Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10'— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . .	„	2‘50
Mesečno . . „ 1-— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15’—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::

Inserati ali OEnanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo In upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Obrtno nadzorstvo
Stfar.erska dežela je glede: obrtnega nadzorstva razdeljena v dva okraja:	1. ljubenski nadzorovalni
okraj obsega okrajna glavarstva Bruck, Gröbmiing, Judenburg, Ljubno, Liezen, Murau, 'Mürzzuschlag ; 2. graški nadzorovalni okraj obsega vsa druga o-krajna glavarstva, tudi naša slovenska. Graški u-rad , e sestavljen:	Rudolf Li ehm, bbrtni nadzornik,
Josip Karasehia, obrtni nadzornik, 'Viljem Hanaček, obrtni nadzornik, in Al. Lobi, komisar.
Obrtni nadzorniki so ustanovljeni po zakonu iz leta 1894. Imenuje jih trgovinski • minister, Obrtni nadzorniki morajo biti .strokovno izobraženi ter bi morali znati jezik istega okrožja, v1 katerem delujejo. Pri graških nadzornikih ta postavni pogoj, razen pri enem, ni izpolnjen. Sami ne smejo imeti nobenega o-brta. Darov ne smejo sprejemati niti od delavcev niti od delodajalcev. 1 Obrtni nadzorniki imajo pravico, da nadzirajo vse obrti svojega okrožja.
Zajnimala bo naše čitatelje Statistika o obrti v graškem nadzorstvenem okraju, iV njem se nahajajo naslednje obrtnemu nadzorstvu podvržene obrti: 244 obrti zai praprodukcijo, 1325 obrti za kamen, zemljo, ilo, steklo, 470 kovinskih obrti, 136 obrti za izdelovanje strojev, aparatov, instrumentov!, transportnih sredstev, 2194 obrti za predelovanje lesa, 3 obrti za izdelovanje kaučuka, gutaperche, celuloida, 195 obrti z usnjem, kožami, ščetinami, lasmi in perjem, 36 tekstilnih industrij, 44 tapecirskSh obrti, 96 industrij za obleko in lišp, 111 papirnih industrij, 1393 industrij za živila, 13 zavarovanj za nezgode podvrženim gostilniškim obrtom,, 108 kemičnih industrij, 956 stavbenih obrti, 55 grafičnih obrti, 139 osrednjih naprav za proizvajanje moči, za kurjavo in razsvetljavo, 8 potovalnih industrielnih podjetij, 140 blagovnih trgovin, 511 prometnih obrti in 18 različnih obrtov.
Statistika ni razdrobljena na okrajna, glavarstva, vsled tega nam je nemogoče povedati, koliko tu zgoraj navedene obrti pripade na Slovenski Stajer, kar bi nas seveda najbolj zanimalo. Tudi ona obrti in trgovine niso v zgornji štajtisttiki navedene M ne spadajo v delokrog obrtnih nadzornikov. V delokrog nadzornikov spadajo namreč tovarne in podjetja, kojih delavci morajo biti za nezgode zavajrovani. V o-menjenih obrtih in tovarnah je zaposlenih okoli 33 tisoč delavskih moči.
Kdor pozna razdelitev nadzorstvenih okrajev po Avstriji, njemu se mora čudno zdeti, kako sta prišla Slovenski Staler in, nemški Srednji Stajer pod en
PODLISTEK.
'W dežel? Faraonov.
Dr. M. Slavič.
(Dalje.)
Ta dan je moral biti sploh ugoden za ženitev. Med vožnjo smo namreč videli v neki vasi zopet go-stovanjsko, nekoliko manjšo procesijo brez jezdecev in drugih vozov razun rdečega voza neveste. Po dne smo,hodili po potih kraljestva mrtvih, na večer vidimo pota onih, ki grejo v življenje. Ko b)i Le bilo vedno srečno in ne vodilo tje, na kar nas spominja pri postaji Tiura velikanska jetnišnica. (Zdaj,: januarja, 1014, so pjisali časniki, da so se ti jetniki uprli,: pobili precej paznikov, dokler niso bili ukročeni s sv’.učnimi krogljami v svojih telesih.) Na drugi strani v mokajtOmskem gorovju pa se vidijo kamnolomi, kjer so že stari Faraoni jemali lepi apnenec za mastabe in piramide.
* *
V Sakkari smo gledali stopnja,to piramido, ki tvori prehod od mastabe* do pirajmide. Faraon Snofru iz 4. dinastije je v Medumu v Gornjem Egiptu prvi začel zidati nagrobni spomenik v obliki pravilne piramide, kakršne so dozidali v njih popolnosti Snobovi nasledniki Cheops, Chefren in Mlkerin v kraju Gize pri Kairi. Nad grobom ni samo štirioglata stavba, kjer bi naj prebival kakor v stanovanja ka, tudi ni nad prvo mastabo naloženih več ožjih malst ab kakor pri stopnjati majstabi, ,ampak nad grobom se pričenja kvadratna stavba, ki se navzgor vedno bolj zožuje; dokler se štiri stene, v obliki trikota, ne strnejo na vrhu. V tej piramidi je samo grob, v sredini spodnjega dela piramide. Zato so pa za daritvene namene začeli zidati pred piramido na vzhodni strani templje.
Po slikah bi si človek predstavljal, klak,o bode moral po puščavi potovati do gizešldh piramid in do slavne tamkajšnje sfinge. He sitavbe so res že v puščavi, toda tik do njih se popelješ z električno cest-
nadzorstveni okraj. To je pač samo na ta način razložljivo, da se slovenski obrtni in politični krogi niso za te zadeve nič brigadi ali pa daj ni bilo med političnimi in obrtnimi krogi, nobenega stika,, kakor sedanji čas. Obrtniki ' se obešajo na frak najbolj derutni stranki in škjodijo s tem sebi: ter slovenski stvajri.
Slovensko obrtništvo se pod vodstvom v bistvu obrtnemu stanu nasprotne svobodomiselne stranke Sie niti ne zmeni za to, da bi vsaj sedaj postavilo v program svojih zahtev ustanovitev . spodnještajerskega nadzorstvenega okraja. Obrtnemu stanu ni treba razpravljati o pomenu lajstnega slovenskega okraja. Slovenski narod pa ima interes na tem, da se v vsakem oziru otrese vseh spon, ki ga vežejo z Gradcem.
