v eno samo točko, v točko človeške želje po skupnem doživetju nečesa, kar te vname, kar te dvigne, nečesa, čemur vzklikaš. Gotovo so si športniki in pevci znali najti pot do marsičesa. Toda so še druge poti, poti do velikega skupnega doživetja. Pa čeprav v okolju, v katerem živimo, kroži kulturna kriza in je v marsikatero gledališče udarja strela odločitve. Kako je to mogoče? Mar ni izhoda iž tega stanja? Med tem ko se tako šprašuje- Noblesville, Ind. — Spoštovani! Lepo se zahvalila za Vaše obvestilo in pošiljava naročnino za priljubljeni list Ameriška Domovina. Sva že oba v pokoju in dohodki res niso veliki, vendar ne bi hotela, da lista ne bi več prejemala. Ameriška Domovina nama je bila ob prihodu v A-meriko v prvo veselje in nama je prihesla novice iz rodnega kraja. Bodite vsi naj lepše pozdravljeni! Jožef in Kristina Metlikovec Cite Jacques Cartier, Que. — Spoštovani! Prisrčna hvala za redno pošiljanje Ameriške Domovine. Priloženo pošiljamo ček za naročnino. Želimo vesele velikonočne praznike, veliko veselja in veliko naročnikov. Sprejmite iskrene pozdrave od Družine Basa Cleveland, Ohio. — Draga Mrs. Debevec! V tem svetem velikonočnem času se Vas spominjam v hvaležni molitvi in Vas priporočam Bogu, ko se Vam tudi naj lepše zahvaljujem za brezplačno pošiljanje Ameriške Domovine. Vedno hvaležna Sestra M. Majella Zinka Kunc-Milanov se poslovila od Metropolitan Včeraj je svetovno znana slovenska sopranistka Zinka Kunc-Milanov zadnjič pela v Metropolitanski operi, kjer je prvič nastopila leta 1937 z isto vlogo kot 10 let preje v Ljubljani, ko je začela svojo pevsko kariero v operi. V skoro 30 letih je pela v skoraj vseh velikih operah sveta in povsod žela krasne uspehe. Sedaj se je odločila iti v pokoj. Časnikarju, ki je prišel na razgovor ob tej priložnosti k njej, je dejala: Vedno pride čas, ko moraš reči zbogom. Oni zapirajo vrata, jaz zapiram svoje knjige! S temi besedami je mislila na staro zgradbo Metropolitan opere, ki jo bodo te dni uradno zaprli. Ko bodo v soboto uradno jemali slovo od starega poslopja, bo Zinka pela duet iz “Chenier” z Richardom Tucker jem. Z vlogo v tej operi je tudi včeraj tira dno zaključila svoje nastope v Metropolitan. Skupno je v tej vodilni operi sveta nastopila 453-krat, od tega je pela 4-krat glavne vloge ob odprtju sezone. Zinka je bila rojena 17. maja 1906 v Zagrebu, njeno dekliško ime je Kunc. Imela je lep in obsežen sopran, ki ga je zgodaj začela šolati. Svoj prvi nastop v operi je imela v Slovenski operi v Ljubljani leta 1927. Pela je Le-onero v Trubadurju. Z isto vlogo je prvič nastopila 10 let kasneje v Metropolitan operi. K. P. Vojeslav Mole: Umetnost južnih Slovanov Izdala in založila Slovenska Matica. Ljubljana 1965. Strani 588. • Konec januarja letošnjega leta je izšlo v Ljubljani obsežno znanstveno delo rednega profesorja na univerzi v Krakovem na Poljskem dr. Vojeslava Moleta z naslovom “Umetnost pri svoji “Uvodni opazki slovenski izdaji” avtor sam prevajavca o-znači za vestnega. Prevod je pregledal Moletov ljubljanski kolega na umetnostno-zgodovin-ski stolici univ, prof. dr. France Stele, ki je obenem tudi delno izpopolnil besedilo in novejšo bibliografijo ter tudi izpopolnil ilustracijsko gradivo. Moletovo delo “Umetnost južnih Slovanov” ima po njegovih lastnih besedah dvojen namen. V “Uvodnih opazkah slovenski izdaji” pravi, da mu je šlo pri pi* sanju te knjige v prvi vrsti za to, da poda oznako glavnih g°" nilnih sil, dob in središč umetnosti pri južnih Slovenih ter da bi umetnosti južnih Slovanov o-predelil svoje mesto v zgodovini evropske umetnosti. Moletov opis južnoslovanske likovne umetnosti od začetkov do dvajsetega stoletja obsega tri dele: v prvem delu opisuje avtor srednjeveško umetnost Srbov, Makedoncev in Bolgarov, zlasti arhitekturo in slikarstvo (freske), v drugem delu umetnost zahodnih južnih Slovanov od predromanske dobe do konca baroka, v tretjem delu pa upodabljajočo ustvarjalnost devetnajstega stoletja in še naprej. Pri opisu slovenske likovne u-metnosti seže do Božidarja JaK' ca, Gojmira Antona Kosa, Mihe Maleša in Franceta Mihelič3, Sam pravi, da dalj ko do začetkov 20. stoletja ni segel; sam0 na kratko je omenil generacij0' ki je izšla iz njegovih tradicij’ Prof. dr. V. M. je bil rojen leta 1880 v Kanalu ob Soči. Umetnostno zgodovino je študiral na Dunaju, v Krakowu in v RimlV Med prvo svetovno vojno je p1*' šel v rusko ujetništvo. Po nj°3 je predaval kot docent odn. iz' redni profesor umetnostno zgodovino na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Leta 1926 je postal redni profesor za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na krakowski univerzi. Nekako do leta 1920 je tud1 pesnil ter je izdal dve knjigi svojih poezij: Ko so cvele r°ze (1910) in Tristia ex Siberi3 (1920). Prva Moletova knjiga iz nje gove znanstvene stroke je ege' tski južnih Slovanih”. Izšlo je kot :iistično napisan univerzitets redna knjiga Slovenske Matice umetnostno-zgodovinskiučbeiU za leto 1965. Obsega 588 strani. Umetnost. Njeno obličje in 1 Zaključuje ga 30 strani obsega-lIaz ■ Ljubljana, 1941; 248 st1"® joč povzetek vsebine (resume) v *n sliki. Nadaljnje njeg0 francoščini. Delo je izredno bo-iveliko ženstveno delo je ' gato ilustrirano. Med reproduk- ka umetnost (do leta 1914). cijami je nekaj tudi barvnih. ^a ie k 1958 (z letnico 19 ’ Dotiskano in vezano je bilo v ja- strani teksta z 234 repro 11 nuarju t.l. v ČP “Delo” — Obrat cilamk Triglavska tiskarna v Ljubljani. I Prof. Mole je v Krakovu lZ<^ Zelo dostojno zunanjo opremo blikoval tudi prvi slavistični a je delu oskrbel dr. Karel Dobi-da. Profesor dr. Vojeslav Mole je metnostni institut. Izredno P° znavanje spomenikov in probl°' malike vse slovanske umetnoS Ribe brez spomina Okoli 500 zlatih ribic je posredovalo znanstvenikom nove podatke o kemijski osnovi spomina. Raziskovalci michiganske univerze se ugotovili, da se da spomin teh rib oslabiti z injekcijami antibiotika puromicina. Pravijo, da to sredstvo “preprečuje razvoj trajnega spomina, vendar ne vpliva na sposobnost neposrednega učenja in na tako imenovani kratkoročni spomin”. Zlate ribice so uporabili raziskovalci zato, da imajo te