"KNJIŽNIC
TUDI
ST. 3_____________________________________________MAREC 1971___________________________________LETNIK IX
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
lVO
GLASILO DELOVNEGA IN ALUMINIJA „B
LJUDSKA IN
*62250	? t Ù J
Trg svobode 1
S celo knjigo materiala na sejo delavskega sveta
25. februarja sta bili dve seji delavskega sveta: 7. in 8 redna seja. Vsi člani delavskega sveta so za to sejo dobili vabilo v precej »rejeni« mapi, ki je vsebovala celotno poslovno poročilo (117 tipkanih strani) in še nad 40 strani drugih obrazložitev, predlogov ali pojasnil.
INVENTURA
Na 7. redni seji je delavski svet obravnaval opravljeno inventuro. Seznanil se je s poročilom centralne popisne komisije, ki ji je tokrat predsedoval Zoran Heric, in s poročili, ki jih je podala stalna popisna komisija.
Delavski svet je potrdil izvršeno inventuro s stanjem na dan 31. 12. 1970 skupaj z elaboratom centralne popisne komisije, katero je imenoval odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka s sklepom št. 317/70.
Pri tem; je sklenil, <da je vknjižiti manjko pri nedovršeni proizvodnji v znesku 1,638,112 din v breme izrednih izdatkov, višek pri gotovih izdelkih 3,14 din v dobro izrednih dohodkov in manjko na delovnih pripravah v skladišču (elektro motor) v breme Gradbenega podjetja »Drava« Ptuj. Vknjižen je bil tudi manjko na razredu III v znesku 43,407,43 din v breme izrednih izdatkov (petrol, koks).
Popisne komisije so podale tudi razne predloge za odpravo pomanjkljivosti. Delavski svet je naročil odboru za finančno poslovanje in delitev dohodka, da ponovno razpravlja o teh predlogih in ugotovitvah, predvidi konkretne naloge in določi roke, v katerih so dolžni odgovorni odstraniti vse pomanjkljivosti.
-r- 8. redna seja je imela poleg zaključnega računa še obširen dnevni red.
ZAKLJUČNI RAČUN
Poslovno poročilo k zaključnemu računu za leto 1970 so dobili vsi člani delavskega sveta. Milan Longhino je seznanil delavski svet še z bilanco. —-Delavski svet je o vsem razpravljal in potrdil zaključni račun za leto 1970 v predloženi vsebinski ' zasnovi in obliki.
NAS ZAKLJUČNI RAČUN IZKAZUJE NASLEDNJO BILANCO USPEHA:
—OBRAČUN CELOTNEGA DOHODKA
Realizacija proizvodnje in proizvodnih storitev 347,561.000 din, interna realizac. 19,017.000 din, realizacija neproizvodnih storitev 692.000 din, realizacija trgovskega blaga, materiala in odpadkov 889.000 din, druga realizacija 175.000 din, dohodki od obresti 2.963.000 din in iz-
redni dohpdki 6.098.000 din. Celotni dohodek torej znaša
377.394.000	din Porabljena sredstva znašajo
297.050.000	din Dohodek znaša 80.343.000 din
— RAZDELITEV DOHODKA Dohodek, ki je izkazan z zneskom 80,343.000 din, je razdeljen na obresti za kredite —
5.144.000	din, provizije in druga plačila za bančne storitve
725.000	din, zavarovalne pre-mije 1.362.000 din, prispevke in članarine 108.000 din, obresti od poslovnega sklada 9.808.000 din, prometni davek 210 din,
prispevke zä obnovo in graditev Skopja 555.000 din, sredstva za stanovanjsko izgradnjo
2.206.000	din, dodatne prispevke za socialno zavarovanje
1.179.000	din, prispevek za u-porabo mestnega zemljišča 1.058 din, vodni prispevek
500.000	din. druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka 281.000 din, za osebne dohodke 55,010.000 din, v rezervni sklad — obvezni 150.000 din in v sklad skupne porabe 3,311.888 din.
— ODOBRITEV INVENSTI-CIJSKEGA IN OSTALEGA VZDRŽEVANJA Pred sestavo gospodarskega načrta je delavski svet sprejel naslednje kvote stroškov: investicijsko vzdržev. 19.078.000 din, reklama 75.000 din in reprezentanca 80.000 din.
—	OBRAČUNAVANJE AMORTIZACIJE V LETU 1971
Na predlog odbora za finančno poslovanje in delitev dohodka je delavski svet sklenil, da bomo amortizacijo za osnovna sredstva v našem podjetju obračunavali v letu 1971 po minimalnih predpisanih stopnjah. Na ta način bomo obračunali okrog 21,5 milijona din amortizacije.
—	ODPIS STROŠKOV OB NAVLJANJA IN RAZISKAV
Odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka je predlagal delavskemu svetu odpis vrednosti stroškov obnavljanja in raziskav v skupni vrednosti okrog 600.000 din. Ta sredstva smo vložili v raziskave boksit-nih ležišč; te je opravljal Ge-
Označevanje hlebčkov
ološki zavod Ljubljana. Delavski svet je predlog odbora sprejel.
— ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV
REKONSTRUKCIJA IN RAZŠIRITEV LIVARNE Po rekonstrukciji naših elektroliz bomo proizvodnjo aluminija v naslednjih petih letih povečevali. Koncept razvoja obrata Aluminij predvideva, da bomo leta 1975 proizvajali okrog, 75.000 toni aluminija.
Na osnovi te proizvodnje aluminija je izdelan tudi koncept razvoja livarne, ki mora primarni aluminij iz elektroliz predelati v take polproizvode, ki prinašajo podjetju čimveč dohodka.
Rekonstrukcijo livarne nameravamo izvesti v treh fa-
zah. O potrebi po sredstvih za rekonstrukcijo in razširitev prve faze je delavski svet razpravljal na tej seji in odobril 11,400.383 din. Ta investicija bo bremenila sredstva poslovnega sklada (amortizacijo).
— Za potrebe. DE Promet je delavski svet odobril nabavo diesel-viličarja z nosilnostjo 5 ton s kabino, ki stane 145.000 dinj Viličar bo; nabavljen v breme sredstev poslovnega sklada.
— ZOBOZDRAVSTVENA AMBULANTA
Na zadnji seji delavskega sveta je. bilo naročeno vodstvu podjetja; da prouči možnost za uvedbo zobozdravstvene ambulante v našem podjetju. O tem je poročal delavskemu svetu direktor, ki je pred-
lagal, da ne bi uvedli zobozdravstveno ambulanto v podjetju, ampak naj bi nadalje poslovala v sklopu zdravstvene postaje v Kidričevem. V zvezi s tem je delavski svet razpravljal tudi o načrtu za ureditev zobozdravstvene službe za potrebe delavcev našega podjetja in njihovih svojcev; načrt je pripravil Zdravstveni dom Ptuj.
Delavski svet direktorjev predlog ni sprejel, temveč je naročil. Jožetu Šeguli, vodji kadrovsko-socialne službe, naj dobi pri pristojnih zdravstvenih zavodih vse informacije o možnosti za delovanje zobozdravstvene ekipe v našem podjetju za potrebe članov delovne skupnosti. Vse te informacije je dolžan posredovati odboru za varstvo pri delu, ki bo podal delavskemu svetu v
roku enega meseca predloge za odobritev sredstev, potrebnih za delovanje takšne ekipe.
—	IMENOVANJE VODILNIH DELAVCEV
Odbor za kadre in izobraževanje je na predlog direktorja podjetja razpisal vodilna delovna mesta: vodje DE Promet, vodje DE Energetika, vodje DE Aluminij, vodje službe varstva pri delu in treh članov vodstva osrednjih služb. V razpisnem roku so sei prijavili kandidati samo za delovni mesti vodje DE iPrometj in vodje DE Energetika. O teh prijavah je razpravljal odbor za kadre in izobraževanje in predlagal kandidate delavskemu svetu. Delavski svet je na ta delovna mesta imenoval:
—	za vodjo DE Promet Marijo Korpar, tehnika cestnega prometa;
—	za vodjo DE Energetika Jožeta Zupaniča, strojnega tehnika.
Za vodjo DE Promet so se še prijavili: Ivan Drozdek, pro-metno-transportni tehnik, Peter Bezjak, tehnik prometno-komercialne službe, Dragutin
(Nadaljevanje na 2. strani)
BRALCEM
„ALUMINIJA“
2e pred leti je uredniški odbor' našega glasila opozoril oralce, da anonimnih, prispevkov ne upošteva, ne glede na to, ali so v obliki vprašanj ali kot člankov za objavo. Menimo, da mora imeti vsak toliko poguma, da se podpiše, a ne, da še skriva. Včasin je prava škoda, če ne vemo, kdo je avtor kakega dopisa, ker oi ga lahko brez pridržkov objavili. V primeru, da pisec ne želi biti podpisan s polnim imenom pod objavljenima člankom, bo uredniški odbor to upošteval, razen v primerih, kadar gre za polemiko in kadar vsebujejo članki trditve, za katere meni uredniški odbor ali odgovorni urednik, da je primerno, če je avtor takoj znan vsem bralcem.
Zadnje čase najdemo v naših nabiralnikih precej pisem, ki spadajo ali v poštni nabiralnik ali pa so naslovljeni na samoupravne organe podjetja. Tako pošto odpravimo na pravilni naslov, vendar s precejšnjo zamudo, saj nabiralnike za »ALUMINIJ« praznimo največ enkrat mesečno.
Torej, dragi člani kolektiva, želimo čimveč prispevkov ^vendar pa moramo vedeti, kdo jih piše. Prav to pa želite tudi vi — kot■ bralci!
Uredniški odbor
Začetek leta
S celo knjigo materiala na sejo delavskega sveta
Iz elektrolize
Nekako v tem času smo na straneh lanskega tovarniškega glasila ugotavljali, da je start v novo leto bil razmeroma slab in da tak začetek ni bil nič kaj spodbuden za dosego večjih proizvodnih uspehov.
Prvi meseci letošnjega leta so se torej pričeli dokaj dobro, kar nas samo navdihuje z vdlilko'mero optimizma, da bo tako tudi naprej, kajti mnogo prerano bi ibiilo namreč že kar na začetku se sprijazniti z doseženimi rezultati in potem tako nadaljevati, ne zavedajoč se pri tem polne .odgovornosti do podjetja kot celote, občine in končno naše Skupnosti; ta se prav letos spoprijema z izred- Premikač no težkimi nalogami, katere moramo pomagati reševati tudi v našem delovnem kolektivu.
Ne bom prav gotovo povedal nič novega, verjamem pa, da mi ibodo diali prav visi člani delovne skupnosti, če ponovno zatrdim, da imamo pri nas še mnoge skrite rezerve, katere lahko še s pridom izkoristimo prt našem vsakdanjem izvrševanju proizvodnih nalog, kajti prav letos v trenutku ko moramo dosledno uresničevati sprejete stabilizacijske ukrepe, bi take skrite rezerve pomenile zia nas velik 'korak naprej pri povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Seveda pa je dblžan sleherni član delovne
prišlo do kakšnih, nepredvidenih okvar na parnih kotlih, bo pare dovolj. Torej je vse odvisno le od proizvajalcev v DE Glinica, da bodo te možnosti povsem izkoristili, kajti tokrat izgovorov, da ni pare, domala gotovo ne bo. Mnogo težav so nam lani povzročali aksalati. ki so nedvomno bili tudi osnovni krivec za stalne mašitve zniževalcev tlaka, zaradi česar je šlo v izgubo precej dragocenih ton glinice, delavcem v razklopu pa so povzročali precej fizičnega in nepotrebnega dela,
vodjo službe varstva pri delu.