Pogreb stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja.
Zopet se je zaprl hladni grob, iz naših vrst je izginil mož milega značajia, blagega in plemenitega srca — v soboto popoldne ob 4. uri smo spremili k večnemu počitku mil. preč. g. stolnega dekana, dr. Ivana Mlakarja.
Že okrog pol 4. ure popoldne je bilo zbranega pred poslopjem stolnega kapitelja ogromno občinstva in še vedno so prihajale nove vrste ljudi kljub slabemu vremenu od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo ljuba,v možu, o katerem se smelo tfrdi, da v svojem življenju ni mogel imeti sovražnika. Od blizu in daleč je prillitelo okrog sto đuhovnikov-'sobratov, da spremijo k večnemu počitku svojega predragega tovariša, ljubečega učitelja in vzornega duhovnika. Krsto je blagoslovil in sprevod vodil od hijše žalosti v stolno cerkev v najhujjšem dežju naš prevzvišeni vladika, gospod, dr. Mihael Napotnik, ob asistenci stolnega kapitelja ter druge duhovfščjine. Zastopani so bili vsi državni in drugi uradi, čhjstnijški zbor, veli ko meščanstva, skorodane vsa maribiorska slovenska inteligenca, narodna društva, premnogo osebnih če-stilcev dragega rajnega od blizu in daleč; še celo iz daljnega Gradca sta prihitela, kanonika baron Oer in Fötsch izkazat predragemu sobratu zadnjo čast.. Družbo sv. Mohorja je zastopal g. dr. Rožič, izmed poslancev so se udeležili pogreba gg. dr. Korošec, dr. Verstovšek, Piše,k), Ozmec. V vrsti žalujočih sta korakala ra,zven velikega števila dekanov, župnikov in druge duhovščine tudi iz oddaljenega 'Spodnjega Stajer j a še tudi mil. g. Fran Ogradi, opat celjski, ter mil. g. Fran Hrastelj, arhidiakon konjiški, Za šeste-
no železnico ali pa z avtomobilom po čudovito lepi in široki cesti med drevoredom in rodovitnim 4vetom. Ta lepa cesta se je napravila pred otvoritvijo sueškega kanala, da bi imela cesarica Evgenija, id je prišla tudi k otvoritvi1, lepo pot k piramidam.
Pri zadnji postaji cestne železnice je veliko poslopje „Mena House Hotel“, in temu nasproti policijska straža, pošta, lekarna in trgovinski prostori. In odtod-gre cesta kake četrt ure navkreber, ki je pa tudi precej zložna, tako da smo srečali salonsko družbo, ki se je sprehajala tocb v pajrketjnih čevdjičkih.
Da še nič ne manjva kontrastu med grobišči v puščavi in med modernim življenjem?, nam pride pred piramido nasproti na belem konju .— fotograf, Evropejec, Avstro-Oger, Rumunec iz Ogrskega, j. Do-zsay, ki se je prišel iz svoje 'blizu piramide zidane hiše ponujat, da nas uvekioveči na fotografiji s sfingo in Clieopsovo piramido. Sele ko smo tik piramide in sfinge, čutimo duh puščave, duh samote, duh -grobišča, in kraljestva smrt,i v vsem veličanstvu, v vsej mogočnosti, v vsej krasoti. Zlato smo bili hvaležn>, ida je nekaj te posebnosti spravil na sliko naš roiak. ki fotografira tam že od leta: 1886 ter se podpisu e na fotografijah kot hungarien photographer to H. H. the Khedive *& many foreign sovereigns.
Te piramide s sfingo se popisujejo v vsaki učni knjigi, kjer se le nekoliko govori o Egipčanih. To ie najbolj značilno za. Stari Egipt. Zalo še ima tudi Novi Egipt na poštnih znamkah naslikano sfingo s piramido na mestu, kjer imajo naše znamke ces. glavo. Res je nekaj imoozantnega na teh velikanski!: stavbah, o katerih se še vedno ne ve, kajblo so jih mogli sezidali. Stavbeniki so dosegli s piramidami ntis mogočnosti in večnosti po teh orjakih z velikanskimi dimenzijami v sredi mirne, lihe, ravne puščave.
Največja je prva ali Cheopsova • piramida, Faraona iz 4. dinastije, ki jie vladal za svojim očetom Snofrom okoli 2800 pr. Kr. Dolžina ene strani kvadratnih tal meri sedaj 22714 m; ker je pa spodaj ne-
rovprežnim vozom so stopah potrtega srca njegovi najbližji sorodniki in zatem nepregledna množica žalujočih, kakoršne je Maribor tudi ob najlepšem vremenu le redkokedaj poprej videl; razv/en bogoslovcev na stotine dijaštva, učenke fin gojenke zavoda čč. šolskih sester ter v velikem številu mariborske gospe in gospodične in drugo občinstvo.
Cela škofija žaluje za dragim rajnim, kajti ni je župnije v njej, kjer bi ne imel plemeniti rajnik še svojih učencev ali takih, katerim je izkazal na ta ali oni način kakšno dobroto ali ljubav. In sedaj že počiva v hladni gomili dragi naš rajnik, njegov duh se je že dvignil tja gor v višave, njegova duša je že pri Bogu, a spomin na njegova dela, na njegovo mirno, zlato dušo nam ostane neizbrisljiv. Zemeljskim o-stankom bodi domača zemljica lahka, njegovi plemeniti duši pa svetila večna luč!
Zadružne vesti.
Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani se vrši v pondeljek, dne 4. maja t. 1. Natančni spored še objavimo. Ker se bodo na občnem zboru razpravljala nekatera zelo važna vprašanja, še pričakuje, da se bodo štajerske članice v obilnem številu udeležile občnega zbora.
Na Štajerskem ima sedaj ljubljanska /Zladružna Zveza 118 zadrug in sicer 101 posojilnico in 17 raznih drugih zadrug; njej pripada več Članic na Sp. Štajerskem, kakor obema drugima zvezama (celjski in Verbandu v Gradcu) skupaj.