živali preprosto možgansko strukturo in ker je z njimi lahko delati množične biokemijske poskuse. pričujoče delo napisal že pred i mu Je omogočilo uresničitev ^ leti in je dolgo čakalo na tisk. j ga tudi za Slovence zelo P° Napisano je bilo v poljščini ter ] membnega načrta . je v tern jeziku izšlo leta 1962. j Moletova “Umetnost juZll‘g Pisateljev predgovor v tej izdaji, Slovanov” je prvo delo te vrš*6 ima datum: Krakow-Rabka, 4. | med nami. Sam pravi, da svoj februarja 1959. V poljščini ima knjige namenoma ni imenov'a naslov: Szuka Slowian Poludni-' “zgodovina”, “ker bi bilo za ta owich. Wroclaw-Warszawa-Kra- ko zgodovino v polnem pomcU11 kow. Izšlo pa je pri ugledni polj- besede, ki bi enakomerno ski založbi Zaklad narodowy im. zovala vsa ozemlja in hkrati O s s o 1 i nskich - Wydavnictwo, dovinska obdobja Slovanov, P10 Wroclaw, ki je rada dovolila rebiti še prezgodaj.” Nemajh,lC prevod in izdajo te svoje publikacije Slovenski Matici v Ljubljani. Imenovana založba je lju-bezhivo odstopila na razpolago slovenski izdajateljici tudi svoje ne državnopolitična ne kultur klišeje za tisk črno-belih in barvnih reprodukcij. Fotografije in klišeje za dodatne re;pro- so bile težave, na katere ja letel. Takole jih je označil: noslovanske dežele v preteki05^ nikoli niso bile strnjena cel°t?' na. ZIP CODE! Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporoče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega žc niso storili da bomo mogli zadostiti zalite vam poštnega tirada. Uprflva Ameriške Domovine dukcije v slovenski izdaji pa so j dale Slovenski Matici na voljo j tudi Moderna galerija, Narodna galerija in Sekcija za zgodovino I zanimajo za likovno umetn Izid “Umetnosti južnih Sl°v^ nov” pomeni dogodek v slov011 s kem kulturnem življenju. R bo knjiga gotovo hitro razp1^ dana, naj tisti med nami, ki OS1' hitro sežejo po njej. Poslužiti P‘^ bi se ga mogla tudi kot sloV6^ umetnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. V. Moletovo delo Umetnost južnih Slovanov je prevel iz našim prijateljem med tujeij poljščine v slovenščine pesnik, kritik in prevajalec gimnazijski profesor France Vodnik, ki zlasti od letb 1945 dalje veliko pre-vhja iz poljske književnosti. V ski reprezentančni poklon tuk3^ šnjim kulturnim ustanovam^. J. $■ O | — Narodni gozdovi v drzr Sev. Karolina merijo 1,U^ akrov. Issued Tkvrsdag for the Ju*oslaf| in Wisconsin 1 Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin™ S Oflb o oditiTtnToo.o.oo d tiV im« g asmy. $p THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY D I Address Communications OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stint, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 vinnnnrTinrinroTnnnnrb M ilwauski zapiski Milwaukee, Wis. — Velikonočne praznike smo srečno preživeli. Pravzaprav so nekam hi-tro prišli nad nas. Našli so nas skoraj nepripravljene. Menda je kilo zadnji mesec toliko pomembnih dogodkov, da so pri-tegnili našo pozornost in jo ta-korekoč obrnili od Velike noči. Če pregledamo na hitro vse dogodke, ki so se vršili samo o-k°li cerkve sv. Janeza, je že do-v°lj. Najprej je Društvo kričanjih žena in mater imelo kartno zabavo, ki je pritegnila nekoliko Več ljudi kakor običajno. Ljudje s° prišli, posebno ženske, da polagajo fari, ki bo kmalu začela zMati novo cerkev na novo določnem ozemlju. Potem je bila duhovna obnova za može. Možje začno duhovno obnovo zjutraj °b sedmih s sv. mašo in končajo Popoldne ob dveh s sv. uro. Letošnjo duhovno obnovo je vodil duhovnik iz malega semenišča. *dožje so bili prav zadovoljni. ^°tem je prišla birma. Vsakdo, k* ima kaj opravka s temi stvareh ve, koliko je priprav in letanja. Zakrament sv. birme je podobi pomožni škof Roman R. ^-tkielski, ki je poljskega poko-čhja. Govori tudi poljsko. Ko Sern ga o tem povpraševal, mi je rekel: “Seveda govorim. Le čud-n° se mi zdi, da se mi ljudje s Ule jej o, ko govorim poljsko.” Verjetno tako govori poljsko kot ftaši Slovenci, ki so rojeni v A meriki, pa so se naučili .sloven-jega jezika od svojih staršev brez vsakih šol. Če se sklon, spol ab število ujema, je postranskega pomena, ali če je besedna Vrsta zmešana, je tako vseeno, klavno je, da povemo, kaj milimo. Tridnevnica, ki se je začela na ^vetni petek, je dobro uspela. so Vale oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wis. Vodil jo je znani slovenski duhovnik in dober govornik dr. Joseph Gole. Tridnevnico je zaključilo celodnevno češčenje, ki je vsako leto na Cvetno nedeljo. Oltar je bil še posebno lepo o-krašen. Nosil je še vse poteze 50-letnice cerkve, ki jo je cerkev obhajala dne 27. marca. O tej majhni slovenski cerkvici je znano, da je za vsako cerkveno priložnost zelo lepo okrašena. Vsa čast frančiškanskemu bratu Timoteju, ki ima na skrbi lepoto cerkve. Pri tem ima umetniško roko. Ljudje pridejo posebej zato v cerkev, da vzamejo sliko in jo potem imajo za spomin. Slike so še toliko večjega pomena, ker bodo cerkvico podprle. Vzela jo je komisija za velecesto, ki bo šla v kratkem tukaj skozi. Kakor slišim, pripravljajo poseben album, ki bo vseboval kolikor mogoče slik iz preteklosti cerkve sv. Janeza, da se tako o-hranijo za poznejše rodove. Vsakokrat, ko kdo hoče pisati zgodovino tega kraja, mora iskati tako podatke, kakor tudi slike. Te je pa težko dobiti. Stari ljudje, ki so jih hranili vedno bolj, odhajajo v večnost, mladina pa nima tistega smisla za zgodovin ske dogodke in po smrti svojih staršev vržejo proč vse, kar nima direktnega pomena zanje. Med temi stvarmi so tudi slike. Kakor slišim, si je fara najela fotografa, ki je faran, da vzame slike pri vsaki prireditvi, pa naj bo to strogo cerkvenega značaja ali pa le društvenega. Fred Pugel je tisti mož, ki je z veseljem prevzel to nalogo. Še predrto ga je župnik prosil, da bi bil farni fotograf, je velikokrat fotografiral stvari, ki so ga zanimale. Fotografiranje mu je v zabavo in zato zanj ni težko storiti nekaj, kar je že itak delal. Prišla je Cvetna nedelja. O membe je vredno, da je blagoslov oljk in palmovih vej župnik izvršil v slovenskem jeziku. Pri tej maši ob sedmih zjutraj so večinoma sami Slovenci in zato je to mogel storiti. Drugače