—	POROČILO O RAZGOVORIH Z DIREKTORJEM ZAVODA ZA REVIZIJO POSLOVANJA V LJUBLJANI
Delavski svet je obravnaval poročilo vodje razvoja Franca Auerja, dipl. ing., o razgovorih s prof. Nemcem, direktorjem Zavoda za revizijo poslovanja v Ljubljani. Iz tega poročila izhaja, da bi zavod sodeloval pri izdelavi celotnega akta o sistemizaciji našega podjetja. Delavski svet je sklenil, da bomo akt o sistemizaciji našega podjetja in delovno organizacijo opravili s sodelovanjem zavoda. Zadolžil je vodjo razvoja, naj začne uresničevati ta sklep na način, kot to izhaja iz poročila in predloga, kot ga je podal delavskemu svetu. Delavski svet je tudi odobril sredstva v znesku okrog 300.000 din za izvršitev tega sklepa.
—	KANDIDATI ZA SODNI-
KE POROTNIKE OKE.O*,-NEGA SODISCA MARIBOR	i
Delavski svet je bil mnenja, da so lahko naslednji člani naše delovne skupnosti izvoljeni za sodnike porotnike pri O-krožnem sodišču v Mariboru: Maks Jabločnik, Ivan Lah, Jože Menoni, Ivan Mazera, b rane Meško, Boris Solov jev in Vaclav Vrabič, dipl. ing.
—	PeAN PRIPRAVNIKOV Delavski svet je sprejel na-
sleunji načrt za sprejem pripravnikov v letu 1011: a diplomirane inženirje strojništva, 2 diplomirana inženirja metalurgije, 2 diplomirana inženirja kemije, 3 uipiomirani ekonomisti, 2 strojna inženirja, 3 ekonomisti, 3 strojni tehniki in 5 metalurških ali kemijskih tehnikov za obrat.
stanovanja za pripravnike bodo na razpolago po dogovoru* Ce razpis' pripravniških mest ne bi uspel prvič, ga bomo ponavljali vsaka dva meseca.
—	PRIKLOP NA VODOVOD IN KANALIZACIJO
Direktor podjetja je podal po naročilu delavskega sveta predlog za rešitev prošnje Krajevne skupnosti Kidričevo za odobritev priklopa vode in kanalizacije za .novi zazidalni načrt individualne stanovanjske cone v Njivercah. Direktor je predlagal, da naj delavski svet odloži rešitev gornje vloge, dokler ne bo dokončno rešen problem odlagališča rdečega blata.
—	»GRADNJE« PTUJ — PROŠNJA ZA ZMANJŠANJE PENALOV
Gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj bi moralo plačati našemu podjetje penale za nepravočasno dokončanje del na severnem delu samskega doma. Vložilo je prošnjo na delavski svet za zmanjšanje plačila penalov. Delavski svet prošnji ni ugodil, ker je menil, da je potrebno pogodbene obveznosti izpolnjevati.
—	PARKIRIŠČE
Delavski svet je sklenil, da je treba razširiti parkirni prostor za osebne avtomobile pred upravnim poslopjem tovarne. Mnenja je bil, da bi naj bilo to parkirišče v makadamski izvedbi in da naj kapitalna izgradnja podjetja pripravi predračun in načrt za to parkirišče.
Ob koncu seje je delavski svet razpravljal še o proslavi dneva žena in o poročilu odbora za kadre in izobraževanje o pomoči Ivanu Hrastniku, dipl. ing., pri študiju.
K.-n.
Kot je znano, je prišlo lani že v samem začetku do nekaterih nevšečnosti, kot so bile mašitve saniževaloev tlaka v DE Glinica; tej nevšečnosti pa se jé pridružilo še pomanjkanje pare, katerega so povzročali občasni izpadi parnih kotlov, da me govorimo še o mnogih drugih neprijetnostih, kd so nas že (kar v začetku leta dokaj iztirile in mam dajale kaj malo upanja za popoln uspeh. Not, kat Že vsi vemo,, smo kljub temu prvič, odkar proizvajamo glinico, lani presagii številko 120,000 ton, 'kar je vsekakor Velik uspeh, čeprav bi Ighko bil še večji, če ne bi bile vmes že zgoraj omenjene nevšečnosti1.
Če torej trdimo, da smo lahko dokaj zadovoljni z lanskimi rezultati, potem nam to edino lahko da nove pobude in moči za nadaljnje povečanje naše proizvodnje, katero moramo vsekakor spraviti na višjo stopnjo, če še naprej želimo poslovati v mejah rentabilnosti, zavedajoč se pri tem, da je edinole ob povečani proizvodnji mogoče pričakovati tudi višje osebne dohodke, ki morajo biti popolnoma izraženi v naših proizvodih.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šegrec, tehnik cestnega prometa, Egon Vauda, tehniK cestnega prometa in Edvard Bor-bats, tehnik cestnega prometa.
Za vodjo DE Energetika sta se še prijavila Roman Haber, dipl. ing., in Karel Levanič, ing.
Za ostala razpisana vodilna delovna mesta ni bilo prijav, zato je direktor predlagal odboru za kadre in izobraževanje, naj predlaga delavskemu svetu imenovanje vršilcev dolžnosti za ta delovna mesta. Delavski svet je sprejel predlog direktorja in odbora za kadre in izobraževanje in imenoval naslednje vršilce dolžnosti: Adolfa Kosija — za vodjo DE Aluminij
Milana Longhino za člana VOS za finance
Branka Mlinariča za člana VOS za komercialo Ivana Hrastnika, dipl. ing., za
- dobri obeti
skupnosti, da dà vse od sebe, da bodo rte naše želje tudi povsem uresničene, kajti prav nobeno tarnanje ne bi v tem trenutku praktično ničesar pomenilo.
Od slehernega proizvajalca je zahtevano, da vloži maksimum svoje energije in truda za povečanje proizvodnje, ki nas bo reševala ie, če bodo naše strojne naprave izkoriščene povsem do maksimuma. Za to imamo prav letos vse možnosti, kajti kot vemo, sta parna kotla v DE Energetika bila lani pripravljena za proizvodnjo tolikih količin pare, kot jih dejansko DE Glinica potrebuje za izpolnjevanje svojih proizvodnih nalog.
Temu še bosta pripomogla dva manjša parna kotla TPK, ki sta v veliko pomoč. To torej pomeni: če ne bi slučajno
Našim strokovnjakom pa je uspelo, da so končno rešili tudi ta problem; njihov podvig kaže že zelo vidne rezultate, kajiti 'izločanje! oksalatov jie precej spremenilo dosedanji proizvodni tok v Glinici — seveda v pozitivni smeri.
Kot \jse izgleda, bomo v bodoče verjetno delali tudi s čistimi lugi, kajti po odpravi sintra bomo kupovali kaustični lug, to pa pomeni, spet korak naprej k izboljšanju proizvodnje.
Tukaj sem naštel le niefcaj primerov, ki so imeli precej vpliva na manjšo proizvodnjo v lanskem letu, pri čemer pa nisem omenjal proizvajalca kot osnovnega faktorja v celotnem procesu.
Ravno tukaj je namreč treba poudariti, da tudi vse, še tako dobre strojne naprave-né bi predstavljale nič, če ne bo z njimi upravljal človek — upravi j alec in proizvajalec. Prav od tega je namreč se-
poine veljave sedaj, ko pričakujemo nadaljnji porast proizvodnje.
Razne oblike medsebojnih dogovorov na množičnih sestankih bi morale prinesti tudi konkretne delovne rezultate, le pod pogojem, da se sleherni član kolektiva zaveda o-sebne in kolektivne odgovornosti. To nikakor ni nedosegljivo, če bo ta zavest prišla v kri slehernemu proizvajalcu, slehernemu članu naše delovne skupnosti, katero tudi to leto čakajo težke preizkušnje. Prav gotovo nam stabilizacijski ukrepi ne bodo prizanesli in jih bomo tudi mi krepko čutili na svojih ramah. Neugodne posledice pa bomo lahko tudi ublažili z večjo proizvodnjo, kajti to je tudi edini izhod
daj odvisno, da bo dal vse od sebe in vložil vas svoj trud in vpliv za to, da bodo te naprave povsem izkoriščene, pri čemer pa seveda nikakor ne sme pozabljati, da je treba paziti na to, da surovine ne bomo uporabljali čezmerno in brez potrebe, da bomo poskušali prihraniti kar največ potresnega materiala in vsega tistega, kar pač bremeni lastno ceno naših proizvodov.
Če že toliko let nazaj govorimo tudi o zavesti proizvajalca, potem mora prav ta zavest bolj kot kdajkoli prej priti do
iz te ulice, saj srednje poti ni.
Če nam torej začetek leta prinaša dobre izglede, še to. zdaleč ne pomeni, da smo sedaj že na cilju, kajti za dosego naših smotrov on želja bo potrebno še mnogo naporov in prizadevanj, ki pa ne bi smela pomeniti za nas nepremostljive ovire. Če se bomo v polni .meri zavedali situacije, v kateri: smo, potem uspeh prav gotovo me ibo ‘izostal!
F. M.
Keif
Pod gornjim naslovom bi se lahko skrivalo marsikaj, saj bi lahko obravnavali razna področja in razne probleme tudi v proizvodnji, vendar se bom tokrat oddaljil od proizvodnih problemov in pod gornjim naslovom obstal pri temi »Razprava, o osnutku statuta« v naši delovni organizaciji ali še bolje rečeno: v delovni enoti Glinica.
Vendar pa poudarjam, da je tako verjetno bilo tudi v drugih, delovnih enotah ali bolje rečeno, se 'nekaterih, kjer prav tako ni bilo tistega zanimanja za takšen samoupravni akt, kot je to prav statut podjetja.
Takoj po končanih množičnih sestankih, katere je organizirala osnovna organizacija sindikata Glinica, sem si zastavil ^ naslovno vprašanje in kaj posredovati v razpravo našim proizvajalcem, da bi jih zanimalo in pritegnilo k temu, da bi se aktivneje vključevali v razprave in tako pomagali reševati določeno problematiko. Ne morem si zamisliti, da se naši proizvajalci, oziroma njih večina, sploh ne zanima za statut* delovne organizacije, ki je osnovni temelj za sestavo vseh nadaljnjih pravilnikov podjetja.
Na dveh množičnih sestankih v DE Glinica je bilo od 320 zaposlenih le 56 ljudi in še to pretežno tistih, ki so bili takrat v izmeni, zato domala hi mogoče govoriti o kakšnih množičnih sestankih. Takšen odnos ob tako pomembni zadevi, kot je razprava o osnutku statuta, je skrajno nerazumljiv in si nikakor ni moč razlagati dejstva, da to zanima le ozek krog ljudi v delovni enoti ali v kolektivu. Kako naj potem delavec pozna svoje pravice in dolžnosti, če pa se ne seznani niti o najpomembnejšem samoupravnem aktu poaietja — o statutu!
To si predstavljam ravno tako, kot če državljan SFRJ ne pozna ustave, iz katere prav tako izhajajo vse pravice in dolžnosti državljana, mnogi zakoni in odloki. Treba ^ si Je zamisliti, kako lahko takšen proizvajalec postane tudi upravljalec svojega podjetja, kjer dela in živi?
Ali je tak proizvajalec lahko dober gospodar v svojem delovnem kolektivu in kaj končno pomaga vsako opozarjanje na določene probleme, če pa večina sploh ni zainteresirana za dogajanje okrog sebe.
'Ko je koncem lanskega leta naša sindikalna organizacija v tovarni le našla tisto pravo mesto, ki ji gre, in odločno, v imenu kolektiva, zahtevala od samoupravnih organov, da bi v podjetju čimprej oblikovali osnutke samoupravnih aktov, je imela vso podporo od članov, ob tem pa smo pričakovali, da bo v tej smeri tudi potekala razprava o osnutku statuta, katerega je dobil v obliki brošure sleherni naš proizvajalec. Toda proti vsem, pričakovanjem je zadeva dobila drugačen tok, ki pa tudi v bodoče ne obeta kakih boljših izgle-dov.