Zladružna, oziroma gospodarska predavanja, se vrše:	dne 19. aprila v Jarenini, dne 26. aprila v
Ponkvi ob južni železnici, dne 3. maja pri Sv. To mažu pri Ormožu, dne 10. maja v Skalah, dne 17. maja v Ljutomeru, dne 24. maja v Artičah. Povsod predava nadre Vizor Vladimir Pušenjak,- Več zadrugam se ni moglo ustreči, ker so bile nedelje, za ka-tere so želele predavanja, že oddane.
Osrednja zadruga za vnolvčenje živine v Mariboru ama svoj občni zbor v petek, dne 24. aprila. Občni zbor bo zanimiv, ker se bodo istega udeležili tudi zastopniki centrale na Dunaju, ki bodo poročali o uspehih zadružnega vnovčevanja živine v drugih avstrijskih deželah.
Najnovejši članici ljubljanske Zadružne Zveze sta kmečki _ posojilnici v Kamnici in St, Pavlu pri Preboldu. Že dosedanji kratek čas poslovanja priča, da se bodo za,druge zelo lepo razvijale in da je bila njih ustanovitev potrebna.
kaj nasutega peska, mislijo, daj je bila prvotna dolžina nad 230 m. Visočina meri zdaj neaaj nad 137 m; ker je pa vrh odkrhan, porušen, tako da zgoraj na ravnem lahno stoji do 20 oseb, je bila prvotna viso-cina 146!4 m. (Stolp cerkve sv. Stefana na Dunaju je 137 m visok.) Tla piramide zavzemajo 54.300 kvadr. metrov in stavba obsega še z,daj 2,352.000 kubičnih metrov. Vrh in stranske gladke plošče manjkajo že piramidi. Zidana pa. je piramida, samo iz veiika.nskih štirioglatih kamnov rumenkastega, apnenca,, ki so jih lomili v bližini. Zunanje strani pa so bile obdane z lepšim, belim apnencem iz Mokatama, zlasti iz kamenoloma Tura onkraj Nila. Orjafški napor tiči pa v tem, da so stari Egipčani zvozili in zvalili toliko teh 3—4/4 m debelih skal. Neldi Ioma.rd je preračunil, da bi lahko napravil s i kamenjem te piramide okoli cele današnje Frajneije 9 dm visok in 4 dm širok zid. V notranjščini te ogromne stavbe ni bilo ničesar drugega kakor ozko grobišče za krsto z mumijo. Tto grobišče je v Cheopsovi piramidi iz granita, rayno tako krsta, ki je pa že davno pratzna, 2% m dolga, skoro 1 m široka in 1 m široka.. Od 5. dinastije naprej so ta grobišča popisali s hieroglifi. Iz teh napišov V piramidah se je izvedelo veliko staroegiptske zgodovine.
Blizu te piramide sta piramidi Cheopsovih naslednikov, Chefrena, in Mikeriina, nekoliko nižji. In pred Cheopsovo piramido na, vzhodni strani so 3 male piramide, kjer so bili pokopani Cheopsovi sorodniki. Okoli teh, piramid, zlasti na severnozahodnij in južnovzhodni strani, pa je vse polno drugih grobišč, cela vrsta, mastab zlasti na, zahodni strani Cheopso-ve piramide, kier so pokopani Faraonovi služabniki. Tako kraljuje 1 Faraon tudi po smrti nad svojimi podaniki. Kirajsen jie moral biti nekdaj pogled na piramide bliščeče se v belem apnencu ali rdečem granitu. Ti zunanji okraski so zdaj že odpadni, zato stene niso gladke, ampak tvorijo posamezni kamni stopinje, po katterih se lahko pride na vrh piramid.
(Dalje prih.)
Štajerska zadružna organizacija je vzgojila V svojih tečajih ne le za se sposobne in vnete zadružne delavce, temveč službuje celo več Štajercev še v drugih deželah v zadružnih službah. (Bivši tajnik posojilnice v St. Lenartu v Slovenskih goricah in pozneje v Celju, gospod Fr. Krambergar, zavzema odlično mesto pri ljudski posojjilnici v Ljubljani, bivšii tajnik kmečke posojilnice v [Ptuju, gospod Al. Krajnc, je po dosf-uženih vojaških letih bil imenovan tajnikom posojilnice v Dobrinju na otoku Krk, gospod Iv.-Ko-ropec iz Makol službuje pri posojilnici na otoku Cresu. Pri nas na Spodnjem Štajerskem pa imajo celo vrsto tajnikov, ki so izšli iz naših tečajev, kateri ne le vzorno vodijo svoje domače posojilnice, ampak še tudi sestavljajo pri sosednjih posojilnicah računske zaključke. Vse to so sadovi izobraževalnega- dela v zadružni organizaciji.
fifaše prireditve.
Št. Lenart v Slov. gor.
Občni zbor Katoliškega političnega društva dne 19. aprila za šentlenartski okraj je izborno uspel. Udeležilo se ga je veliko število najodličnejših mož celega okraja. Shodu je predsedoval župan občine Lormanje, g. Janez Rop. Poročilo o društvenem delovanju je podal g. Ignacij Kurbos. Državni in dež. poslanec Ivan Roškar je v izbornem govoru poročal i; svojem državno- in deželnozborskem delovanju in povdarjal posebno važnost volitev za okrajni zastop. Državni in deželni poslanec dr. Korošec je v krepki besedi obrazložil, kako so liberalci in nemškutarji lansko leto blatili in ubijali defJavjnega Č. g. Bosina, blatili ga in kradli njegovo poštenost, fantalina pa, ki je pred kratkim hotel zastrupiti mater in sestre, pa so imeli za angelja, za vzor mladeniča. Govornik je krepko očrtaj „delo“ liberalcev in je povedal, kje je pravica, kje poštenost. Poslancem S. K. Z. se je izreklo popolno zaupanje. V odbor Katoliškega političnega društva so izvoljeni sami vzor možje. Društvu predseduje župan Rop. — Šentlenartski okraj je s tem shodom zopet pokazal, da je dika Sp. Stajerja, in da so možje tega okraja ponos naše K. Z.
Ivanjci.