uporaba slovenščine pri sv. maši ni dovoljena. Blagoslov ljudstva pred sv. mašo je bil prav tako v slovenskem jeziku. Posebno je bilo ljudem všeč, da je bilo berilo in potem branje trpljenja Gospdo-vega tudi v slovenščini. Vsaj nekaj. Če bi bilo v angleščini, bi že tu in tam razumeli kako be-v celoti bi se dolgo- časili. Tako jim je pa Cvetna nedelja nekaj pomenila. Javne ure češčenja raznih društev so bile dobro obiskane. Imajo tu zelo lepo navado, da ministrant-je držijo častno stražo pred Najsvetejšim. Menjata se po dva in dva vsako uro. | Obredi velikega tedna so bili v angleščini. Ljudje niso bili preveč zadovoljni. Stari način jim je bolj ugajal. Se ne da pomagati. Ko se bodo privadili, bodo imeli več užitka. Obredi v angleščini ali v kateremkoli domačem jeziku imajo pomen le, če ljudje sodelujejo. Če ne sodelujejo in so samo opazovalci, se dolgočasijo. Obrede, kakor sv. mašo, je treba doživljati, da človek dobi zares potrebno korist tega. Na Veliko soboto so še ohranili procesijo po obredih. To je stara slovenska navada in jo je župnik ohranil. Med procesijo je cerkveni pevski zbor zapel nekaj znanih slovenskih velikonočnih pesmi, med njimi seveda “Zveličar gre iz groba”. Ljudem so prišle solze v oči. To jih tako spominja preteklosti, mladih let in starodavnih navad. Vsakdo se rad spominja potrkavanja zvonov. Po stari navadi mora vstali Zveličar imeti v rokah vejico vinske trte, ki je pravzaprav mladika letošnjega leta. Skrb, da jo vzgoji, si je naložil Tone Žagar. Vsa leta, kar pomnim, vidim to vejico v rokah vstalega Zveličarja. Kakor mi je pripovedoval, začne gojiti mladike že Božičem, da dovolj dorastejo do Velike noči. Včasih ima precejšnje težave, posebno če je bolj huda zima. Tone, ki je doma iz okolice Novega mesta, pravi da zanj ni Velike noči, če vstali Zveličar nima te vinske mladi ke. Vinska mladika predstavlja Jezusa samega, ki pravi: Jaz sem vinška trta in vi mladike. Dr. E. R. Krumbiegel, pred sednik milwauškega zdravstvenega urada, naznanja, da je potujoča ambulance začela svoje delovanje. Ta potujoča ambu lanca bo na razpolago ljudem na primernih krajih od 12.30 do 5.30 popoldne. Pri tej ambulanti bo mogoče dobiti injekcije proti po-liju, difteriji, tetanusu, oslovske-! mu kašlju in kozam. Otroci od znanilo poudarja, da bi mladina tudi rada sodelovala pri napredku fare in naj zato ljudje pomagajo mladim ljudem pri njihovem prizadevanju pomagati fari svojim delom. Ljudje naj pripeljejo papir ali v župnišče ali pa v dvorano. Če bi pa želeli, da bi prišla mladina na dom po papir, naj pokličejo župnišče ali pa na dan zbirke sami tudi v dvorano. Kakor slišim, ima mladina načrt kupiti krstni kamen za novo cerkev. Zares lepa zamisel. Tako imajo svoj cilj pred seboj, da vedo, daj delajo in zakaj. Človek rad vidi, da mladini ne hodijo po glavi samo neumnosti, ampak tudi resne stvari. Pri vseh skrbeh, ki jih mladina povzroča, jo je človek le vesel. •* Veliko športnih odsekov zaključuje svojo zimsko sezono. Med tem so brez dvoma kegljanje in streljanje s pernatimi puščicami (dartball). Naša fara, ki je imela svoj krožek za dartball, je končala na 4. mestu med o-smimi krožki, s katerimi je tek movala. Naši možje so za to igro zelo navdušeni. Pri tej igri je velikega pomena, da zmotiš igralca ne s kretnjami, ampak z besedami, oziroma vpitjem. Za marsikaterega moža, ki mora biti doma tiho iz tega ali onega ozira, je to prav prijeten način znebiti se tega, kar ga tišči. Včasih je tako vpitje, da ga slišiš lahko dva bloka daleč. Če pa hočeš soseda kaj vprašati, moraš prav vpiti, da te razume. Nekateri so v motenju igralca pravi mojstri. Igra je podobna baseballu, le da namesto, žoge mečete puščice. Strauss. Sprožil je namreč predlog, naj bi Amerika zmanjšala število svojih divizij v Nemčiji od šest na štiri, da bi lahko dve diviziji poslala v Vietnam. Zato naj -bi Zahodna Nemčija dala še eno divizijo na razpolago NATO, dočim naj bi drugo divizijo dale ostale članice NATO. Ideja je vsaj za Ameriko kar sijajna, ne bodo se je pa veselile druge članice NATO. V bistvu ima Strauss s svojim stališčem prav, ko pravi: Ali ni nekaj nenaravnega, ako se 250 milijonov prebivalcev v zahodni Evropi ne more postaviti v narodni obrambi na lastne noge in so še zmeraj odvisni od Amerike? Straussova izjava je politično zelo zvita zadeva. Lahko služi vsakemu namenu, tudi obnovi nemškega nacijonalizma, ki mu Strauss ni ravno preveč tuj. Čim manj bo namreč ameriških divizij v Nemčiji, tem več bo moralo aiti nemških in tem bolj se bo oglašal nemški nacijonalizem. Zadnje volitve v Hamburgu in na Bavarskem so to tendenco že jasno nakazale. Johnson je poslal McCloyja na oglede v Zahodno Nemčijo f •• Obrazložil naj bi rtemški via di ameriške poglede na bo dočnost NATO in evrop sko politiko sploh. BONN, Nem. — Ameriški di plomat McCloy je bil dolga leta ameriški visoki komisar za Nemčijo. Je imel torej odločilno be-pri povojnem podpiranju Zahodne Nemčije in jo tudi iz dveh mesecev starosti do petega rabn Nemcem vprid. Zato je do- Sedaj je čas! Pokličite nas, da se dogovorimo in izvršimo SLIKANJE, BARVANJE, PLESKANJE vaše hiše zunaj ali znotraj. Naši mojstri so specialisti v barvanju — Cenitve in proračuni brezplačni —Vse naše delo popolnoma zavarovano. Mi samo slikamo, barvamo, pleskamo; hočemo samo eno: zadovoljiti naročnike. TONY KRŠSTAVN3K Painting & Decorating 1171 East 61 Street Cleveland, Ohio 44103 HE 1-0965 Redna pomorska zveza Rusije preko Atlantika s Kanado LENINGRAD, ZSSR. — Včeraj je odplula od tu potniška ladja Aleksander Puškin, 19,860 ton, na prvo redno pot preko Atlantika v Montreal v Kanadi. Na ladji, ki so jo pred kratkim zgradili vlad je delnicah v Vzhodni Nemčiji, je prostora za 670 potnikov, 30 avtomobilov in 1,500 ton tovora. Za pot iz Leningrada v Montreal bo ladja potrebovala dva tedna. MAL! OG! AS! V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Naprodaj Majhen dom za par na 19806 Pawnee Ave. $11,500. Kličite 481-6576. (74) V najem Prostor za 2 urada v Jo-Ann Medical poslopju na E. 185 St. Vprašajte na 842 E. 185 St. (74) ne vedo ničesar o tem, pač pa so rekli, da predloga za obisk ne bodo odbili, toda komunistični