Pred nami so še važni trenutki, kajti po sprejemu osnutka statuta bomo začeli sestavljati tudi razne pravilnike, kjer bo prav tako potrebna skupna akcija celotnega kolektiva, toda zmotno je mnenje, da kolektiv lahko sodeluje le v razpravah o pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov, medtem ko vse ostalo ni njegova stvar! Prej ko slej bomo namreč nujno morali priti do spoznanja, da svoje probleme rešujemo sami in da je le od nas odvisno, kakšni bodo naši uspehi, tako na področju proizvodnje, kot na področju samoupravljanja in delitve. Ali si proizvajalci, katere sploh ne zanimajo take razprave, lahko zamislijo, kaj bo takrat, če nas bo doletelo tisto, kar si vsak od nas v kolektivu najmanj želi. Živimo v času notranjih pretresov v našem gospodarstvu in povsem na jasnem si moramo biti, da vsi ti pretresi ne bodo šli mimo nas, da mi tega ne bi občutili. Devalvacija in stabilizacijski ukrepi nam tudi niso in nam ne bodo prizanesli, kar pa seveda ne pomeni, da smo na koncu, toda ne moremo si ustvarjati iluzije p rožnati perspektivi, kot to mislijo tisti, ki govorijo, zakaj nam
Kadrovski problem
pri uvajanju avtomatske obdelave podatkov
bira ljudi je seveda problem, ker točnih meril za zagotovitev uspešnosti dela ni. Običajno jih izbirajo na osnovi inteligenčnih in psiholoških testov, vendar rezultati niso vedno najboljše merilo. Vsekakor izbirajo za takšne naloge pretežno mlajše kadre, ki se lažje in hitreje prilagajajo novim metodam. Ponavadi je potrebno za vse te kadre organizirati dopolnilno izobraževanje, posebno, če gre za sistemske analitike in organizatorje, ki bodo delali pri zahtevnih projektih.
V skupino specializiranih kadrov za avtomatsko obdelavo podatkov spadajo tudi tehniki za vzdrževanje teh strojev in naprav, ki se ponavadi šolajo pri proizvajalcih računalnikov. Pri izbiri tega kadra je potrebno upoštevati poznavanje elektronike, ni pa nujno, da je predizobrazba visoka šola. Zelo dobro se obnesejo ljudje s srednjo ali višjo šolo, ki imajo veselje do dela takšne vrste in seveda voljo za dodatno izobraževanje. Nekateri dajejo celo prednost srednje izobraženemu kadru; ti se pri delu ne dolgočasijo, medtem ko se pri ljudeh z visoko šolo to rado zgodi.
Ker je osnovni pogoj za uspešno delo računalnikov odlična organizacija poslovanja, pri kateri človek kljub odličnim in vsestranskim napravam odigra še vedno najpomembnejšo vlogo, ne pozabljajmo, da moramo ljudi temeljito pripraviti, da bodo sposobni elektronske naprave izkoriščati racionalno. V ta namen je torej potrebno izobraziti čimveč ljudi, vključiti v delo vse, ki so z obdelavo podatkov povezani na kakršenkoli način.
Uspeli bomo le tako, če bomo pravočasno vse ljudi seznanili s cilji nove organizacije in jim posredovali vso potrebno znanje.
le * V
POPRAVEK
V II. štev. Aluminija, letnik IX, februar 1971 se je na 4. strani v prispevku »Naših 450 minut« vrinila v tretjo kolono od leve proti desni neljuba tiskarska pomota. Citiramo cel stavek, podčrtano besedilo pa je bilo pomotoma izpuščeno.
»Upam si trditi, da je pri nas zelo malo takšnih, ki bi delali do zadnje minute in bi se šele po izteku del. časa začeli pripravljati na odhod domov, kar bi po moje bilo edino pravilno«.
Kot ste se lahko prepričali, je tiskarski škrat dokaj obrnil smisel avtorjeve navedbe, zato se njemu in bralcem opravičujemo zaradi te pomote.
Z vidika, da se tudi naša delovna organizacija vključuje v sodoben način uvajanja obdelave podatkov, bi želel nakazati gospodarski pomen takega sistema in probleme pri usposabljanju kadrov, ki naj opravljajo določene operacije na elektronskih računalnikih.
Vključevanje elektronskih računalnikov v obdelavo podatkov postaja v naših podjetjih iz dneva v dan bolj pereče. Vedno več je podjetij, ki spoznavajo neprecenljive prednosti avtomatske obdelave podatkov, zato posegajo po sredstvih in napravah, ki omogočajo to obdelavo. Ne glede na to, da srečujemo pri tem vrsto negativnih posledic, katere povzroča premajhna razgledanost naših kadrov na tem področju, lahko ocenjujemo ta proces »avtomatizacije« kot velik napredek za gospodarstvo.
Uvedba sredstev in naprav za avtomatsko obdelavo podatkov nudi uporabnikom izredne prednosti, pred njih pa tudi postavlja posebne zahteve. Predvsem pomeni avtomatska (elektronska) obdelava podatkov temeljit preobrat v organizaciji pridobivanja informacij; ta zahteva, tako kot vsaka nova organizacija, vrsto organizacijskih posegov v obstoječe poslovanje. Uspešnost posegov zagotovimo z organizacijskimi pripravami, med katere uvrščamo kot prvo in najvažnejšo: šolanje kadrov.
V šolskih sistemih sistematičnega šolanja teh kadrov domala še ne najdemo, zato je pomanjkanje teh kadrov prob-
Kotlarna
lem, ki več ali manj spremlja vsa podjetja, katera uvajajo avtomatsko obdelavo podatkov. Zato je zagotovitev pravilne strukture kadrov s primerno stopnjo »mehanografske« izobraženosti eno od ključnih vprašanj pri uvajanju avtomatske obdelave podatkov. Hitrost,
ste. ki so z obdelavo podatkov in njihovimi rezultati ožje povezani. Nadvse pomembno je, da se vsi vodilni uslužbenci, kakor tudi ostali strokovnjaki strinjajo z uvajanjem nove organizacije, da jo podpirajo in sodelujejo pri uresničevanju določenih smotrov. Važen fak-
Material za kline H
Kot sem prvotno pojasnil, takšnih profilov kadrov zaenkrat še primanjkuje in zato moramo angažirati strokovne kadre iz podjetja. Pri tem gre za specializirano usposabljanje kadrov, ki bodo sestavljali strokovni team za uvajanje in izvajanje obdelave podatkov. Šolska predizobrazba tako organizatorjev kot programerjev ni predpisana. Navadno izhajajo pri tem iz zahtev pò višjih ali visokih ekonomskih tehničnih ali matematičnih šolah. Koristna je kombinacija različnih profilov, ki se pri team-skem delu dopolnjujejb. Iz-
kvaliteta in učinkovitost rezultatov so odvisni predvsem od tega, kako so ljudje pripravljeni na novo organizacijo, kako jo sprejemajo in kako jo znajo izvajati. Poleg specializiranih kadrov, ki avtomatsko obdelavo pripravljajo in kasneje izvajajo, je potrebno z nameni nove organizacije kakor tudi z zahtevami in pomanjkljivostmi seznaniti čimširši krog sodelavcev, posebno še ti-
faktor pri odločanju za nakup in uvedbo elektronskega sistema pa so nesporno samoupravni organi, ki odločajo o razporeditvi dohodka.
Nemalokrat naletimo pri novem uvajanju na odpor, katerega poraja strah ali pomisleki ljudi pred »novim«, ki bi ljudem na nižjih delovnih mestih utegnilo ogrožati obstoj v podjetju in socialni položaj, ljudem na višjih delovnih mestih pa njihovo vlogo in pomembnost. Da je strah ali da so pomisleki odveč, je treba delavcem pojasniti na primeren način in z utemeljeno razlago, da ostanejo ljudje ob novi organizaciji enako pomembni ali še bolj, ker se odpirajo nova delovna mesta z novimi kvalitetnejšimi nalogami. Pri teh razlagah moramo delavcem prikazati cilje, katere zasledujemo z avtomatsko obdelavo podatkov, vse prednosti in pomanjkljivosti, ki so povezane z obdelavo.
se storiti?
1 Zanimivost |
Brisalci, ki sami otipavajo dež
ne dajo našega denarja, češ denar je, pa ga nočejo dati in podobno. Pri takih zadevah mora trezno in razsodno sodelovati ves kolektiv, vendar zares premišljeno, kajti vsak nepremišljen korak nas lahko spravi v izredno neprijeten položaj; tega se mora s polno odgovornostjo zavedati prav sleherni proizvajalec, ki mora poleg problemov svojega delovnega mesta in svoje delovne enote poznati tudi probleme celotnega podjetja in ne nazadnje tudi probleme celotne naše skupnosti, kajti le v tem primeru je lahko njegova odločitev realna v odnosu proizvodnja — .delitev!
Če se sedaj vrnemo malo k razpravi, ki ie potekala na omenjenih ^sestankih, lahko ugotovimo, da so delavci v glavnem pregledali statut in dali nekatere tehtne pripombe in predloge, katere je sindikalna organizacija posredovala komisiji v obravnavo in preučevanje. Vlogi družbeno-političnih organizacij je v osnutku statuta dano ustrezno mesto, vendar bo treba nekatere stvari še razširiti, bolj konkretno obdelati in zapisati v statutu. Najbolj pa moti večino proizvajalcev tisto, da je toliko direktorjev
in o tem je bilo tudi največ razprav.
Ne trdim, da morda nimajo proizvajalci o tem svoj prav, toda opaziti je bilo, da so se zelo poglobili v to poglavje, pri tem pa preveč pozabili na ostali del statuta; o tem pa so temeljiteje premislile tudi družbeno-politič-ne organizacije in prav tako dale svoje konkretne in tehtne predloge za popravke.
Sicer bomo o raznih predlogih in pripombah še slišali, zato se ob koncu se enkrat vrnimo k naslovnemu vprašanju, kaj še storiti, da bi v bodoče bilo mnogo bolje, in kaj storiti, da bi se pri naših proizvajalcih končno prebudila zavest, ki je nujno potrebna za nadaljnje reševanje problematike v kolektivu. Nujno se bo vključiti v vsakdanje življenje kolektiva brez slehernega odlašanja in omahovanja, kajti nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi nas čas prehitel; to bi bilo vsekakor zelo neugodno za vse nas in tudi za našo nadaljnjo ugodnejšo perspektivo, katero si vsekakor še kako želimo.
F. M.
Cim hitreje brišejo brisalci vetrobran, tem učinkovitejši so in tem bolj motijo voznika. V novejše ih dražje avtomobile vgrajujejo zato dvobrzinske brisalce.
Voznik lahko s stikalom prilagaja hitrost brisanja dežju; čim bolj ta pada, tem hitreje naj teče brisalec. Iz Zahodne Nemčije prihaja zamisel za e-lektronsko krmiljenje brisalcev. Motor brisalcev vklaplja majhna elektronska naprava, ki je v bistvu stabilni multivibrator z dvema tranzistorjema, nastavitvenim potencimet-rom in še nekaj deli na tiskanem ve?ju. Multivibrator sklepa primeren rele, ta pa vklap-
lja motor, vzporedno z običajnim stikalom za ročni vklop. Elektroniko napajajo iz akumulatorja, vendar preko kontakta na ključu, da brisalci ne bi stekli, če avto stoji. Multivibrator proži stikalo; tega tvorita primerno« oblikovani! in pozlačeni elektrodi na tankem tiskanem vezju, katerega prilepijo na zunanjo stran vetrobrana tako, da ju brisalci ves čas otirajo. Cim močnejši je dež, tem manjša je upornost izolacijskega pasu med elektrodama in teni hitreje multivibrator proži brisalec. Napravica se sama sproži in ustavi, ko začne in neha deževati.