Lepa je naša dolina. Ljudstvo, ki prebiva v tukajšnji okolici, je po ogromni večini v taboru S,. K. Z. Liberarci ali nemškutarji so le bele vrane, ki fr-frajo pod raznimi novimi imeni kot polfitične ptice ob času raznih volitev. — Včeraj, dne 19. aprila, popoldne je K. Z. priredila pri vrlem našem pristašu, županu g. Ai Trstenjaku, politično zborovanje. Udeležba je bila izvajuredno velika. Cez 150 odličnih kmečkih mož iz cele okolice je prijšlo na shod. Govorila sta poslanca Roškar in dr. Korošec. Prvi je poročal o drž. zboru in je obrazložil kmečke volitve, drugi pa je volilcem jasno predočil velik pomen in uspeh obstrukcije v dež. zboru. S tem bojem smo Slovenci dosegli to, da se v dež. zbornici ne more in ne bo moglo delovati, če Slovenci ne dovoljijo. Združeni pojdimo od dosedanjih uspehov do nove zmage.. Dba govora sta bila z velikem navdušenjem sprejeta. G. J. Pelci se je zahvalil poslancema in K. Z.; volilo! so izrekli poslancem S. K, Z. popolno zaupanje. Naša stranka je na ta shod lahko ponosna!
Sv. .Miklavž pri Ormožu.
Političen shod S. K. Z., katerega je imel posl. Brenčič tukaj v nedeljo, dne 19). L m., v gostilni g. Golenka, se je nad vse zadovoljno obnesel. Shodu je predsedoval gospod župnik Meško. Nad 300 ljudi iz domače župnije in sosednih župnij, med temi mnogo gospodov županov, občinskih svetovalcev in odbornikov iz ormoškega okraja, je z veljikim zanimanjem poslušalo temeljito poročilo govornikja o delovanju v državnem zboru, kakor tudi o raznih važnih vprašanjih v deželni zbornici. Gospod župa,n Vraz iz Žero-vinc priporoča., naj se domovinska postava v državnem zboru predrugači, da ne bodo obojne imele toliko sitnosti. Nadalje apelira na zborovalce, da bi se posestniki enkrat zbrali in bi se o gospodarskih v-prašanjih natanko pogovorili Poslanec je na stavljena vprašanja takoj odgovoril ter tudi sam priporočal predlagane sestanke posestnikov. Zborovalci so enoglasno izrekli zaupnico svojemu državnemu posl. gospodu Brenčiču, kakor tudi vsem poslancem Slov-Kmečke Zveze.
Sv. Bolfenk pri Središču.
Shod, katerega je imel tukaj g. držav,nj poslanec Mihael Brenčič v nedeljo,, dne 19. t. m., po rani sv. maši, se je sijajno obnesel. Nad 200 ljudi je z napeto pozornostjo poslušalo temeljita poročila gosp. poslanca o 'delovanju v držatvnem zboru in ves zbor je konečno sprejel z burnimi živijo-Mici sledečo resolucijo: „[Volici bollenske župnije, zbrani na shodu dne 19. aprila 1914, izrekajo svojemu državnemu poslancu g. Brenčiču popolno zaupanje, kakor tudi še vsem drugim poslancem S. K. Z.“ Proti, je glasoval samo en liberalec in še ta je dvignil obe roki. Pri Sv, Bolfenku vlada veliko veselje nad tem krasno u-speliem -shodu.
Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Igra „'Mala pevka“, ki jo je vprizorilo naše Bralno društvo s pomočjo mladinske organizacije na velikonočni pöndeljek, je prav dobro uspela., Vsi igralci so rešili svoje vloge v splošno zadovoljnost zares mnogobrojnega občinstva. Zahvaljujemo se pred vsem gospodu Rešu, kateremu gre prva zasluga, da
se je omogočila ta krasna prireditev, kfer se je mnogo trudil s poučevanjem posameznih vlog, zlasti še petja; nadalje gospodu dr. Vebletu iz Celja, ki je prevzel najtežjo vlogo starega puščavnika. Tudi gospodu Brezočniku bodi na, tem mestu izrečena iskrena zahvala za vsestransko pomoč, zlasti pa Še gosp. Moleku iz Maribora, ki nam j,e po končani predstavi pripravil mnogo smeha s šaljivim nastopom .starega Veterana. Splošna želja navzočih gostov, domačih in tujih, je bila, da ji|m pripravimo kmalu zopet kaj e-nakega.
Št. Peter niže Maribora.
V	nedeljo, dne 19. t. m., se je vršil pri nas: občni zbor posojilnice, na katerem nam je načelstvo podalo poročilo o dosedanjiein delovanju. Iz tega je razvidno, da je posojilnica zelo veliko storila za pospeševanje varčevanja in da šteje 235 vlagateljev, kateri so v kratkem času delovanja posojilnice vložili okrog 54.1)100 K vlog. Posojilnica ima ne le dovolj denarja, da lahko ustreže vsem prošnjikom za posojila, ampak še okrog 20.000 K odvišnega denarja. Poročilo načelstva, kakor ,tudi nadzorstva, da je poslovanje zadruge v lepem redu in da se varno posoja, se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. — Nato je predaval gospod naidrevizor Pušenjak o položaju kmečkega stanu, o potrebi gospodarskih organizacij ter navduševal v bodoče za stanovsko kmečko organizacijo. Nad eno uro trajajočemu govoru so sledili udeleženci z velikim zanimanjem. — O zanimanju za to predajanje priča dejstvo, da je bila udeležba tako obilna, da je bila šolska soba natlačeno polna,
Griže pri Celju.
V	nedeljo, dne 19. aprila, se je vršil shod J.
S.	Zu takoj po prvem sv. opravilu pri gospodu Piklu. Okrožni tajnik J. S. -Z;., Vek. Zajc, nam je- orisal! vai-žen pomen strokovne organizacije. Sporočil nam je tudi veselo novico, da se je vpeljal sedaj nov rudarski zakon o zavarovanju proti nezgodam za rudarje. Na shodu je bilo tudi precejanje , štejvjilo socijalnih demokratov, ki so hoteli ugovarjati, a, ijh je govornik tako prijel, da so morali molčati.
Velenje.