diplomatje ga morajo naj prej e napraviti, česar pa do sedaj še niso storili. Sobo in hrano išče Starejši moški bi rad dobil opremljeno sobo in hrano pri slovenski družini v collinwood-ski ali st. clairski okolici. Za vsa pojasnila kličite KE 1-7131. (75) electric range and there’s no dirt to fight!” Pots and pans — kitchen walls, windows and curtains — stay clean longer when you cook with a modern automatic electric range. See your dealer or . . . Wisconsin electric power company leta starosti so sposobni za sprejem zdravila v eni sami dozi proti difteriji, oslovskemu kašlju in tetanusu. Osebe preko šestega -meseca starosti so sposobne za injekcije proti kozam. Mladina od šestih tednov do sedemnajstega leta starosti lahko prejme zdravilo proti poliu v obliki pilul. Injekcije proti tetanusu lahko prejme vsakdo, kdor je čez deset let star. Ob četrtkih in petkih med 6.30 in 9 in ob sobotah med 10 dopoldne do 6 popoldne bo potujoča ambulanca na razpolago v večjih trgovskih središčih brezplačno od 4. aprila do 8. oktobra. Naj še povem, da je bila na Veliko noč zjutraj sedma sv. maša pri sv. Janezu po starem. Med sv. mašo je pel slovenski pevski zbor znane velikonočne pesmi. Tak je bil dogovor med župnikom in nadškofom. Ker škof ni dovolil slovenske sv. maše, je pa rekel, naj bo ena sv. maša po starem, med katero naj pevski zbor poje in pridiga naj bo v slovenskem jeziku. Veliko ljudi je reklo: “No, zdaj pa je Velika noč.” Novega načina se ne moremo navaditi. * Mladina pri fari sv. Janeza bo imela zbirko starega papirja in sicer dne 23, aprila. Cerkveno o- Kitajski komunisti vplivajo na vietnamske budiste WASHINGTON, D C. — To je dognala posebna razprava, ki so jo sestavili v kongresni knjižnici. Razprava opisuje, kako so leta 1953 komunisti ustanovili posebno zvezo budistov, ki ima edini namen, da se meša v posle budističnih vodstev in skuša na nje vplivati. Zvezo financirajo kitajski tovariši, 'ki pa' drugače hitro pokradejo premoženje vsake verske skupine, ako ga le odkrijejo. Kitajska Zveza budistov ima naravno svoje zaupnike tudi v vodstvih vietnamskih budistov. Nekateri celo trdijo, da je znani bu-ditični voditelj Tri Quang njihov zaupnik. Je namreč prepričan — vsaj tak videz dela, — da je budistična filozofija močnejša od komunistične in da bo zato budizem s časom premagal komunizem vsaj na azijskih tleh. ----o----- Gromiko bo 21. aprila v Rimu RIM, It. — Ruski zunanji mi-1 nister Gromiko bo prišel 21. a-prila sem na uraden obisk za par dni. Diplomacija ne najde nobe- Ženske dobijo delo Službo dobita Pomivalka posode, samo ob petkih od 4. pop. do 9.30 zvečer in kuharica za samo eno soboto in nedeljo v mesecu. FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (76) Stanovanje v najem Oddamo lepo sobo in kuhinjo na 1114 E. 63 St. Vprašajte spodaj, spredaj, ali kličite 391-1796. (74) Moški dobijo delo bro zapisan ne samo pri bonnski nega pravega povoda za obisk, vladi, ampak: tudi v nemški javnosti. Sedaj ga je Johnson znova poslal v Bonn. Odšel je danes. Taka hitrica ima svoj temelj. V ponedeljek pride namreč v Bonn francoski zunanji minister Cou-ve de Murville, da začne v bonn-sko vlado razgovore o odnosih med obema državama, kadar bo Francija zapustila NATO. Razgovori bodo za bonnsko vlado precej neprijetni, kajti postavili jo bodo pred izbiro, s kom naj drži, ali s Francijo ali pa z NATO zavezniki. Na drugi strani je naše zunanja politika zelo zainteresirana na nemški, morda še bolj kot na francoski. McCloy bo v Bonnu osebno tolmačil a-meriške želje nemškemu zunanjemu ministrstvu. Razgovori med ameriškimi in francoskimi diplomati bodo trajali tedne in tedne, zato se McCloy ne bo tako hitro vrnil za stalno v Ameriko. Amerika naj umakne 2 diviziji iz Evrope za uporabo v Vietnamu? Med tem se je v odnose med Zahodno Nemčijo in NATO, ki so že sami po sebi zelo kočljivi radi francoske zunanje politike, nepričakovano vmešal nekdanji nemški vojni minister, še zmeraj vplivni politik Franz Joseph zato je radovedna, kaj vse bo to-1 variš Gromiko počel v Rimu. Pravijo, da bi rad obiskal tudi | papeža Pavla VI. V Vatikanu MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of . PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES Lastnik prodaja Blizu Blvd. in E. 185 St. izredno velik zidan bungalov, odprto stopnišče, kamin, velika krasna rekreacijska soba, družinska soba, dvojna garaža, blizu vsega, nizki davki, zelo ugodno. Kličite V 1-7139. (5,6,7,13,14,15 apr.) V najem Na 1087 E. 68 St., 4 velike in čedne sobe, kopalnica in gorka voda. Vprašajte po 6. uri, telefon EN 1-4262. ‘ —(75) For sale E. 185 and 200 St. area Immediate possession 6-room Colonial. New alum, siding. New titchen. Clay tile bath. Lavatory in divided basement. Large storage in attic. Hardwood floors; carpeting. V/z car garage. Many extras. Principals only. Call 481-5153. ((77) Lastnik prodaja hišo 1140 E. 60 St., blizu sv. Vida, dvodružinska hiša 5-5, nova aluminijasta okna in vrata, klet pod celo hišo, nova električna napeljava, lot 150 x 45, prostor za parkanje, lepo sadno drevje. Lahko ogledate vsak čas ali kličite EN 1-6638. (75 > Kupim avtomobile Kupim stare avtomobile ali samo njih dele (parts) vseh izdelkov pred letom 1938. Za vsa pojasnila kličite 371-3746. (75) V najem Lepo štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, se odda na 1124 E. 76 St. zgoraj. Vprašajte spodaj ali kličite HE 1-8973 -(75) Gostilna naprodaj Ima Dl - D2 - D3 - D3A licence, na Rt. 20. Stanovanjski prostori, na enem akru zemlje 6-sobna hiša s kletjo. Prazno za vselitev. Prodaja lastnik, ki pomaga finansirati. Kličite 259-3574. (75) MENDA MU JE TAKO VŠEČ — Newyorski umetnik David De St. Vena je sam izdelal kroj za svojo o-bleko, ki ga vidimo v njej. Je sicer malo nenavadno, pa pravi, da mu je všeč. DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (74) Odprto v nedeljo od 2 do 5:30 Ali ob vaši priložnosti. NefE Rd., blizu bulevarda, skoro nov dvodružinski zidan veneer bungalow, 5 spodaj, 4 zgoraj, 2 razvedrilni sobi; več posebnosti, 2 Ms zidana garaža. Obe stanovanji na razpolago. Za več pojasnila kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 (75); KRALJ GORA EDMUND ABOUT Okoli desetih zvečer mu je šlo bolje, toda njegov kafedžija je bil mrtev. Ubogi vrag se ni mogel znebiti strupa, niti se segreti. Vrgli so ga v prepad iz višine. Vsi naši branitelji so se dobro počutili, niso bili ranjeni, pač pa lačni kot sestradani volkovi. Jaz sem bil tešč že oseminštirideset ur in moj želodec je vpil od lakote. Sovražnik nam je nagajal in je prečul noč pri jedi in pijači prav nad nami. Metal nam je obrane kosti in prazne mehove. Naši so v odgovor na slepo streljali. Razločno smo slišali krike veselja in bolesti. Kolt-zida je bil pijan; ranjenci in bolniki so tulili skupaj; Mustakas ni kričal dolgo. Vsled hrušča nisem mogel spati in sem prečul noč pri starem kralju. Oh, gospod, kako dolge so noči onemu, ki ni gotov jutrajšnjega dne! Torkovo jutro je bilo žalostno in deževno. Nebo se je pooblačilo ob solčnem vzhodu in pro-nicujoč dež je padal s popolno nepristranostjo na naše prijatelje in sovražnike. Mi smo bili dosti budni, da smo varovali naše puške in krogle, armada generala Koltzida pa ni bila toliko previdna. Prvi spopad je izpadel popolnoma v našo čast. Sovražnik se je slabo skrival in strejal s pijano roko. Stvar se mi je zdela tako lepa, da sem tudi jaz vzel puško v roko kot drugi. Kaj je iz tega nastalo, vam bom pisal v nekaj letih, če bom postal zdravnik. Izpovedal sem vam itak že dosti umorov za človeka, ki ni za to rojen. Hadži Stavros je hotel slediti mojemu zgledu; toda roki mu nista hoteli služiti; vse kite so ga bolele; s svojo navadno odkritosrčnostjo sem mu povedal, da bo ta nesposobnost za delo trajala morda tako dolgo kot on. Okoli devetih nam je sovražnik, ki nam je dosedaj zelo pazljivo odgovarjal, naenkrat obrnil hrbet. Zaslišal sem divje streljanje, ki ni merilo na nas in sklepal sem, da se je mojster Koltzida pustil presenetiti od zadaj. Kdo je bil naš nevidni zaveznik, ki nam je tako izvrstno služil? Ali bi kazalo, ravnati z njim kot z zaveznikom in podreti naše barikade? Jaz nisem želel ničesar drugega, toda Hadži Stavros je takoj mislil na vojake in Tamburis si je grizel brke. Vsi naši dvomi so se kmalu razpršili. Nek glas, ki sem ga dobro poznal, je klical: Ali right! Trije mladi, do zob oboroženi možje so vpadli kot levi, prekoračili barikade in padli v sredo med nas. Harris in Lobster sta držala v reki revolver s šestimi streli. Giacomo je vrtel puško na vžigalno vrvico s kopitom kvišku kot bat; tako je on znal ravnati s strelnim orožjem. Strela, ki udari v sobo, bi bila napravila manj čuden učinek kot nastop teh mož, ki so delili krogle iz pesti in ki so imeli dozdevno reke polne smrti. Moji trije mizni družabniki, pjiani vsled šuma, gibanja in zmage, niso opazili ne Hadži Slavrosa, ne mene; videli so samo ljudi, ki so jih hoteli ubiti in Bog ve, da so dobro opravili svoj posel. Naši dobri junaki, vsi presenečeni, zmešani, so bili nesposobni za boj, preden so imeli čas, da se branijo ali spoznajo v položaju. Jaz sam, ki sem jih hotel rešiti, sem zastonj kričal v svojem kotu; moj glas je prevpil šum krogel in vzkliki zmagovalcev. Dimitrij, stisnjen med menoj in Hadži Stavrosorn, je zastonj družil svoj glas z mojim. Harris, Lobster in Giacomo so streljali, letali, tepli in šteli strele vsak v svojem jeziku. One! je rekel Lobster. Two! je odgovoril Harris. Tre! quatro! cinque! je tulil ,Giacomo. Peti je bil Tamburis. Njegova glava je počila pod puško kot svež oreh pod kamenjem. Možgani so se razleteli na vse strani in truplo je padlo v vodo kot zavoj cunj, ki jih perica vrže na breg vode. Moji tovariši so lepo izgledali pri svojem divjem opravilu. Ubijali so s pijasnostjo, navduševali so se pri svoji sodbi. Veter in divjanje sta odnesla njihove klobuke; njihovi lasje so plapolali v vetru; njihovi pogledi so se svetili tako ubijalsko, da je bilo težko odločiti, ali prihaja smrt iz njihovih oči ali njihovih rok. Skoro bi mislil, da se je Razdejanje učlovečilo v tej sopihajoči trojici. Ko je bilo okoli njih vse prazno in niso videli več drugih sovražnikov kot tri ali štiri ranjence, ki so se zvijali na tleh. so se oddahnili. Harris je bil prvi, ki se je spomnil name. Giacomo je imel eno samo skrb: ni vedel, ali je v množici razdrobil glavo Hadži Sta vnosa. Harris je kričal na vso moč: “Herman, kje ste?” “Tukaj!” sem odgovoril. In trije uničevalci so pritekli na moj glas. Kralj gora je, ves slab položil ?no roko na mojo ramo, se naslonil na skalo, gledal prodirno te može, ki so mu ubili toliko ljudi samo zato, da so prišli do njega in jim rekel z odločnim glasom: “Jaz sem Hadži Stavros.” Vi veste, da so moji prijatelji le dolgo čakali prilike, da kaznujejo starega palikara. Njegovo smrt so si predstavljali kot ve-ik praznik. Morali so maščevati deklici iz Mistre, tisoč drugih zločinov in sami sebe. Vendar pa mi ni bilo treba zadrževati njihove roke. Ostalo je še toliko veličine v tem razpadlem junaku, da se je njihova jeza polegla sama od sebe in napravila prostor presenečenju. Bili so še mladi vsi trije in v starosti, ko se ne borimo z neoboroženim sovražnikom. Povedal sem jim v kratkih besedah, kako me je kralj branil pred celo tolpo, čeprav je že skoro umiral in tisti dan, ko sem ga zastrupil. Opisal sem jim obleganje, ki so ga zmotili, barikade, ki so jih prekoračili in ta nenavadni boj, v katerega so posegli, da so ubili naše branitelje. “Tem slabše zanje!” je rekel John Harris. “Mi imamo zavezane oči kot pravica. Če so imeli tepci dobro misel pred svojo smrtjo, jim bo to prav prišlo tam gori; jaz nimam nič proti temu. Kar se tiče pomoči, katere smo vas oropali, ne skrbite za to. Z dvema revolverjema v roki, dvema drugima v žepu zaleže vsak zmed nas za štiriindvajset mož. Ubili smo te tukaj; drugi naj samo pridejo sem! Ali ni res Giacomo?” “Jaz bi,” je rekel Maltežan, “zadavil celo armado bikov: kar rojen sem za to! Pa je človek prisiljen, da mora pečatiti pisma s takimile pestmi!” Sovražnik, ki si je opomogel, od svojega strahu, je začel obleganje znova. Trije ali štirje tolovaji sp pomolili nosove čez naše ovire in opazili krvavo delo. Koltzida ni vedel, kaj naj si misli o teh treh cepcih, ki so mlatili slepo njegove prijatelje In