Glasilo ptujskih sindikatov
OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ je v letu 1971 začel z rednim izdajanjem BILTENA pod gornjim naslovom, kjer je obravnavana vsa problematika, vse življenje ptujskih sindikatov. Da bi bili tudi člani naše delovne skupnosti na tekočem z vsebino BILTENA, bo SEKRETARIAT TOVARNIŠKEGA ZBORA SINDIKATA v vsaki številki ALUMINIJA priobčil najvažnejše prispevke.
VSEBINA TRETJE ŠTEVILKE:	-organih 'zavzemali. za do-
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO OD ZAKONA O NERAZVITIH OBMOČJIH?
,	Razkopavanje dotrajane peči
Sestav našega sindikata
(NADALJEVANJE)
V prejšnji številki smo. opi-
Predvsem se moramo zavedali, da sam z alkom, ne 'bo prinesel čudežev, da pomoč na nerazvita območja me bo pritekala avtomatično, da se bo naše območje sedaj, ko je ptujska občina uvrščena med 11 nerazvitih občim Slovenije, z lahkoto in hitreje razvijalo. Zakon o pomoči manj razvitim območjem bo predvsem omogočal:
1.	ekonomska pomoč; kapital bomo na nerazvitih območjih vlagali po zelo racionalni ekonomski logiki. Pomoč slovenske skupnosti ho v tern, da bodo tisti, ki bodo želeli vlaigati svoj kapital na našem območju, deležni olajšav s tem, da bodo plačevali 'ie 3 odst. obresti od vloženega kapitala.
Če hočemo, da bo tak kapital pritekal na naše območ-" je, bomo morali imeti smele, ekonomsko utemeljene im trdne programe razvoja. Tu morajo biti nosilci posamezne gospodarske organizacije s svojimi koncepti razvoja. Oe takih nosilcev ne bo, če ne bo več smelosti pri naših gospodarstvenikih, bo naš razvoj toliko počasnejši.
2.	Enakomernejši on bolj u-sklajem razvoj družbenih dejavnosti tudi na nerazvitih območjih, pogoj dela in materialne možnosti, da bodo taki pogoji ustvarjeni. To velja zlasti za šolstvo. Toda to delno izvajamo že od le-
j ta 1968 dalje, dodatnega financiranja osnovnega šolstva je deležno v Sloveniji 35 • občin, med nerazvite pa je .uvrščenih. le 11, Torej, itudi tukaj ne moremo pričakovati bistveno večjih sredstev kot doslej.
3.	Skrb za ceste in druge ko-; munifcacije, vendar le tam,
‘kjer bo to ekonomsko utemeljeno. Glavna pomoč nerazvitim območjem bo namreč v tam.-.; da bi s hitrejšimi .in boljšimi-zvezami o-mogočili prebivalstvu zaposlitev v razvitejših delih. U-rejene komunikacije pa o-mogočajo tudi razvoj turizma na nerazvitih območjih. Nerealno bi bilo torej pri-
čakovati investicijska vlaganja v proizvodne 'Objekte na, nerazvitih območjih.
Vse navedene elemente bo potrebno upoštevati pri programiranju razvoja ptujske občine; ta mora imeti ustrezno mesto v regionalnem programu, ki je glede na pomoč širše družbene skupnosti izredno pomemben. Regionalni program razvoja severovzhodne Slovenije pripravlja Ekonomski center v Mariboru za območje 13. občin. V odborih in. komisijah delajo tudi člani iz ptujske občine, žal pa je po dosedanjih ugotovitvah premalo čutiti njihovo prisotnost in angažiranje za interese razvoja ptujske občine.
Pomembnosti srednjeročnega programa razvoja občine se vsi skupaj premalo zavedamo. Zato je nujno potrebno pognati vse ekonomske in' družbene dejavnike, da se bodo te naloge lotili z vso odgovornostjo-in ekonomsko smelostjo. V to je «treba -vključiti 'tudi vse specialne strokovne organizacije, izkoristiti usluge raznih institutov jin -vse druge Obstoječe možnosti in -sposobnosti.
Na osnovi nakazanega povzetka razprave je občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti soglasno sprejel naslednja stališča in priporočila:
1.	Programe razvoja posameznih delovnih organizacij (gospodarskih in negospodarskih), dejavnosti in občine je treba pripraviti v prvem polletju letošnjega leta. Nalaga sindikata je: s svojo aktivnostjo mora prispevati k temu, da bodo strokovne službe dn javnost za to pomembno nalogo zainteresirane, aktivirane in da bo konkretno delovanje čimprej započeto.
2.	S polnim angažiranjem strokovnih služb in posameznih strokovnjakov je treba doseči, da bodo osnutki razvojnih programov čimbolj realni in odraz dejanskih po-
. treb. Z javno razpravo pritegniti k sodelovanju vse zainteresirane občane in jih angažirati, da se bodo kot samoupr arv3g alci v svojih
sledno uresničevanje programov.
3.	Komisije, ki pripravljajo programe razvaja za posamezna področja družbenih dejavnosti,, naj sproti se-
seznanjajo z osnutki programov in z -drugim gradivom tudi občimški odbor sindikata družbenih -dejavnosti, ki bo nosilec javne razprave v delovnih organizacijah. Osnovne organizacije sindikata na področju družbenih dejavnostih se naj aktivno vključijo v -to akcijo.
4.	Predlagamo tudi sindikatom drugih dejavnosti, da se prav tako, vsä'k za svoje področje, zavzemajo za sestavo programov razvoja.
Deseti teden bratstva in prijateljstva
1.	Organiziran bo v mesecu aprilu 1971 v počastitev 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov; 10-letnice sodelovanja med občinami Čako-kov-ec, Ptuj in; Varaždin in v počastitev II. 'kongresa sa-moupravljalcev Jugoslavije.
2.	Pokrovitelj X. Tedna bratstva -in prijateljstva je delovna Skupnost Tovarne metalnih polizdelkov IMPOL — Slovenska Bistrica. Potem je nanizanih še ostalih 12 točk, ki obravnavajo program kultumo-umetniških Skupin, revijo mladinskih pevskih zborov, foto raizstavo, izid revije Prijateljstvo, tekmovanje ZRQP sodelujočih Občin v orientacijskem pohodu, tradicionalno turistič-no-ooenjevailno in spretnostno vožnjo »Bratstvo in prijateljstvo«, tekmovanje raddo-ama-terjev, desete jubilejne delavske športne igre, svečane seje občinskih svetov Zveze sindikatov in delegacij, medobčinsko posvetovanje v zvezi s pripravami na X. kongres samoupravljal cev, izdajo spominske pisemske ovojnice in spominskega'poštnega žiga in kot zadnjo zadolžitev posameznih odborov za Sestavo programov kulturnih, športnih in drugih prireditev.
(Nadaljevanje na 5. strani)
sali konstituiranje novega vodstva- osnovne organizacije sindikata TGA, danes pa bi to še dopolnili in seznanili člane delovne skupnosti s predstavniki osnovnih organizacij sindikata po DE, fci zastopajo svoje člane direktno ah indirektno v tovarniškem zboru sindikata ali sodelujejo v posameznih komisijah tovarniškega zbora. Pri tem 'bi želeli seznaniti kolektiv, če še ni bil seznanjen, da ima vsaka DE tudi osnovno organizacijo sindikata. Njen predsednik je neposredno član predsedstva tovamiškega Zbora sindikata, predsedniki komisij pri osnovnih organizacijah po DE so člani komisij, pri tovarniškem zboru sindikata.
Komisije so po DE zadolžene za enaka delovna' področja, kot sò centralne komisije pri tovarniškem zboru:
1.	Komisija za kadre in izobraževanje,
2.	Komisija za kulturo in rekreacijo .
3.	Komisija -za družbeni standard
4.	Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje
5.	Komisija za prošnje-in pritožbe
6.	Upravni odbor zdravstvenega šklada
7.	Komisija zd družbeno 'aktivnost žena.
V želji, da bi članom -kolektiva čimbolj jasno in točno prikazali delovanje Osnovne organizacije sindikata TGA, posredujemo zadnja obvestila v zvezi s tem.
Sekretariat je do oddaje tega članka imel skupno 3 seje. Prva- je bila v normalnem sestavu, osnova za začetek dela in je v eni od točk dnevnega reda vpeljala.delovodnike v vse osnovne organizacije sindikata po DE tako, da bo iž teh razvidno vso delovanje. Druga je bila razširjena s sodelovanjem sekretarja ZK Filipa Dolinarja in predsednika ZM Milana Nežmaha dn je kot glavno temo obravnavala statut. .Tretja je bila prav tako v razširjenem sestavu, s sodelovanjem predsèdrùce za družbeno aktivnost žena Katicè Gagič in predsednika godbene sekcije Franca Zajca. Na- 'dnevnem redu sta bila tudi organizacija praznika 8. marca — dneva žena in delovanje godbene sekcij e,-;	-pfjf^
Predsedstvo je prav tako imelo prvo -redno sejo. Te se je
Predsedniki komisij (po 'vrstnem redu komisij) po DE sò:
DE ALUMINIJ:
Franc Kolarič, Vida Resnik, Lovro Jeza-, Ivo Tušek, Janez Kostanjevec, Anton Banko in Marija Kozoderc.
DE GLINICA:
Ivan Kuistec, Štefan Dončec, Maks Tominc, Janez Sukič, Janez- Jeza, Franc Meško to Pepca Firbais.
DE ENERGETIKA:
Janko Kolarič, Franjo Ceci, Andrej Gornik, Janko Kolarič, Franc Koren, Franjo Ceci in Štefka Letonja,
DE PROMET:
Viktor! Prelog, Jože Soršak, Stanko Klinc, Anton Kurilič, Anton Kaučič, Janez Galun in Marija Korpar.
DE OSREDNJE SLUŽBE: Vlado Peternel, Vpjo Veličko-vič. Franc Lončarič, Jože Šegula, Milan tog. Trop, Janez Kostanjevec in Alenlka Gorup.
DE VZDRŽEVANJE:
Franc Novak, Jože Murata, Stevo Lončarič, Ladislav Fajt, Franc Širec,. Miha Emeršič to Majda Strafela.
udeležilo 17 članov od skupno Žl. Obravnavali so probleme, povezane z normalnim in nemotenim delom. Mišljeno je predvsem usklajevanje pravilnikov to -poslovnikov osnovne organizacije sindikata TGA; te bomo. zapovrstjo, kot bodo
Dopisujte v ALUMINIJ
spremenjeni,- objavljali v tovarniškem časopisu ALUMINIJ. Sprejet je tudi predlog v zvezi z nagrädami v obliki reprodukcijskih umetniških -slik za najzaslužnejše člane sindikata TGA v pretekli mandatni dobi.
Iz livarne
Delovanje našega sindikata
Razvoj aluminijske industrije v Jugoslaviji
Zinka Učakar je administratorka v laboratoriju aluminija
Stališča predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj
DO FINANCIRANJA IZGRADNJE MARIBORSKE IN PTUJSKE BOLNIŠNICE
(Nadaljevanje iz prejšnje (številke)
Značilen pojav pri izgradnji aluminijske industrije je tudi v tem, da države, ki nimajo prav nikakršnih komparativem prednosti, stimulirajo izgradnjo novih kapacitet z nudenjem ugodnih pogojev za, izgradnjo. Tako se vedno bolj siri število tistih dežel, ki potrebe po aluminiju krijejo iz lastne proizvodnje in imajo tudi višktp za izvoz. Takšna konstelacija pri proizvodnji aluminija daje avtarkičen položaj vsaki posamezni asociaciji ali državi in izključuje možnosti za prodajo na teh tržiščih.