V n e de'jo, dne 19. aprila,) ob 3. uri popoline, se je vršil shod J. S. Z. za železničarje. Na shodu je poročaj V. Zajc iz Marlibora. Zianimanje za J. S. Z. je bilo veliko. Sklenilo se je med železničarji, da-bodo živahno agitirali za sviojo organizacijo v J, S. Z. Upati je, da se bodo tudi po drugih krajih začeli železničarji zanimati za to potrebno organizacijo.
Politični pregled.
Baron Engel finančni minister.
Listi poročajo, da bo v kratkem imenovan vodja finančnega ministrstva baron Engel iza finančnega ministra. Njegov dosedanji proračunski referat bo baje prevzel ravnatelj 'državnih železnic na Dunaju, dvorni svetnik Kolisko, ki bo imenovan imenovan za sekcijskega šefa.
Naši gospodarski cilji v Mali Aziji.
Gospodarske želje in cilji, ki 'jih zasleduje sedaj po poročilih o sestanku v Opatiji naša diplomacija v Mali Aziji, se baje tičejo province Adalije v zahodni Ciliciji, Avstrija hoče tam zasledovati trgovinske in gospodarske interese in je v to svrho pred kratkim ustanovila tam svoj konzulat. Avstrijski podjetniki skušajo dobiti premogokopne koncesije n monarhija bo čisto gotovo konkurirala tudi pri eventu-tuelnih železničnih gradbah. Nekateri. dunajski listi poročajo, da bo Avstrija v precejšnji meri udeležena pri gospodarskem izkoriščanju 'Male Azije, kar bi bilo vsaj kolikor toliko nadomestilo za njene gospodarske izgube na Balkanu. Adalija je nekdafnja ,Atta-lia v vilajetu Konia. Leži ob Sredozemskem morju in sicer ob zalivu istega imena. Prebivalcev (šteje okoli 25.0100, izmed katerih je dobra četrtina Grkov. Pristanišče j® sicer majhno, toda jako ugodno. {Mesto leži blizu izliva reke Kataraktes; ustanovil' je je že stari A-ttalos II.„ po kojem se še dandanes imenuje. Turki so jo prekrstili v svojo Satalije.
Zatiranje Poljakov na Pruskem.
V	pruskem deželnem zboru je poslanec Stupp povedal prav zanimive stvari o uspehih barbarskega zatiranja Poljakov. Sklenjeno je bilo, da se z državnimi milijoni nakupj čim več poljskih posestev. Tia naj se prodajajo le Prusom. Toda doslej se ta sklep ni dobro izvrševal, zakaj Poljaki šo nakupili- 99.000 hektarjev pruske zemlje ter se po mestih poljsko prebivalstvo silno množi. Poljske kmete silijo v mesta-,in izpodrivajo povsod Pruse. Že okoli milijarde pruskega denarja se je potrošilo v pogin Poljakov v zadnjih desetih letih, a uspeha ni skoraj nobenega. Poslanec Stupp je javno priznal, da vse bestfijalne vse-nemške brutalnosti in nekulturne nasilnosti ne morejo premagati zavednosti tri in pol miflijona Poljakov. Nemcev je čim, dalje manj, Slovanov pa povsod več in več.
Francija pred volitvami.
V	Franciji vihra volilni boj. Radikalci in socijalisti so že izdali svoje volilne oklice, ki se pa, kakor je bilo pričakovati, ne razločujejo dosti od svojih prejšnjih volilnih oklicev im ne povedo nič novega. Prvi pojejo svojo staro protiklerikalno pesem, v kateri skušajo naitveziti svetu, češ, moč katoličanov je v Franciji že tako silno narasla;, da preti ljudo-
vlajdi nevarnost za njeni obstoj.. V tem volilnem boju igra upeljava zakona o triletni vojaški službi še posebno važno ulogo. Zmedo, ki vlada, sedaj v Franciji, najbolj označuje naslednji oklic zvezie republičan-skih poslancev: „Že celih 15 let, odkar je v Franciji radikalna struja na krmilu, vlada v' deželi popolna anarhija. Zmeda je dovedla državo do brezzakonito-sti in brezpravnosti. Temu se mora štoriji konec.“ — Zmedo v Franciji najbolj označuje dejstvo, da je priglasilo v Parizu samem nič manj kot 270 mož svojo kandidaturo.
Maznoter osti.
Imenovanja. Za korespondenta arhiv.nega sveta za Štajersko so imenovani: dr, Franc Kovačič, profesor bogoslovja, in dr. Anton Medved, gimnazijßki profesor, oba v Mariboru, ter Josip Kožuh, gimnazijski profesor v Gelju.
Iz šolske službe. Ravnatelj deželne meščanske šole v Celju Anton Paul je sljopil pred kratkim v pokoj.
Državnozborske volitve v Mariboru. „Grazer Volksblatt“ z dne 18, t. m. piše: V Mariboru se govori, da se bo poslanec Vv-asji an v n a j bližjem času popolnoma umaknil iz političnega življenja. Kot njegovega naslednika za mariborski državnozborski mandat se imenuje odvetnik dr. Mravlag, ki je iskal v poslednjem Ča/su stika z vsenemci.
Zdravstveno stanje našega cesarja, Današnja „Grazer Mo n t ags-Ze i t u n g “ poroča: Katar, kojega si je nakopal naš cesar pred 14 dnevi, noče odjenjati. Razven višjega generafštajbnega zdravnika dr. Ker-zla, kojemu je poverjeno stalno nadzorovanje zdravja našega cesarja, so poklicali na posvetovanje še tudi dvornega svetnika profesorja dr. Ortnerja, ki je konštatiral sledeče: H kataru v dihalnih organih se je še pridružilo zvišanje temperature, kar povzroča kašelj, vsled česar vladar ne more spati, Kljub temu izvršuje naš cesar svoje vladarske; dolžnosti, kakor po navadil in sprejema avdijence. Včeraj v nedeljo je sprejel prvega dvornika kneza Montenuovo, oba generalna pribočnika, ministrskega predsednijka grofa Stiirgkha in generalnega ravnatelja Haberda. Nadvojvoda Franc Sallvator in njegova soproga Marija Valerija, hči cesarjeva, sta se odpeljatla iz Wallsee-a na Dunaj.