sovražnike; tcda sklepal je, da ga je železo ali strup rešilo kralja gora. Zaukazal je, da poderejo previdno naša obrambna sredstva. Nas niso videli, ker smo bili potisnjeni ob zid, deset korakov od stopnic. Ropot lesa, ki se je valil navzdol, je opozoril moje prijatelje, da nabašejo znova svoje orožje. — Hadži Stavros je to mirno dopustil. Končno je rekel Johnu Harrisu' “Kje je Fotini ” “Na mojem krovu.” (Dalje prihodnjič) -------o——— Oglašajte v “Amer. Domovini” Prikupne obleke za sestro Karin L/epa zunanjost naj pomaga zagotoviti naraščaj v poklicu. Sestra Karin ... Čeprav je v resnici ni, jo v Bremenu na Nemškem vsakdo pozna, pa tudi drugod je čedalje več zanimanja zanjo. Bremen je sprožil propagandno akcijo za težavni poklic, ki ima premalo naraščaja. Na oglasnih straneh 25 listov in v 90,000 brošurah, ki so jih raznašali pismonoše, se je smehljala plavolasa, vedra in lepo napravljena medicinska sestra Karin. Prvi rezultat: sto mladih Bremenčank se je prijavilo v šolo za medicinske sestre. “V vsej naši deželi primanjkuje 30,000 medicinskih sester,” je dejal bremenski senator za narodno zdravje Wessling. “Kje so vzroki? V plači jih prav gotovo ni, zakaj medicinske sestre imajo 47-urni delovni teden in razmeroma dobre prejemke, saj jih med njimi ni malo, ki se vozijo z lastnim avtomobilom.” Senator je hotel ugotoviti vzroke. Iz loterijskih sredstev je dal za raziskave 180,000 mark. Večina anketirank je bila mnenja, da pomeni poklic medicinske sestre odpoved tako rekoč vsemu od prostosti in osebne svobode do veljave v družbi. “Ob tej ugotovitvi ni bilo težko uganiti,” je dejal senator Wessling, “na katero propagandno struno je treba brenkati. Iskali smo model za sestro Karin, našli smo ga v plavolasi hčeri nekega hamburškega kapitana.” , Čez čas je povabil senator o- koli 40 primarijev in vodilnih medicinskih sester na nenavadno modno revijo. Zdravstvenemu osebju in zastopnikom tiska so manekenke pokazale 25 modelov za delovne obleke medicinskih sester. Strokovnjaki niso mogli skriti dvoma o uspešnosti zamisli, vendar so jo pozdravili dobrohotno in z razumevanjem. Mnoge medicinske sestre so ploskale, nekaj ustnic pa se je šobilo, kakor da bo ob modni stezi vsak hip odjeknil žvižg kot jasen izraz odklonilnega stališča. Največ hvale je bila deležna operacijska delovna o-bleka “lika”. Na bremenskih ulicah se otroci navdušujejo za novo družabno igro: sestra Karin in doktor. Potem ko je neki list objavil sliko sestre Karin z avtomobilom, so ljudje na cestah pozdravljali tiste medicinske sestre, ki se s kolesi vozijo v službo: “No, sestra Karin, še vedno na bicik-lu?” Pri zdravstvenih oblasteh so se začela oglašati mlada dekleta, nekatera v spremstvu staršev, druga brez njih: rade bi hodile po stopinjah sestre Karin. Seveda ni šlo brez graje in o-čitkov. “Preveč rožnato slikate ta težavni poklic,” so bralci pisali svojim listom, “prezrli in z a m o 1 čali ste požrtvovalnost, vdanost, idealizem, ljubezen do bolnega človeka.” “V propagandni akciji smo namenoma našteli samo lepe re- či,” jim je odgovoril senator Wessling, “pri mladih dekletih je bilo treba zbuditi zanimanje. Vsak otrok ve, da je ta poklic naporen in da veliko zahteva: j to smo tudi obrazložili vsaki kandidatki posebej.” Bremenska akcija ima precej odmeva. Povzeti jo nameravajo tudi v drugih nemških mestih. Nekaj vojaških bolnišnic Jr "V + :,-f . • F •5rr ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 bo v kratkem obleklo svoje medicinske sestre tako, kakor je predlagala bremenska modna revija. ------o------ Potrolej važna surovina DALLAS, Tex. — Petrolej predstavlja osnovno surovino za okoli 25% vseh kemikalij v ZDA. Izumrle ptice , LOS ANGELES, Calif. - v zgodovinski dobi so izumrle znane ptice samo v Ameriki in v Avstraliji. Malo ploskonogih , NEW YORK, N.Y. — Pregle« njujorških policajev je pokaza. da je med 19,000 teh le 19 P^°' skonogih. • 19.4 ■ cu.ft. interior space, yet only 33" wide! • Full-length 2111/2 lb. subzero freezer! • No-defrosting 13.4 cu.ft. full-size refrigerator! • Five full-width freezer shelves, six freezer door shelves! • Five refrigerator shelves (one glide-out), 24-qt. crisper! • Four door shelves, butter and cheese keepers, 18 egg shelf! • New thinwall design, superefficient foam insulation! ALL NEW 1966 mm m m /lerifffrer# BO KAJ?..— Mlad tigric se je v Chicagu spravil za kamero, ki jo je pustil fotograf, kot bi hotel napraviti nekaj posnetkov. DUPLEX 19 only 33" wide! ORDER YOUR ADMIRAL DUPLEX FOR DELIVERY TODA Y! EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK AND SONS ' v ' V POTAPLJAŠKI OPREMI — Mladi skavt si je tekom ogleda ameriške ladje Pen-guin v St. Petersburghu', Fla., hotel od znotraj ogledati potapljaško čelado. Mu je “malo prevelika''! KMEHT5K5 D0M07IM, Družba sv. Družine Tli E HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena t$. novembra 1P1I t Zedinjenih Državah CJaf lil ln*"rP. v dri. tllinuU Severne Amerike UVUtZ. .fulltl. UL 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse ' GLAVNI ODBOR: Predsednik; STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenvills, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, HI- 2. podpredsednica: ANN JERISIIA, 658 No. Broadway St., Joliet, Ul. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Cnicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.i .M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR. 353 N. Chicago St.. Joliet, 111. NADZORNI ODBOR; PRANK TUSH EK, 716 Raub St., Jo! tet, BI MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, lil POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIO LA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO; AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je biia ustanovljena 1 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino Nudi vrsto žjvljenskih zavarovanj: običajno za celo življenje. the delegates of that establishing a blood bank for its 0 the Board. The report fol- Convention finally decided toj membership. °*s’ i try and re-build the Holy Family | In conclusion, I would like to Father Madic, Mr. President Society. The true courage and ; express deepest gratitude