Vsa ta gibanja kažejo, da se predvsem zahodna Evropa, ki še vedno predstavlja potencialno tržišče za naš aluminij, z izgradnjo lastnih kapacitet'aluminijske industrije vse bolj zapira pred uvozom. To je naša aluminijska industrija v zadnjih letih že občutila in smo morali zaradi tega že zmanjševati proizvodnjo-, aluminijskih polizdelkov, kljub rastoči konjukturü na tem področju. Ob takšnem položaju je res težko razumeti sklep o gradnji novih tovarn, bodisi s področja primarnega aluminija, pa tudi aluminijskih polizdelkov. Še bolj absurdno pa je po našem mišljenju, sprejemati in po družbenem planu konkretno določevati izgradnjo novih aluminijskih kapacitet na še dodatnih lokacijah,, oziroma, povečevati v gradnji že nahajajoče se objekte aluminijske industrije.
Ob vseh pomanjkljivostih in težavah take izgradnje ter velikega angažiranja potrebnih sredstev, ne glede na izvor. bi prvenstveno morali zagotoviti plasman že obstoječe ali v izgradnji se nahajajoče aluminijske proizvodnje in predelave.
Rezoniranje z raznimi prognozami na podlagi porasta aluminijske proizvodnje v svetu v preteklem obdobju ima sicer neko vrednost in daje tudi določeni razvojni trend. (Pri vseh teh hipotezah pa ne smemo pozabiti, da so od vseh teh povprečij porasta bila v posameznih letih občutna odstopanja). Dejansko se stvari niso razvijale povsod enako. V industrijsko razvitih državah je bila težnja porasta močna, vendar, kar je normalno mnogo manj močna kot v deželah v razvoju, seveda gledano re-
lativno.
o aiuminiju večkrat pišemo koc o lOKOiuotivnem seutorju guspouarscva. Izgleua, ua je ca ceza prevzela tuai nas. Vprašanje, ki oscaja oaprto, pa je jasno: ali bo razman aluminija se nadalje trajal m kakšne možnosti v tem razvoju imamo mi.
Ce danes natančneje pregledamo prognoze preteklih let, vidimo, da so bile te v veliki meri uresničene, pri tem pa ne smemo pozabiti, da so ugodne napovedi veljale predvsem do leta 1970. To leto predstavlja namreč prelomnico v tem smislu, da je zaključevana etapa večjih izgradenj v Evropi. Zaradi tega eksperti dopuščajo možnost) da bo v obdobju 1970 do 1975 prišlo do spremembe ritma porasta. To spremembo ritma porasta je v tekočem letu že močno občutiti na aluminijskem trgu. Stagnacija prodaje je spremljana z rapidnim znižanjem, ceni Splošno mišljenje je, da je vzrok takemu stanju hiperprodukcija v proizvodnji aluminija, ki že kaže vse znake recesije. Ob takih pogojih niti naša, že obstoječa industrija nima tržišča in se zajoge aluminija/ kopičijo doma, medtem ko predelovalna industrija zmanjšuje proizvodnjo. Pregled zadnjih desetih let kaže, da je domača industrija aluminija vedno zapadala v težave, tako zaradi plasmana izdelkov, kot tudi zaradi premajhne akumulativ-nosti. Vse to se je dogajalo ob polni pomoči družbe, ki je z raznimi bonitetami in protekcionističnimi ukrepi varovala in favorizirala aluminijsko predelovalno industrijo. To je bil primer tako pri nakupu surovine, kot tudi pri prodaji.
Novo aluminijsko industrijo povsem izgrajujemo s tujimi in domačimi krediti. To je moment, ki bo še posebej prizadel akumulativnost te dejav-
nosti, saj je splošno znano, da je aKumuiativnosc te proizvou-uje v svetu dosežena s 5,5 uo b -/o na sKupen promet — torej je res relativno nizka. Ne da bi hoteli polemizirati, moramo povedati, da so pooatKi, ki so bili prikazani v posameznih investicijskih elaboratih, napačni, morda celo namerno nizKi. Ob takem dejstvu lahno ugotovimo, da so komparativne prednosti, ki so dokazane s takimi podatki, nerealne. Predstavljamo pa si lahko tudi težave, ki bodo nastopile po prenehanju črpanja kreditov, ko bo treba te odplačevati in proizvodnjo plasirati na tržišče.
Iz prej opisanega sledi, da ni mogoče pričakovati vključitev večjih količin na zunanji trg, ken je ta/ zasičen ih v pretežni meri zaprt za našo prodajo. Domači trg pa teh količin v nobenem primeru ne more absorbirati.
Slednjo trditev potrjuje dejstvo, da so na domačem trgu v zadnjem desetletju napravljeni le manjši premiki. Primerjava teh premikov oziroma stopnje rasti z gibanji na zunanjih trgih vidno, izkazuje znatna odstopanja. Optimisti napovedujejo sicer še nadaljnjo rast — porast proizvodnje in potrošnje tako, da bi ta v svetovnem merilu znašala več kot 20,000.000 ton v letu 1980. Vprašanje, ki tudi pri taki napovedi in ob njeni uresničitvi še vedno obstaja, je, ali se bo jugoslovanska aluminijska industrija lahko vključila v krog tega predvidenega porasta,'
Vsi pojavi kažejo, da kompleks industrije aluminija v našL državi, v katerega vlagamo velikanska sredstva, ni tehtno in temeljito preučen, zlasti v zvezi z možnostmi izvoza in rentabilnosti. Pretirani optimizem nam bo tudi v bodoče lahko samo škodoval.
R. B.
(Konec)
Nadaljevanje s 4. strani
Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je na svoji IX. redni seji, 10. iebr. 1971, razpravljalo o financiranju izgradnje mariborske in ptujske bolnišnice. Na osnovi temeljite razprave in analize finančnega stanja delovnih organizacij v ptujski občini ob stabilizacijskih ukrepih je predsedstvo soglasno sprejelo naslednja stališča do financiranja izgradnje mariborske in ptujske bolnišnice:
1.	Predsedstvo soglasno podpira sprejeta stališča skupne seje komisije za vprašanja zdravstva in socialnega varstva pri Občinski konferenci ZKS/ Ptuj in sekretariata sekcije za zdravstvo pri Občinski konferenci Sociali^ stične zveze delavnih ljudi Ptuj. Ta stališča so:
—	primarno je treba izpopolniti program investicij v: zdravstvu na območju ptujske občine, ker je to dolg občanom, ki že pri-
I speva j o Svoja sredstva;
—	odklanjamo kakršnokoli neusklajeno zbiranje sredstev za, mariborsko bolnišnico ;
—■ razumemo potrebo, da bi bila čimprej dograjena mariborska bolnišnica, prizadevanja v tej smeri podpiramo in smo s svojim deležem pripravljeni tudi pomagati; naš delež pa mora temeljiti na realnih in argumentiranih izračunih, koliko bo naše območje s to investicijo pridobilo, oz. 'koliko bo investicija koristila pri zdravljenju naših občanov.
2.	Predsedstvo moralno podpira akcijo za zbiranje finančnih sredstev za dograditev mariborske bolnišnice, vendar meni, da je čas, ,v katerem smo, trenutno neprimeren; ob tem pa si zastavlja vprašanje, zakaj so to-
: liko časa čakali z dograditvijo tega objekta.,
3.	Nalogo, ki so jo ptujski sindikati začeli uresničevati-skupaj s Skupščino občine Ptuj in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami občine Ptuj (pred dvema letoma, to je zbiranje sredstev za ptujsko bolnišnico,-je potrebno nadaljevati in je tudi prioritetna. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikatov je bilo zastavljeno vprašanje,, kako daleč je naloga že izvršena.
Občni zbor osnovnih organizacij sindikatov in plenum občinskega sveta ZSS Ptuj sta zahtevala, da se naj ‘akcija nadaljuje in da v . nobenem primeru ne moremo in ne smemo vzporedno opravljati še kako drugo akcijo, ki (bi obremenjevala gospodarstvo in delovne ljudi.
4.	Predsedstvo ugotavlja, da so proizvajalna sredstva v večini delovnih organizacij e-konomsko in tehnično zastarela, saj njihova iztrošenost znaša nad 54%, zato je potrebno v prvi vrsti s povečano amortizacijo ustvariti možnosti za zamenjavo nefunkcionalnih •sredstev in nabavo modernejših proiz-vodnih naprav, da bi s tem ' ustvarili pogoje za povečanje proizvodnje, kot je bilo to ‘sprejeto v stališčih in .Sklepih XI.. občnega zbora ZSS. občine Ptuj, Iztrošenost delovnih sredstev ima ža posledico slabše gospodarske uspehe in nižje osebne dohodke delavcev v občini' Ptuj. Kljub takemu stanju je večina občanov ptujske občine sprej,el%;fcrajev-ni samoprispevek«* V letu 1970 pa smo (sprejeli' še dodatno obremenitev na osebne dohodke, to je 0.46%, ki se deli: 0,23% za investicije v šolstvu in 0,23%' 'zla investicije v zdravstvu.
5; Upoštevajoč stališča občnih zborov osnovnih organizacij sindikatov in plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj,, navedene ugotovitve in. trenutno stanje, v katerem smo, ne (dovoljujejo in izključujejo, dodatno obremenjevanje delovnih organizacij in delovnih ljudi občine Ptuj.
Zaradi vseh navedenih razlogov, občinski svet ZSS Ptuj ne bo mogel vsaj še v perspektivi treh let opravljati nobene akcije za zbiranje kakršnihkoli sredstev, pa če ravno bi bila nujno potrebna.
6.	Stališče predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj je:
a)	primarno je treba ‘izpolniti program investicij v zdravstvu na območju občine Ptuj, ker je to dolg delovnim 'ljudem oz. občanom občine Ptuj, ki že prispevajo svoja sredstva;
b)	odklanjamo kakršnokoli neusklajeno zbiranje sredstev za mariborsko bolnišnico.
Zanimivost
Leto je vredno tri točke
V industriji obojenih metala »DJURO SALAJ« v Nišu je delavski svet sklenil, da dobi vsak zaposleni v tem podjetju dodatno še tri točke za vsako leto. ki ga je prebil v kolektivu. Namen tega simpatičnega dodatka je zmanjšati fluktuacijo zaposlenih, je pa tudi nagrada dolgoletnim članom kolektiva za njihovo stalnost in zvestobo kolektivu.
Domov
Izobraževanje
z vidika industrijske sociologije
- j	(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Fri načrtovanju izobraževanja bi bile koristne še druge analize, če bi bili zbrani ustrezni podatki. Tako je pa treba temeljito izkoristiti razpoložljive, to je, dosedaj zbrane podatke. Načrtovanje višje in visokošolskega izobraževanja je torej teamsko delo različnih znanstvenih delavcev in institucij. Temeljiti mora na kompleksnih analizah in primerjavah rezultatov teh analiz z izsledki enakih študij v drugih državah z višjo razvojno stopnjo. Upoštevati pa mora cilje, ki si jih želimo, ali ki temeljijo na drugih izhodiščih. Spomnimo se Myersovega trenda in velikega odstopanja podatkov za Jugoslavijo od značilnega razmerja med ND in izobrazbenim nivojem prebivalstva. Izkazalo se je, da je kljub visokemu indeksu izobrazbe nesorazmerno nizek ND (narodni bruto proizvod) na prebivalca. Spadamo torej med države, ki zelo slabo izkoriščajo dragocene človeške resurse, kar bomo tudi ugotovili v sestavku o izkoriščenosti strokovnjakov. Točne in utemeljene razlage za nepravilno vložene investicije v človeške resurse ni, iščemo lahko le možne odgovore:
—	Investirali smo preveč v kvantiteto izobraževanja namesto v kvaliteto z reduciranim vpisom na univerze.