Slana. Danes po noči je temperatura bila tako nizka, da je po nekod močno najstopila slana. Iz Spieljffelda so nam poroča, da so v tamošnji okolici v nižjih legah pozebli orehi, kateri so že bili razcvete-ni. Na, polju med Cmurekom in Strajsom je bifa -slana tako močna, da je rž in večja detelja deloma ovenela vsled slape. Ker se je bati, da bo slana še tudi prihodnje noči nastopila, bi bilo dobro, ako se Vinogradniki pripravijo s tvarino za zažiganje ognja proti pozebi.
Sprememba agend mariborskega glavnega carinskega in davčnega urada. Deželno finančno ravnateljstvo za Štajersko naznanja: Pričenši i s 1. nmp nikom 1914 bo davkarija v Mariboru opravljajta te-le posle, ki jih je do sedaj opravljaj carinski urad v Mariboru in sicer : obdačenje užitnine (pivo, žganje, petrolej, davek na sladkor, na meso, vino in sajdje-v.ec), tobak, sol, računovodstvo o posebni oddaji pri trgovini, žganjetoč in prodaja žganih opojnih pijač na drobno. Nadalje plačljive tiskovine in statistične vrednostne znamke.
Novo politično društvo. Na Dunaju se je ustanovilo društvo „Austria nova“ za pospeševanje narodnostnega miru v naši državi. Društvo hoče skrbeti za jednakopravnost vseh avstrijskih narodnosti, kakor pravi prva točka programa. S to točko je pač dovolj povedano, da je tiste enakopravnosti, ki nam je zasigurana v ustavnih zakonih, dandanes precej malo. Jasno je tudi, katere narodnosti pogrešajo te enakopravnosti, to so Slovani, kajti Nemci pač ne morejo trditi,, da bi se bila njim nasproti zgodila tudi najmanjša krivica. K večjemu so hotele razne dunajske vlade Nemce z dobrotami preveč obložiti, česar seveda niso zaslužili!. Da pa morajo namjesto zakonov privatna društva, skrbeti za narodno jednakopravnost v monarhiji, to pač za našo polji tli ko ni .ravno ugodno znamenje. Bojimo sie, da tudi to društvo „Austria nova“, kateremu želimo največjega vspeha, ne bode utegnilo poravnati krivic, ki: so se nam že v tem oziru zgodile.
Italijanski denar za istrske voljitve. Pariški list „Eco de Paris“ poročaj, da se je v Italiji sub-skribirailo 200.000 frankov za protislovänski boj v — Avstriji. Ta svota naj nadomesti izgubo mestne u-prave v Pulju.
Organisti, pozor! Podporno društvo organistov naznanja,, da se vrši občni zbor dne 27. aprila t. 1. v Celju v hotelu ,„ipri belem volu“ ob 11. uri dopoldne s sledečim sporedom: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, sprejem novih udov, volitev novega odbora, sprememba paragrafov 37 in 38 društvenih pravil, razni predlogi. Organisti, pridite v o-bilnem številu!
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Danica“ na, Dunaju, do sedaj v VIII. okraju, Schönborrigasse št. 9, se preseli dne 21.. a-prila 1914 v novo društveno stanovanje v IX. okraju, Liechtensteinstrasse Št.. 96-8, kamor se naj blagovolijo nasiaviti od dne 21. aprila 1914 vse pošiljatve na to društvo.
v
jäfrv C-V <*
Maribor. (Škrlatica.) V nedeljo, dne 19. t. m , je pri svoj ili stariših v Mariboru obolel na škrljatici dijak I, O razreda na mariborski gimnaziji Alojzij Urankar ter bil prepeljan v, bolnišnico. Radi tega je v I. C razredu pouk za teden dni prekinjen. — Dva gimnazijeansemjeniščana, ki sta dozdaj bila bolna na Škrlatici, sta prišla že zdrava nazaj.
Maribor. Mariborski Drei priredi v nedeljo, dne 26. aprila, v prostorih Katoliškega, pomočniškega društva znamenito igro iz življenja in trpljenja koroških Slovencev „Miklova Zala,“ Prosimo mariborske, kakor tudi okoliške Slovence, da nas počaste z mnogobrojnim obiskom. Nobenemu posetniku ne bo žal, ker je ta igra nekaj res lepega^ Igralci nastopijo v novih, slikovitih kostumih. K mnogobrojni udeležbi vabi — mariborski Orel.
Maribor. Velika je bila slavnost, s katero smo včeraj, dne 19. aprila, proslavili letošnji jubilej slovenskega naroda, SOOletnico ustoličenja zadnjega ko-rotanskega vojvode. Obširen spored slavnostnega dne, obsegajoč 12 točk, bil je radi znane spretne rej-žije speljan uprav izborno. Overtura iz opere („Poljub“ nas je takorekoč vpeljala v slavnost. Povešala sta navdušenje Še od moškega zbora dobro peta „|Mo-litev in od znanih igralcev proizvoljan intermezzo iz opero „Ksenija.“ Dr. Anton Medved je dnel navdu-ševalen govor. Potem smo pred svojimi očmi zagledali pristine stare Slov|ence in Slovenke, ki so nam predstavili v dveh dejanjih „Kneza Volkuna.“ S to predstavo se je takorekoč udejstvil govop, udejstvile posamezne besede slavnostnega govornika.' Med odmorom smo čul|i Patrmov „(Minka valček“ in krasen, z vso preciznostjo izvajan, slavno znani „.Večer na Savi.“ Sledilo je še tudi prav dobro uprizorjeno 5. dejanje Jurčičeve žaloigre „Tugomer“ in za njim kot predzadnja točka slavnostni sklep opere „Nikola Sulič Zrinjskih* Lepše pa nismo mogli zaključiti tega slavnostnega dne, kakor s slika,1 ki se nam je ob •sklepu predstavila. Pristne, stare slovanske noše, fantje, dekleta, možje in žene, vse se je zedinilo in zadoneli sta še pesmi : „Hej Slovani ! “ in „Lepa naša domovina.“
Ljutomer. Lep, krasen dan je bil na veliko soboto, katerega se; je radov.al vsak kristjan ter tudi zajedno vstajenja Gospodovega. Tudi ljutomerski Orel se je udeležil procesije. Ni se dal motiti od liberalnih neslanih opazk, ki so padale, ampajk je ponosno korakal naprej. Vam pa, liberalni neotesanci, kličemo: Sramujte te! Ali mar mislftte, da ste s psovkami ponižali nas Orle, ki se vas toliko bojimo, kakor „maček miši!“ Kot odgovor našim zasmehoValcem pa naj bo: S smotrenim delom naprej po začrtani poti!