to Members of the Supreme character of many delegates was ' l"ach and ®yery m®mber of the ; revealed at this convention. j Supreme Board. Your leader-Another year has passed and was decided that the Society ship’ sense of direction and contain have the honor, privilege would establish a new Health f,dpnce have been as msmration ^nd pleasure to be able to wel- and Accident Department. . °rne you to the Annual Meet- lpg of our great Society, the After the convention, our new-Family Society. If I may, ly elected President’ the Honor" 1 Would like to ask for your in- able Steve J' Kosar’ the incum-^Igence in order that I may re- bent Treasurer, Anton Smrekar ^inisce about the past the pres- and the Secretary, Frank J. We-,ton Smrekar that the report of and the future of our So- dic’ beSan to re-organize the So- | the Secretary, Joseph J. Konrad ciety. ciety in preparation of the be- ; bc accepted as given. Motion T Under the heading of the past, Sinnin§ of the new Health and carried. 1 can personally only go back to Accident program. In October, | president Steve Kosar now the year of 1955 I realize that 1957’ God called Frank Wedic to called on the 1st Vice-President ^ny of you have been asšoci- eternal reward. Immediately for a report. ated with'our Society for many thc ttue courage and character Rev, Father Madic, President years and in fact vour fathers of our President and Treasurer Steve Kosar and members cf the Hre you wore the charter .revealed itself. These two exoep- Supreme Board: Ambers. My first official asso- tional officers worked hard to , It is a great pleasure for mo Nation with the Holy Family hold the Society together and to attend these meetings of thc Society was my appointment as continued to instill vigor into Supreme Board. I was unaware ^ustee on the Supreme Board the SocietF- | at ohe time cf all the things that ® Till the vacancy created by ! When I was approached by transpire and now fer the past be death of my grandfather, Mr. Smrekar to fill the un- two meetings that I have at-be late Joseph Jerman. | expired term of Mr. Wedic, I tended, I find them very inter- i attended my first board was - honored. I was appointed esting. I have listened to thc reports r-f the other members cf the Supreme Beard and was impressed. I also am of the opinion to the remarks made so far. 1 see that all of the records. Reeling on August 11, 1955 in Secretary of the Society by the ae dining room of our former Supreme Board on December 1, ‘‘Ccretary and dear friend, Frank 1957. The problems of the So-edic. Those in attendance at ciety were very grave. We had ble meeting were, Mr. Frank to prove to everyone that the Ushek, President; Mr. Anton Holy Family -Society was not pevski zbhr suras vabi na KONCERT the investments and other valuable papers of the Society are in excellent order. I also at this lime want to compliment the members of the Supreme Board .’or their untiring efforts for the accomplishments in the past year. A few years ago I would not think that this was possible, but now I am convinced that the Society is in very good and able hands. This is my report to you of which I am pleased. Thank you. Louis Barbie, 1st V-President. A motion was made by Frank Tushek and seconded by Matthew Kochevar that the report just given by the 1st V-Presi-dent be accepted as given. Motion carried. The next member of the Supreme Board to be called upon by the President Steve Kosar, is the 2nd V-President Anna Jerisha. Rev. Father Madic, President and members of the Supreme Board. I have listened to the reports of the other members of the Board, and, at this time I am at a loss for words to give a report. I whole heartedly agree with what has been said so far. I also am very much impressed by the various reports and most of all the report cf the Treasurer, it seems to me like a dream at the progress and the gains that we have made in a few short years. As stated before, the records, the investments a-nd everything is in excellent order. The investments are of the best grade to my knowledge and I sincerely hope and pray that this dream of mine remains with us for many more years and into the future. My heartfelt compliments to all of you officers of the Holy Family Society. 1 thank you. Anna Jerisha 2nd V-President. A motion was made by Nancy Owen and seconded by Louis Barbie that the report of the 2nd V-President be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now called upon the Social Director for a report. Rev. Father Madic, President and members of the Supreme Board: The following is my report to you members of the Supreme Board of the Holy Family Society. The following lodges received checks for the Health and Accident membership dues for January, to and including June 1966: Lodge No. 1 $500.00 Lodge No. 3 25.00 Lodge No. 4 ... 25.00 Lodge No. 6 100.00 Ledge No. 12 ... 500.00 Lodge No. 13 .... 500.00 Lodge No. 17 25.00 $1675.00 I have a listing of the new investment made since our last Board meeting. 1 U.S. Treasury Bill in the amount of $50,000.00 purchased September 14, 1965. This bond will mature March 3, 1966. 2 Three (3) U.S. Treasury Bills totalling $25,000.00, purchased October 1, 1965. and will mature April 30, 1966. 