—	Možno je, da smo šolali relativno preveliko število profilov ali pa, da ti niso dovolj adaptirani na potrebe sodobnega tehnološkega razvoja in fleksibilne organizacije. Danes je tržišče že nesiguren indikator in regulator produkcije šolanih kadrov in njihovih' profilov.
—	Organizacija dela in management v naših delovnih organizacijah sta polna odklonilnih in zavornih stališč in teženj z ozirom na visoko strokovno izobražene kadre. (Vse takšne negativne lastnosti so točneje obravnavane v sestavku o izkoriščenosti strok, kadrov). Le redko srečamo management (vođenje), ki gre v korak s časom in posveča izjemno pozornost strok, kadrom, jih motivira, nagrajuje in tudi zaposluje v velikem številu. Velika je verjetnost, da zadnji faktor močno določa nizko odvisnost NBF na prebivalca z ozirom na človeško izobrazbo v Jugoslaviji. Obstaja .nekaj dejstev, ki kažejo, da bi bila ta korelacija za Slovenijo višja:
—	Nižje število diplomantov, kot druge republike, pa vendar kvalitetnejšo ekonomijo:
—	Edino v Sloveniji sta NBP in produktivnost naraščala v času reforme, v Jugoslaviji pa docela stagnirala.
Poglejmo, kaj pravijo o načrtovanju kadrov na sploh ali pa posebej za Slovenijo nekateri avtorji:
—	S. Saksida odklanja načrt na podlagi sedanje situacije, t. j. objektivnih potreb, in načrt na podlagi ekstrapolacije splošnih razvojnih smeri. Sprejema pa načrt na podlagi ciljev, ki si jih postavimo za prihodnost, in načrt na podlagi predpostavke, da bodo visokokvalificirani kadri sami ustvarjali prihodnost. Sicer je pa Slovenija premajhna enota, da bi mogli zanjo pripraviti dovolj točen in siguren načrt kadrov. Gibanja pri nas odražajo gibanja v relevantnih okoljih. Ta prinašajo veliko nesigurnosti, nemogočega, oziroma nesmiselnega, nestalnega in pd. Načrt kadrov bi naj bil le ož. predvsem usmerjen na — »potrebo po vključitvi v mednarodno delitev dela!«. Slovenija je namreč kot majhen makro sistem fleksibilna in tako polna možnosti nastajanja sprememb. V tem cilju je po njegovem treba predvideti ekspanzivni razvoj kadrov na področjih, ki kažejo, da imajo prihodnost v naslednjih 20 do 30 letih, kot so npr. kibernetika, avtomatika, informatika... Razvijati bi bilo treba moderne metode za hitro učenje tujih jezikov, matematike idr.
—	Sklepne misli S. Možine o načrtovanju kadrov so na kratko te:
a)	pri načrtu moramo upoštevati tri sile: interes družbe, potrebe delovnih organizacij in socialno-ekonomski interes posameznika;
b)	potrebovali bomo več strokovnjakov za nova področja kibernetike, komunikacij, organizacije in sodobne tehnologije, in manj strokovnjakov za klasična področja gozdarstva, rudar., agronomije ipd.;
e)	potreben je hiter prehod s primarnega in sekundarnega na terciarno in kvartarno področje dela, t. j. skratka: manj ročnega in več umskega dela;
d)	dalje govori v tej zvezi o konkretnem izobraževanju z vseh vidikov in na koncu misli že na novo univerzo: samostojno, moderno oz. sodobno ...
(KONEC PRIHODNJIČ)
RAZLAGA NEKATERIH TUJK
ANALIZA —■- razčlenjevanje, razčlenitev kake enote ali- celote na njene dele, sesta-vine
TEAM' — moštvo, skupina;
ADAPTACIJA — ureditev, preureditev, prenovitev, prilagoditev;
PROFILskupek ali prikaz osnovnih tipičnih potez, presek ali prerez itd.; FLEKSIBILNOST;^- upogljivost, gibčnost, voljnost;
INDIKATOR — kazalec;
MANACAMENT — poslovno vodstvo; .
FAKTOR — dejavnik, eden od bistvenih elementov;
EKSTRAPOLACIJA — določitev zunanje- funkcije;
RELEVANCA — pomembnost, bistvenost, primernost;
MAKRO — velik;
EKSPANZIJA — širjenje, razširjanje;
KIBERNETIKA —■■■ moaerna znanstvena panoga, ki proučuje, na primer, delovanje zapletenih elektronskih strojev;
KOMUNIKACIJA — naznanilo, sporoči lo — prometne zveze in pomočki; PRIMARNO — prvo, prvobitno, osnovno;
SEKUNDARNO rrr drugo, drugovrstnb;
KVARTALNO — četrto, četrtostoprio;
TERCIALNO — tretjestopno, tretje.
LETNO POROČILO SLUŽBE VARNOSTI PRI DELU
IZDATNI PRIHRANKI
Z letom 1970 je služba var- slovanje. Stanje nezgod je ved- Navedena razpredelnica nam nosti pri delu v naši tovarni no merilo, s katerim ocenjuje- predoči naslednje stanje: zaključila svojo 17-letno po- mo delovno varnost.				
Leto	Število zaposlenih	Število nezgod	Ponesrečil se jc vsak	Izgub, dni zaradi- nezgod
1954	1125	125	9	1574
1955	1628	267	6,1	1405
1956	1628	175	9,3	2862
1957	1960	232	7,3	3510
1958	1713	203	8,4	4509
1959	1698	242	7	5248
1960	1969	180	9,4	3768
• 1961	1709	245	7	4279
1962	1729	23Ì	7,5	3542
1963	1765	243	7,3	3914
1964	1832	207	8,9	3868
1965	1848	205	12	4074
1966	1909	153	12,5	2465
1967	1944	142	13,7	2882
1968	1942	127	15,3	1576
1969	1935	106	19,7	1934
1970	1900	107	19,0	1782
Iz navedenega je razvidno, da so nesreče v določenih letih nihale, toda od leta 1964 se število nezgod zmanjšuje, saj se je v letu 1960 poškodoval vsak 9 delavec, dočim se je v letu 1970 poškodoval vsak 19 delavec.
Jasno je. da je najboljši kazalec, ki izhaja iz ekonomskega vidika — število izgubljenih dni- zaradi nezgod. Ta prikaz nam pove, da smo tudi finančno uspeli, saj so izgubljeni dnevi znatno nižji na enega zavarovanega kakor v prejšnjih letih. Koliko je znašal pri tem prihranek finančnih sredstev, ni potrebno posebej poudarjati.
Zelo zanimiv je kazalec vzrokov nezgod; ta pokazatelj je bil pred nekaj leti precej drugačen. Še pred 5. leti smo zabeležili okrog 80% nezgod zaradi vzroka osebnega faktorja, torej v zvezi s pomanjkljivostjo ponesrečenca. V zadnjem letu je vsekakor osebnega faktorja manj in sicer okrog 50%. To pomeni, da je napak, ki jih pri delu izvajajo delavci (neprevidnost, preziranje nevarnosti, nepazljivost itd.) vedno manj, toda še vedno preveč, da bi lahko bili zadovoljni. Zaradi tega bi bilo potrebno še naprej posvetiti pozornost strokovni vzgoji in propagandi za varno delo.
Vsekakor pa boi potrebno posvetiti več pozornosti ureditvi pogojev dela. Predvsem je tu mišljeno urejanje delovnih strojev, orodja in transportnih sredstev. Glede vzrokov nezgod bi torej lahko trdili, da se je stanje izboljšalo le pri vzrokih osebnega faktorja, deloma pri ureditvi varnostnih naprav, medtem se ni mnogo izboljšalo glede pogojev dela in naprav za transportna dela in njegove pripomočke.
To trditev potrjuje kazalec izvorov nezgod. Pokazatelji
prikazujejo, da je kot vir nezgode — delovno okolje prisotno s sorazmerno visokim od-stokonr27 %. Da je pij ročnem orodju iskati precej vzrokov nezgod smo videli pri raznih pregledih delovnih mest. Čestokrat orodje, pa tudi najenostavnejše, kot so kladiva, pile in druga razna ročno orodja, niso urejena tako, da bi ustrezala varnemu in dobremu delu.
Mnogo nezgod je bilo zaradi tujkov (kovinskih, lesenih itd). Ti tujki se pojavljajo pri obdelavi kovine, lesa in drugih materialov. Brezi dvoma; pa lahko sklepamo, da pri obdelavi materiala ne delamo dovolj previdno ter da delavci ne u-porabljajo 1 osebna varovalna sredstva (predvsem očala). Tudi odstotek nesreč pri prometnih sredstvih je visok (11%). To pomeni, da postopek uporabe ne usklajujemo z varnostno tehniko in da uporabniki teh sredstev niso seznanjeni ali pa nezadostno z nevarnostjo, ki se pojavlja pri uporabi teh sredstev.
PROBLEMI, S KATERIMI
SE SREČUJEMO NA PODROČJU PREPREČEVANJA
NEZGOD
Znano je, da se je . razvila industrija pri nas šele po drugi svetovni vojni. To pomeni, da večina naših delavcev, pa tudi vodečega -kadra, nima bogatih izkušenj v industrijski proizvodnji in njenem načinu dela.
Izkušnja pa je glavno orožje za preprečevanje nezgod. Te izkušnje je treba seveda pametno izkoristiti in jih tudi posredovati drugim. Domala 2/3 naših delavcev, ki delajo sedaj v industriji in ki upravljajo ročne stroje in naprave, še pred leti niso imeli nobene zveze z industrijo. Njihov način življenja in dela se je popolnoma spremenil. Te spremembe pa so prav gotovo vpli-
vale na njihovo počutje pri delu, predvsem pa na stopnjo varnostne tehnike. Pri tem pa moramo še poudariti, da smo prav tem novim industrijskim ljudem dajali zelo malo varnostne vzgoje. Posledice so bile velike in jih čutimo še sedaj, ker je ravno tega človeka, katerega s prihodom v industrijo nismo dovolj' poučili o vseh nevarnostih, sedaj po več letih dela težko poučiti ih mu nadomestiti to, kar smo zamudili. Pri takšnih ljudeh moramo V ta namen prikazovati primere nezgod in jim ob teh primerih svetovati, kako je treba varno delati.
Torej: poučevanju in vzgajanju za varno delo je treba tudi pri starejših delavcih prav tako posvetiti mnogo pozornosti; imeti pa moramo ža njih posebno pripravljen program in jih opozoriti na to, da so njihove dosedanje lastne izkušnje premale in da se morajo še vedno učiti tudi iz izkušenj drugih.
Pri številnih analizah stanja nezgod, posebno pa pri raziskavi vzrokov, smo poizkusili odpraviti najpogostejše in tiste vzroke, za katere smo menili, da jih najlaže in najhitreje odpravimo in za katere imamo največ možnosti. Pri teni smo seveda koristili izkušnje drugih in ravno v tem'imamo največ uspeha, ker s pridom koristimo vse tisto, kar je v svetu že znano in ocenjeno kot dobro. Seveda je problemov še vedno dovolj, tudi tistih, katere še ne znamo reševati ali pa za to ne obstajajo realne možnosti.
Ker je varnost pri delu zelo obširen kompleks raznih problemov, za rešitev katerih je treba iskati več načinov in več poti, poizkušamo' izluščiti le posamezne, tiste, katere se nam zdijo najbolj vidne.
. r.	R. p.