Veržej. Tako krasne procesije, kakor smo jo i-mieli letošnjo- v.elikonoč, še ni videl naš ponosni, starodavni trg. Ob krasnem vremenu se je razvil veličasten sprevod iz farne cerkve z novimi banderi in nebom, za katere si je pridobila, gospa Julijana Seršen nevenljivih zaslug. Procesije so se udeležili tudi častiti gospodje salezijanci, ki so s petjem in veličastno godbo povečali slavnost vstajenja Gospodovega.
Celje. (Zavoženo mestno gospodarstvo.) Naši modri mestni očetje so v svoji zadnji seji sklenili, da najamejo zopet večje posojilo in sicer 20.000 K pri naši nemški šparkasi. Radovedni smo, kako dolgo bo to šlo!
Sv. Pavel v Sav. dolini. Šentpavelsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 3j. majnika t. 1., ob 4. uri popoldne, veliki spomladanski koncert v gostilni gospoda Sadnika na Savinjmostu. Veliki mešan zbor nastopi v narodni noši, kakor so jo nosili pred sto leti v Savinjski dolino.
Braslovče. V nedeljo, dne 26. aprila, po rani sv. maši, se vrši politični shod na Legantu. Govorijo poslanci dr. Benkovič, dr. Korošec in Pišek. Pristaši K. Zl, agitirajte za obilno udeležbo!
Dobova pri Brežicah. V nedeljo, dne 26. aprila, po zgodnji sv. maši, se vrši v gostilni g. Marka Katica shod S. K. Z. Govorita poslanca dr. Benkovič in dr. J crtikovič. Somišljeniki v, Diobovi in okolici, agitirajte 1 za obilno udeležbo. Prlidqjjo naj na shod tudi naši pristaši iz sosednjih župnij!
Brežiški okraj. Ne vemo, ali imamo brežiško glavarstvo samo radi tega, !da zavira delovanje slovenskih krščanskih društev. Ce bi le povsod bjili — glavar in uradniki tako točni, kakor pri prepovedi kakih prireditev,, bi bilo naše ljudsitvo srečno. Gosp. glavarju so posebno rajhenburški Orli všeč, dela jim povsod neprilike. Sicer bodo pa Orli vstrlajali v o-kraju, drugi bodo pa' šli! Tedaj bodemo pa peli: A-dijo, pa zdravi ostanite !
Koroško.
Protestni shod Katoliškega in političnega društva za Slovence na Koroškem zoper tlačenje koroških Slovencev se vrši v sredo, dne 22. aprila 1914, v Velikovcu, v Narodnem domu, ob eni uri popoldne. Slovenci, odgovorimo nemškonapionalniml hujskačem, ki hočejo vzeti slovenskemu kmetu zadnje pravice pri sodiščih in možnost zagovarjati se 'in braniti Vam uspešno s’voj e premoženje, svojo čast in Švoje življenje!
Občni zbor koroškega Slovenskega šolskega društva, ki se je vršil na velikonočni ponedeljek v veliki dvorani Narodnega doma v Pliberku, je bil zelo dobro obiskan. Zbralo se je nad 200 zavednih slo-
venskih posestnikov in mladeničev iz bližnje in daljne pliberške okolice; tudi velikovški in železnoka-pelski okraj sta bila zastopana, kar gotovo znači, da se nafše ljudstvo zelo zanima za šolsko vprašanje. — Na občnem zboru se je tudi pokazalo, da je zahteva po preustrojitvi ljudskih šol na slovenskem Koroškem V tem zmiislu, da se upelje slovenski jeziki kot učni jezik, vseobča, in da ni preusitrojitev šol mogoče želja samo treh že znanih občin Pliberškega, o-kraja, Slišale so se pikre opazke na šolske oblasti, ki še do danes niso vpeljale na šolah v Strojni, St. Danijelu in Vogerčah slovenskega učnega jezikaj dasi jim je to upravno sodišče, izrecno naročilo. Zborovalci so odločno zahtevali, da se slovenske potrpežljivosti naj ne preskuša predolgo. Šolske oblasti, ki so takrat, Kadar gre proti kakemu slovanskemu krajnemu šolskemu svetu, ali proti Slovencem sploh, tar ko iznajdljive, da. znajo paragrafe tudi na glavo postavljati, naj se nikakor ne izgovarjajo s pasivno rezistenco koroškega deželnega odbora, Eer jim taki izgovori ne delajo posebne časti! Na občnem zboru je poročal tudi poslanec Grafenauer.
Iz dežele smradu.
Izvirno poročilo našega poročevalca.
Budapest, dne 4. aprila 191-4.