3 Three (3) U. S. Treasury Bills totalling $25,000.00 purchased on October 7, 1965. The bonds will mature June 30, ’66. The total new investments, 7 U.S. Treasury Bills for a grand total of $100,000.00. The Holy Family Society received a check in the amount of $2004.08 for the two (2) $1000.00 bends of the Village of Marissa which were called by the Benjamin Lewis Company. These bonds were surrendered on Oct. 29, 1965. On October 27, 1965, Lodges No. 1 and No. 12 held a join': Halloween Party, called “The Gathering of the Goblins.” The event took place at the American Slovenian Home in Joliet. Bob Doszak’s orchestra provided the music for the evening. Costumes were optional, but the committee was very pleased to see approximately 130 persons attending the gathering, 50 of these were dressed in costumes. The agenda for the evening was: Music and dancing. Sing-alcng. Games and judging of costumes for which prizes were given. During the evening, refreshments were served. This is the extent of my report to you members of the Supreme Board. I thank you. Nancy Owen Social Director A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that the report of | the Social Director be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now called upon the Spiritual Director, the Rev. Father Madic, O.F.M. Mr. President and members of the Supreme Board: After listening to the various reports, all indicating the progress that has been made and ; continues to be made by the Holy Family Society of the U.S.A. I am forced to express my admiration for the selfless services and tireless efforts of jthe individual members. To date -the Society has had a more passive role in the life of the Ca-' thclic Church, except for the exercises of the Corporal works of mercy. The time is coining when it will be called upon to take its rightful place also in ! the active life of the Church. Various individuals, members among the menfolks have been called upon to assist with the various functions of the new liturgical movement. (To be continued) Auto Vintage Detroit — Almost one-third of the automobiles in use in the United States are estimated to he 10 years old and ome are much older than that. EUCLID POULTRY V zal-ogl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-tmlno.na s'-etn iujca ter vseh vrst perutnino. Pridite In ai Izberltel HOWARD MR HAST IKS STREET. EVELil) BAKER K K 1-R1R7 Če biVaš telefon zazvonil ravno zdaj, kako daleč bi morali iti, da odgovorite? Ce morate iti preveč daleč, živite v podtelefonjenem domu. Hočete prihraniti čas in stopinje? Potem si dajte postaviti podaljške na krajih, koder najbrž boste. Nizek, enkratni račun za postavitev in opremo Vam prinese udobnost priročnega telefonskega podaljška — in od tedaj naprej je komaj 95c na mesec. Vprašajte svojega zastopnika Ohio Bell postrežbe za podrobnosti. K8 živeti v podtelefonjenem domu! Pokličite m sl Ohio Bell Pati ol the Nationwide Bell System BREZ MOTORJA! — Slika kaže brezmotorno letalo, ki so ga zgradili japonski visokošolci z Nihon univerze. Njegov propeler gonijo s pedali podobno Icot pri biciklu. Letalo sicer ne izgine pod oblake, dvigne pa se s tal. katerega priredi © ¥ nedelje, 97. aprila, v dvorani S&B na ilesher te.® Pričetek ob 4. uri popoldne. ® Po koncertu bj prosta zabava in pi'es. Igrala bo Grabnarjeva godba. Občinstvo je prijazno vabljeno na obilno udeležbo. [liliniiin^ltiiiiiiiiirjTTtTlTTrTrTn-THTT TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi & V vsem je bila neka mirna in neomajna sila, ki daje človeku moči; kajti življenje tu jo bilo večje kot vse, kar je bila doslej srečala. Poleg nje na mizi so pridno natakali. Major je od pripovedovanje kar žarel, in Klinge je poslušal zgodbe, ki so ga živo spominjale starih, dobrih časov. Tedaj pa so se v preddverju CHICAGO, ILL MALE HELP PRODUCTION WORKERS Excellent chance for advancement in rapidly growing company. Steady shifts now available. Progressive rate increases. Excellent employee ' enefits. New plant. Fine working •onditions. Apply in person to Receptionist, building No. 1. EXTF.UD8 FILM CHRP. Oakwood and Rose Roads. Lake Zurich, III. oglasili koraki, zunanja vrata so se naglo odprla in v temo, ki je bila zunaj, se je zarisala moška postava. In potem so sc vrata zaprla in nekdo je stal v veži 3 puško v roki in mežikal v luč. — Bil je fant v raztrgani obleki in razmršenih las. Pozdravil je proti mizi, kjer je zvečer navadno sedel njegov oče s stotnikom; zdaj pa so ob njej sedeli trije. Pristopil je, izprožil roko v pozdrav in tako izvedel, kdo je tretji. Stotnik je predstavil majorju Dagovega sina. In potem so mu povedali, da sedi v stolu ob kaminu majorjeva hčerka, ki CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY DODATNI DOHODEK Napolnjevanje in pobiranje denarja iz najmodernejših samoobratovalnih naprav v tej okolici. Nobene prodaje. Imeti morate svoj avto, priporočila, od $600 do $1900 denarja v gotovini. Sedem do dvanajst ur tedensko Vam lahko prinese odličen mesečni dohodek, še več polni čas. Za osebni sestanek pišite na WINDSOR DISTRIBUTING COMPANY, 8 N. Bnlph Ave. Pittsburgh, Pa. 15202. Navedite tudi Vašo telefonsko številko. (75) se je sklonila malce naprej in hladno prikimala. Mladi mož ji ,e odzdravil. Adelajda še nikoli ni bila videla tako čudnega moškega, in sprva jo je obšel strah in toliko da ni na glas vzkrik-nila; ker pa je pozdravil in sc moškim nasmehnil, sc je pomirila, kajti njegov smehljaj je bil prijazen, in ko si ga je natančneje ogledala ter opazila njegove hladne, gospodovalne poteze, sc je stisnila v senco, da bi ga lahko nemoteno opazovala. Dag si je vzel pručko in sedel n kaminu, si mencal roki in se pretegoval, kakor da bi mu toplota izredno dobro dela. Vprašala je, če želi kozarček konjaka. Izpil ga je, toda drugega je odklonil. Stari pes, ki je ležal ob kaminu poleg stotnika, se mu je, prijazno mahljaje z repom in cvileč, približal in pričel lizati roko, ki ga je božala. Adelajda je sedela v globoki senci; nihče ni opazil, da ni mogla odtegniti od mladega moža svojih lepih oči. Kar jo je sprva oplašilo, so bili njegovi razmr-šeni lasje in njegova obleka. Še nikoli ni videla človeka, da bi prišel tako oblečen med poštene ljudi; potem pa je spoznala po puški, da je bil prišel naravnost z gozda. Hlače in suknjič sta bila oguljena, tu pa tam celo raztrgana in na robovih razce- CHICAGO, ILL. MALE HELP PAINT FILLERS PACKERS & STOCK DEPARTMENT MEN Steady Employment and Paid Vacations Hospital and Life Insurance Plus Other Benefits ARRly /Srmsfroiig Paint & Varnish Works RO 2-7000 There Are Good Opportunities (76) (74) HELP WANTED Company expansion creates new jobs MALE & FEMALE "Sprayers” 18 to 35. People who can move and arc not afraid to get dirty. ‘‘Loading — Unloading Racks” 17 to 40. Must be agile. MALE “Ride the Rod Machine" These jobs offer you chance for advancement — Good salary _ No lay-offs. Many Co. benefits Call for app'.'ntment Miss Sue Larsen Roselle, III. 529-2051 (77) Yhe Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan Ww,,,.