Odprto skladišče boksita
Ker laboranti. ki so (končali kemijsko iaborainjtskio šolo (ikv laborant) ponovno zastavljajo vprašanje ureditve njihove i-zobnazbe đm. dia so zapostavljeni v odnosu do delavcev, ki so si pridobili poklic KV delavca kemijsko-metalurške stroke v naši tovarni, sklicujoč se pri tem na »Zakon o srednjem šolstvu« (U. I SRS 18/67), dajem naslednje pojasnilo:
Po zakonu o' (izobraževalnih skupnostih, o financiranju in izobraževanju v SRS ter po »Zakonu o srednjem, šolstvu«, je razvidno, da ni možno enačiti naziv »srednje šole« z nekdanjim nazivom »popolna srednja šola«, temveč te kot sklop šol zaradi enotnega financiranja, tako da ne prihaja več do zapostavljanja določenih šol, srednjega šolstva ali izobraževalnih dejavnosti po sedanjih stopnjah. To pa seveda ne pomeni, da so vse »srednje šole«, 'ki so. v Sklopu srednjih šol, po vsebini in značaju enakovredni izobraževalni zavodi oziroma šole.
»Zakon o srednjem šolstvu«
navaja:
CI. f
S tem zakonom je urejena vzgoja in izobraževanje mladih in odraslih v (srednjih šolah in domovih z učenci teh šol.
Cl. 3
Srednje šole so:
—	poklicne šote
—	tehnične šote in druge šole za gospodarstvo, za družbene službe in za državno upravo (v nadaljnjem besedilu tehnične šote)
—	gimnazije
—	umetniške šole
Opm. torej je točno ločena stopnja šol v sklopu srednjega šolstva.
Cl. 4	'
Poklicne šole dajejo praktično in teoretično znanje, ki je potrebno za opravljanje dela v posameznih poklicih, pri katerih je pomembno zlasti praktično znanje, razvijanje in poglabljanje ispiošne izahrazbe.
Cl. 5
Tehnične šole dajejo strokovno, teoretično in osnovno praktično znanje ter seznanjajo učence z delovnimi procesi in z organizacijo dela v posameznih panogah gospodarstva, družbenih Služb in državne uprave, razširjajo in poglabljajo znanje učencev iz .naravoslovnih in družbenih ved.
Za absolvente poklicnih šol so lahko organizirane tehnične šole ali posebni oddelki tehničnih šol z ustrezno prilagojenimi predmetniki in učnimi načrti.
Opm. Ce spada »poklicna šola« in »tehnična šola« v sklop srednjih šol, obe šoli nista e-nakovredniii, pač pa lahko absolvent poklicne šole z nadaljnjim študijem doseže višjo stopnjo izobrazbe — »tehnik«.
Cl. 7
Gimnazija razširja in poglablja znanje učencev iz naravoslovnih in družbenih ved ter iz splošne tehnične izobrazbe.	i
' Posamezne gimnazije lahko dajejo tudi širše (znanje iz klasičnih jezikov oziroma poglo-
bijo izobrazbo iz posameznih učnih predmetov.
Gimnazija pripravlja v skladu s tem zakonom učence, ki to želijo, za posamezne praktične dejavnosti.
Opm. Na vprašanje o tej zadevi — v Skupščini občine Ptuj, oddelku za upravno-pravne posle —, nam je bilo odgovorjeno: Vsem delavcem pa je bila v ruibriko o šolski izobrazbi vpisana šola, katero so končali. Iz tega je razvidno, da gre za poklicno šolo, ki je po zakonu o srednjem šolstvu uvrščena med srednje šole.
Republiški sekretariat za delo Ljubljana nam je poslal (odgovor: Mnenja smo, da se administrativnim šolam, 'ki so trajale dve leti in, ki so sprejemale učenoe s končano osnovno šolo oz. bivšo nižjo gimnazijo, prizna značaj srednje šole tudi pred uveljavitvijo zakona o srednjem šolstvu, ker so že pred tem izpolnjevale pogoje za poklicne šole. (Ure-
Naš parkirni prostor
j eno v našem »Pr avilniku o delitvi oseb. dohodkov«, tabela I, točka 4 — že teta 1965).
Oba odgovora potrjujeta, da spadajo poklicne šole k srednjim šolam po zakonu o srednjem šolstvu.
Po čl. 3 zakona o srednjem šolstvu. Iz tega nadalje sledi, da so poklicne šole — poklicne šole, tehnične šole— tehnične šole in gimnazije — gimnazije, vse pa so srednje šote.
Naš sedanji pravilnik o delitvi1 osebnih dohodkov ne raz-
Dr. Buonocoro iz zobne klinike v Rochesteru, zvezna država New York v ZDA, priporoča, naj bi začeli množično prekrivati zobe s posebnim lakom iz prozorne umetne smole. Tanko plast laka je mogoče nanašati na zobe brez predhodnega brušenja. Nato obsevajo zobe s kratkimi, izredno
ki si je ta naziv pridobil v poklicni šoli, od kvalificiranega delavca, ki si je ta naziv pridobil v naši (tovarni s 4-letno prakso na delovnem mestu, 500-uimim. tečajem ter zaključnim praktičnim in teoretičnim izpitom.
Tabela I, točka 4 omenjenega pravilnika se glasi:
Izučeni delavci za delovna mesta z izpitom za kvalificiranega v stroki ali s končano administrativno šolo z zaključnim izpitom.
močnimi ultravijoličastimi bliski, ki aktivirajo eno izmed sestavin laka, ki v trenutku postane trd in tako ščiti zobe pred gnilobo vsaj leto dni. E-nako umetno smolo začenjajo uporabljati tudi za polnjenje manjših lukenj v zobeh, namesto običajnih amaganov, cementov in sintetičnih polnil.
likuje 'kvaliifilciirahega delavca.
T.S.
Bomo grizli z lakiranimi zobmi?
Stara navada - železna srajca
Da ta stari pregovor še drži, se lahko vsak dan znova prepričamo. Oglejmo si le en primer.
DS podjetja je odobril finančna sredstva za ureditev pešpoti od tovarne do naselja in železniške postaje. Ni kaj reči, pot je lepa in čista, je prevlečena z asfaltno prevleko. S tem je odpadla tudi vsa neprijetnost v zvezi s prehajanjem pešcev čez cesto, ki je prav ob konicah najbolj prometna. Pot je speljana tako, da lahko nemoteno pridejo na železniško postajo prav vsi, ki so tja namenjeni, ne da bi pri tem morali čez prometno cesto.
Pa vendar! Samo poglejte, popoldne ob 15. uri, kako nekateri skačejo med drvečimi avtomobili preko ceste, da lahko potem gredo po blatni (stari) poti in še čez vse železniške tire — na postajo.
ZAKAJ? — KER SO TAKO NAVAJENI!
Predlagamo, da bi prišel včasih naokrog kakšen »DEŽURNI REPORTER« in jih ovekovečil in sicer: prvič, kako skačejo med avtomobili čez cesto, drugič, kako nerodno prečkajo železniške tire in napeljave, ter — tretjič, kako nebogljeno čakajo na vlak, ki seveda zaradi njih ne bo prej privozil, kot so mu določili z voznim redom.
Menjava klinov
Mogoče bi se dalo urediti tudi tako, da bi prometna milica enostavno ustavila vse drveče avtomobile in tako poskrbela, da bodo ti »NAVAJENO« lahko brez strahu za svoje zdravje šli po stari poti.
DESET IN VEČ LET SMO HODILI TAKO, ZAKAJ BI SEDAJ MORALO BITI DRUGAČE?!
Komaj za kavico ...
Še en primer na temo splošnega tekmovanja, kako prebiti nedavni odlok o zamrzovanju osebnih dohodkov ...
Beograjsko podjetje »PROJEKTINZlNIRING« je pravočasno razdelilo svojim delavcem po celih 400 odstotkov od njihovih povprečnih prejemkov.
Ker so povprečni prejemki v »PROJEKTINŽINIRINGU« v tem času znašali 474.700 starih dinarjev, so ti genialni ljudje prejeli na roko okoli po dva milijona starih dinarjev.
Komaj za kavico ...
(TV — 15, 11. II. 1971)
Topel obrok jim^dela sive lase
V niški tovarni obojenih metala »Djuro Salaj« imajo v svoji obratni menzi dokaj neprijetne probleme. Navedimo le dva. Večkrat se zgodi, da tretja, to je nočna izmena, nima dovolj hrane; je enostavno zmanjka za tiste, ki pridejo nekoliko pozneje. Namesto juhe z mesom ali kaj podobnega, se morajo zadovoljiti s čajem. To pa je kot nalašč povod za razne prepire in nesoglasja. Vzrok — obe izmeni pred nočno sta porabili preveč ali vsaj več kot bi smeli.
Pritožujejo pa.se tudi ljudje, ki so odgovorni za red v menzi. Zanimivo, predvsem čez tretjo izmeno, da je disciplina »na psu«. S kruhom, da se kar kepajo med seboj (seveda ne vsi), da trije pospravijo tudi četrti obrok, če uživalca tega ni pravočasno k mizi. Vsekakor lep primer tovarištva.
Ni samo pri nas »vroče« okrog toplih obrokov, ampak tudi še kje drugje.
Znanstveniki so v prahu našli štirinajst različnih niže razvitih rastlin. To odkritje je morda pojasnilo, zakaj je toliko ljudi alergičnih na prah. Vse odkrite rastline sodijo v družino alg. Vzorce, nabrane v hišah Cincinnatija, mesta v a-meriški državi Ohio, sta proučevala dr. Bernstein s cinci-natijske univerze in dr. Saffer-man, sodelavec državne komisije za odkrivanje onesnaženosti voda (ta je tudi prvi v pra-
Vzroki alergičnosti na prah
hu odkril alge). Da bi se prepričala, ali alge iz navadnega hišnega prahu res povzročajo alergične reakcije (kožne, dihalne itd.), sta opazovala vpliv ekstrakta iz prahu pri 84 prostovoljcih. Ugotovila sta, da so se pri približno polovici prostovoljcev na koži pojavili izpuščaji, ko sta jim pod kožo vbrizgala približno tisočkrat razredčen ekstrakt prahu. Potem sta tem ljudem vbrizgala ekstrakt prahu, v katerem je bila samo določena vrsta alg. Reakcija je bila enaka kot pri okužbi z navadnim prahom.
Kaj pričakujemo od sodelovanja z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane?
Na svoji seji 25. februarja je sprejel delavski svet našega podjetja zelo pomemben sklep: pri izdelavi nekaterih samoupravnih aktov in organizaciji poslovanja podjetja bo sodeloval Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. V ta namen je delavski svet odobril tudi že potreben denar, okrog 20 do 30 starih milijonov dinarjev.
DIREKTOR ZAVODA ZA ORGANIZACIJO POSLOVA-V LJUBLJANI, Viljem Nein e c,, je diplomiral na Matematično prirodoslovni fakulteti v Ljubljani leta 1952. šest let je poučeval kemijo na gimnaziji v Novi Gorici. Leto dni je bil direktor Okrajne delavske univerze v Novi Gorici, nato pa dve leti direktor Zavoda za organizacijo dela v Novi Gorici. Po priključitvi k bivšemu Revizijskemu zavodu SRS v Ljubljani, je deloval kot sodelavec tega zavoda. Krajši čas je bil svetovalec za organizacijo v institutu »Meblo«. Od leta 1966 pa je direktor Zavoda za organizacijo poslovanja v Ljubljani.
S prispevki je doslej sodeloval v raznih publikacijah in na simpozijih.
Podpisana Kristina Drevenšek se iskreno zahvaljujem za darilo, katerega sem prejela od sindikata ob odhodu v pokoj. Tudi moj mož se iskreno zahvaljuje za prejeto darilo in pomoč v času bolezni.
Kristina in Franc prevenšek
Podpisani FRANC SAKEL-ŠEK, mat. št. 821, zaposlen v DE Glinica, se prav prisrčno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata DE Glinica in Tovarniškemu zboru sindikata TGA za vso pomoč in pozornost, katero So mi nudili v času bolovanja, ki je trajalo leto dni. Sedaj sem se spet vrnil med svoje sodelavce, zadovoljen, da delam v sredini, ki ni pozabila na svojega bo-lanega sodelavca. Še enkrat — prisrčna hvala!
S tem sklepom so člani delavskega sveta potrdili stališče sindikalne organizacije, ki je že konec preteklega leta v svojem znanem pismu delavskemu svetu nakazala možnosti za sodelovanje s specializiranim zunanjim sodelavcem, pri urejanju nekaterih najpomembnejših samoupravnih aktov. Odločitev delavskega sveta se mi zdi zelo pomembna, hkrati pa tudi edina pametna možnost, da v našem podjetju uredimo nekatere zelo pereče probleme, kot so na primer: sodobnejša
DS-TGA
sprejme
statut
V
6 mesecev <—Zavod
V
Izdelava pravilnika o nagrajevanju
Kdor vsaj približno pozna deio, ki ga bouo opravljan pri nas strokovnjaki zavoaa, lahko iz gornje sheme vidi, da bo delo. zelo obsežno in da so roki zelo kratki (za primerjavo: sistemizacijo »izdelujemo« že skoraj dve leti, o novem pravilniku o nagrajevanju govorimo že najmanj tri leta, ne da bi kaj naredili, statut smo »delali« dobro leto itd.). Seveda pa je predvsem od nas samih (najprej seveda od ekipe, ki bo direktno sodelovala z zavodom) odvisno, v kakšnem roku bomo imeli uzakonjeno vse, kar nam ponuja zavod, in kako bomo to spoštovali. Eno dejstvo je namreč nesporno: lahko nam poslovanje organizira ne vem kakšna ekipa strokovnjakov, če njihovega dela ne bomo znali pravilno oceniti, bo vso prizadevanje zaman, sodelovanje z zavodom pa vstran vržen denar!
Večino bralcev bo najbrž zanimalo poslovanje zavoda, katerega strokovnjaki bodo najmanj leto dni sodelovali pri organizaciji' poslovanja našega podjetja,, zato bom poskušal nanizati nekaj okvirnih podatkov o zavodu in načinu njegovega dela.
Zavod za organizacijo poslovanja v Ljubljani se ukvarja s svetovanjem in uvajanjem metod s področja splošne organizacije; s svetovanjem pri izbiri strokovnih in vodilnih kadrov; z organizacijo prodaje, proizvodnje in nabave; z organizacijo kadrovskih služb, sistemi stimulacije in vodenja; z ocenami poslovanja, strategijo proizvodov; v zadnjem času se zavod še posebno ukvarja z uvajanjem planiranja, kontrole
organizacija poslovanja, racionalnejša proizvodnja, sistemizacija delovnih mest in ne nazadnje: pravičnejše in spod-budnejše nagrajevanje.
Zakaj trdim to? Zaradi tega, ker V podjetju nimamo kadra, ki bi brez strokovne pomoči zmogel opraviti tako zahtevno delo. Sicer pa tudi zdaj, ko nam bo pomagal zavod, ne bomo mogli držati rok križem, ampak bomo morali kar krepko zavihati rokave, če bomo hoteli v doglednem času urediti vsaj najpomembnejše
Sistemizacija in delo pri organizaciji podjetja
1 leto
V
Korekture statuta in organizacijskih shem z ozirom na novo organizacijo > podjetja	--------->
in obračuna stroškov po metodi »uirect Losung«, z vrednostno analizo, internim transportom in uskladišcevanjem.
Zavod zaposluje it strokovnih sodelavcev, od katerih jih ima 11 visoko strokovno izobrazbo. Najbrž bo kdo vprašal, če daje zavod za svoje delo kakšno garancijo. Odgovoriti moram nikalno: zavod za svoje delo ne daje nobene garancije, da bodo metode, katere predlaga za konkreten primer, v vsakem primeru rodile v podjetju uspene in koristi. U-speh izvajanja določene metode je namreč odvisen od treh dejavnikov:
a)	od strokovnosti svetovalca, ki mora biti sposoben relativno hitro analizirati določen problem in predlagati razumno rešitev z ustrezno metodo;
b)	od vodstva delovne organizacije ali službe, ki mora biti sposobna razumeti metodo oziroma biti pripravljena, da jo sprejme;
Industrija mesnih in gotovih jedil kombinata Slijeme iz Se-svet pri Zagrebu že nekaj let proizvaja takoimenovana visoko zamrznjena jedila, ki so se izredno dobro obnesla v ZDA in drugih visoko razvitih evropskih deželah.
Po razvitem proizvodnem postopku kalorično in vitaminsko dobro pripravljena jedila globoko zamrznejo in tako o-hranijo v njih vse, kar mora imeti reden obrok hrane, denimo malice. Prednost takega visokega zamrzbvanja obrokov hrane je v tem, da se pri zamrzovanju tvorijo veliki kristali, ki ne povzročajo pokanja hrane in njenega spreminjanja, kar pa se pri zamrzovanju ne godi.
Tako pripravljena jedila, ki sò se v svetu že močno uveljavila na izletih, vikendih in v podjetjih kot malice med delovnim časom; dobivajo vse večjo domovinsko pravico tudi pri nas. V Sloveniji jih servirajo kot tople malice v Iskri, Litostroju, celjski Cinkarni,
samoupravne akte. Ne smemo namreč misliti, da nas bo sodelovanje s strokovnjaki tega zavoda rešilo vsega neprijetnega dela.
Kot vemo, je bil direktor zavoda za organizacijo poslovanja 9. februarja 1971 v našem podjetju in je ob tej priložnosti povedal, kako bi teklo sodelovanje med zavodom in podjetjem, če se bomo odločili,; bo sodelovanje, če ga shematsko prikažemo, približno takole:
Sistematično delo pri planiranju, kontroli in analizah Uvedba obračuna stroškov po Direct Costing metodi
V
Racionalizacija del. postopkov
V
Izdelava
stimulativnega
sistema
c) od pripravljenosti in sposobnosti vodstva podjetja, da se marsikdaj spopaue z lahkomiselnostjo in neredko celo s konservativnostjo v svojem podjetju.
Odgovornost sodelavcev zavoda je predvsem v pravilni analizi problema in najbolj primernih nasvetih za večjo uspešnost poslovanja. Poleg tega je njihova dolžnost, da najprej ugotovijo, ' ali razpolaga podjetje s primernim kadrom, vodstvenim in strokovnim, ki naj bi vpeljalo nove metode. Ce sodelavci zavoda ugotovijo, da podjetje ni sposobno izpopolniti poslovno organizacijo z novimi metodami, ker ne razpolaga z ustreznim strokovnim kadrom, ali pa so v podjetju razmere takšne, da ni mogoče pričakovati bistvenega napredka, jih konzultantska etika obvezuje, da naročnika na to o-pozorijo, se omejijo na najbolj nujne nasvete in bolj intenzivno sodelovanje odložijo, dokler ne dozorijo boljši pogoji.
v mariborskem TAM itd. V mariborski tovarni avtomobilov je ta noviteta bila ugodno sprejeta in jo tudi že s pridom uveljavljajo.
Zamrznjene obroke hrane je mogoče pripraviti za malice v dokaj kratkem času; v Medži-murski trikotaži Čakovec jih pripravijo v ena in pol ure za nad 1000 zaposlenih.
Tudi izbor jedil je dokaj pester, saj v tovarni proizvajajo nad 60 različnih obrokov hrane na osnovi visokega zmrzovanja (debrecinski gulaž, vampi, kokošji paprikaš, zelje s svinjskim mesom, srče s krompirjem itd.), medtem ko vsebuje »železen« izbor 32 različnih jedil, kar pomeni, da se je v mesečnem časovnem turnusu možno odločiti vsak dan za serviranje druge jedi.
Kaže tudi, da je cena' tem obrokom hrane dokaj dostopna, saj se giblje med 7 in 13 dinarji za kilogram tako pripravljenega jedila (štirje obroki tople malice).
-ko
Če podjetje nima sposobnih in prizadevnih sodelavcev, je malo verjetno, da bo sodelovanje z zavodom uspešno. V tem primeru lahko zavod sodeluje samo do tiste stopnje, ko je podjetje še sposobno realizirati njegove predloge.
Zavod je imel doslej pri svojem delu že več slabih izku-šenj, zato čedalje bolj zahteva, da ima podjetje pri reševanju svojih problemov predvsem ustrezne kadre. Za uspeh zavodovega dela pri izpopolnjevanju poslovne organizacije je bistveno, da najprej priredi ciklus štirih ali petih predavanj, katerih se mora udeležiti od 20 do 60 vodilnih in strokovnih delavcev ter predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Izpopolnjevanje organizacije je s psihosocialnega stališča zelo kočljivo in. zapleteno. Zato je potrebno najprej ustvariti »klimo« v tistem jedru, ki najmočneje vpliva na »javno mnenje v pod; jet ju«. Najprej je treba ljudem prikazati koristi organizacije, razpršiti morebitne bojazni in jih pridobiti za sodelovanje. Ce se takšnih uvodnih predavanj kdo od najvišjih vodilnih kadrov ne udeležuje, je uspeh uvajanja novih metod že močno kompromitiran, če ni že znak, da so možnosti za uspeh minimalne!
Čeprav lahko zunanji svetovalci s svojimi nasveti zelo koristijo delovni organizaciji pri uvajanju novih metod, ki jih pri tem hitrem razvoju celo specializirane komaj dohajajo, pa je šibka točka zunanjih svetovalcev v tem, da ne poznajo do podrobnosti specifično problematiko, in kar je še posebej pomembno, vzdušja, vplivov, teženj, bojazni, želja po osebni uveljavitvi skupin, posameznikov itd. Zato je, kot sem že omenil, za uvedbo vsake metode nujno potrebno sodelovanje primernih kadrov delovne organizacije. Zunanji sodelavec predlaga, po ustrezni analizi, primerno metodo, toda le s pomočjo naročnikovih kadrov lahko »ukroji obleko po meri«. Sodelavec zavoda mora sodelovati z naročnikovimi kadri, dokler metoda ni vpeljana.
Naravno je, da ob vsaki u-vedbi metoda ni dovršena. Zato jo je treba nekaj časa »piliti«. Za organizacijsko izpopolnjevanje, pri iskanju boljših rešitev in kontroli • stališč so pomembne diskusije z zunanjimi sodelavci, ker dobri zunanji svetovalci vnašajo v podjetje novfc ideje in niso »obratno slepi«. Uvedene metode zavod spremlja in po potrebi popravlja odklone. Popravki so potrebni tudi zaradi že spremenjenih razmer poslovanja. Podjetje je živ organizem in razmere, v katerih deluje, se stalno spreminjajo, zato se moramo tem spremembam tudi stalno prilagajati, če hočemo, da bo naše poslovanje uspešno. Metode, ki jih sodelavci zavoda uvajajo v podjetjih, so v glavnem tiste najnovejše metode, ki so se že uveljavile v najnaprednejših razvitih državah. Zavod jih samo prilagaja našim specifičnim zgodovinskim, politično-ekonomskim in psihosociološkim razmeram. Čemu bi na novo nekaj razvijali, če lahko v zelo kratkem času ustrezno prilagodimo tisto, kar je že izdelano? Zavod'pri svojem delu ne uveljavlja nobenih zelo kompliciranih metod.
Njihovo prvo in osnovno načelo je: doseči pri organizaciji, kjerkoli je mogoče, čimvečjo enostavnost in učinkovitost!
Filip DOLINAR
Franc Sakelšek
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrllč — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.
Zamrznjene malice