Veliko se je že pisalo o mađarskih liberalcih in o njih brezverstvu. Seveda to ni čuda pri nas, ko je ministrski predsednik sam najhujši protesitantovski kalvinee. Današnji dan je zopet dokaz največje moralne pokvarjenosti ogrske, oziroma budimpeštanske publike. V ljudski operi so predstavljali že večkrat razne, katoliško vero sramoteče igre. Višek vse nesramnosti pa je dosegel današnji vtečer, ko so zopet naimeralvailli ; predstavljati igro .„Boškem.“ Na odru se je na nesramen naičin žalilo katoliško, vero in njene svetnike. Da se stori tem nesramnostim, enkrat za vselej konec, sklenilo je katoliško društvo sv. Eme-richa pod.. vodstvom odgovornega urednika Katoliškega lista ;„Akbtmany“, Ivana Novaka, rodom Slovenca iz Štajerske, ter vse Katoliške mladeniške zveze, skupno s slovansko katoliško mladeniško zvezo, katero je vodil M. Sever, tudi štajerski rojak iz Ormoža, veliko demonstracijo v. gledališču. In res, po posredovanju raznih vplivnih oseb posrečilo se je, da so omenjena društva za znižano ceno dobila, vstopnice v parterju, galeriji, pajrketu in celo tri lože. O ti nameravani demonstraciji ni nikdo nič vedel. Ko so vero tako grdo sramoteč prizor v drugem aktu igre „Bašičem“ pričeli, začnejo na dano znamenje vsi navzoči člani preje imenovanih društev, oziroma kongregacij, strašno, oglušajočo demonstracijo z raznimi piščali, trobentami, zvonci (popolnoma po vzorcu državnega zbora ogrskega) in spuščale so se tudi še smrdeče bombe in rakete, da je smrad biil neznosen. Nedemonstračujoča publika hiti proti izhodom, v gledališče pa pride cel kordon policTflitov, ki so nas neusmiljeno postavljali na ulico. Seveda, pri enem izhodu ven, pri drugem so najši čvrsti fantje in gospodje prihajali zopet nazaj. Fanatični igralci pa niso kljub groznemu smradu in neznosnemu kravalu hoteli prenehati z igro in društvo si je namočilo še celo, cigansko godbo, koja j(e začela igrati „Himnuzo“, nar rodno pesem, kojo je občinstvo stoje poslušajlo, a demonstranti pa zraven peli. Igralci so pa ostali trdni, samo najgrši prizori so se preprečili z demonstracijami in predstava je trajala do 11. ure po noči. Aretiranih je bilo več članov. Razume se, da so tudi mažarski policisti marsikako gorko odnesli. Osobito bodo pomnili slovenske pesti, k! so neusmiljeno udrihale- V zadnjih momentih je bila policija popolnoma premagana in se ni več vračala. Na ulicah ni bilo nikako posebne demonstracije.
Sramota za Ogrsko, ki se nazivlja apostolska dežela !	—v.
Hmeli.
V	pretečeni dobi, o kateri poročamo, se je pri slabem popraševanju pop rodalo, oziroma, pokupilo na h meljskem trgu v Žatcu kakih 15—20 bal večinoma hmelja srednje kakovosti. Tudi tokrat so bile cene še nespremenjene in razpoloženje mirno. Cene so znašale 259—290 K za stot per 501 kg, in sicer za žateč-ki hmelj. V pretežni meri so se pa gibale cene med 250—270 K; hmelja prima-kakovosti sploh ni bilo na trgu in so cene, le zgolj nominalne vrednosti. Po daljšem času se je v tem tednu pokupilo na račun tvrdk iz Nemčije tudi okrog 50 stotov avstrijskega takozvanega tujega hmelja in sicer le hmelj najboljše in ; primarkakovosti za ceno 230—250 K per 50 kg.
V	žatečkem okrožju je obrezovanje hmelja že v polnem teku in bo pri ugodnem vremenu že v tem tednu dokončana. Rastlina je povsod zdrava, in čvr-sta\, kar velja tudi glede hmelja v Savinjski dolini.
Razgled po svetu.
Morski volk — napajdel barko. Dne 16. t. m. je napadel velikanski morski volk pri Piranu ob obrežju Istre neko barko s tako silo, da se je barka začela polniti z vodo. Velikan, ki je bil gotovo čez 1,1 metrdv dolg, je zasadil globoko v, lesovje barke svoje zobovje s tako močjo, da sta obtičala dva velikanska zoba v tramovju. Barka se je zibala, kakor bi jo hud vihar mekinil. Le z največjim naporom se je posrečilo moštvu barke, da so vodo, ki je vdrla že v
n,o, zopet odstranili. Po zatrdilu mornarjev ,,e bila barka v veliki nevarnosti.
Ekscesi pijanih nemških častnikov. V Luksemburgu so aretirali tri nemške častnike. Popolnoma pijani so napadli uniformirane carinske uradnike in jih obkladali s priimkom „Zivllpajck.“ Eden izmed teh pijanih častnikov je nekemu carinskemu uradniku grozil z revolverjem. Policija je aretirala vse tri častnike.
Kdo je iznašel pivo? Neki laški list je te dni trdil, da so iznašli pivo že stari Egipčani in sicer že v 20. veku pred Kristusom. Zvali so ga. peluziyska pijača, ker je bilo mesto Peluzij srecjišče f abdikacij e piva. Grški zgodovinar Herodot pripoveduje, da je iznašel pivo bog Osiris, a druga legenda ga pripisuje božici Cereri, češ, da se je pivo zvalo pri Rimljanih „cerevesia.“ T,ako ga naziva vsaj Plinij, kar odgovarja laškemu nazivu „cervogia“ in španskemu „cer-veza.“ Iz Egipta je prišlo pivo najprej h Grkom. Pisatelja Eschil in Sofoklej sta ga zvala kithos. V Rimu so pili nivo zlasti pri slavnost h Cerere, boginje polja in sadov. Gemami trdijo, da je iznašal to pivo neki kralj Gambrinus, ki ga poznajo morda pravljice, ne pa zgodovina.
Plemstvo v naši diplomaciji. Med 76 turistično izobraženimi koncéptnimi uradniki 'v zunanjem ministrstvu je 19 grofov, 23 baronov, 10 vitezov, 22 plemičev in samo 8 navadnih državljanov. Od zadnjih so .trije v četrtem, eden v petem, 3 v šestfem in 1 v sedmem, razredu, to se pravi, da. med naraščajem v naši diplomaciji ni niti enega meščanskega uradnike. Med 10 diplomatičnimi zastopniki je 1 knez (pri sv. stolici), 6 grofov, 1 baron, 1 plemič in 1 meščanskega rodu (Dumba v Washingtonu). Od 20 poslanikov je 1 knez, 7 grofov, 7 baronov, 4 plemiči in zopet samo eden meščanskega rodu (v Rio de Janeiro). Tbplomatično osobje teh inozemskih zastopnikov šteje 72 uradnikov, med katerimi so 4 knezi, 31 grofov, 23 baronov, 5 vitezev, 8 plemičev in samo 1 meščanskega rodu (dr. Janotta v Sofiji)^ fOd 104 diplomatov v inozemstvu so samo trije meščanskega rodu. Najvažnejša mesta so /sedaj v roki ogrskega plemstva, vsled česar je politični in gospodarski vpliv avstrijske državne polovice na zunanjo politiko in trgovinske od-nošaie zelo nazadoval. Sicer se pa, kot menimo, u-spehi naše diplomacije res lahko sodijo po čilosti — plemenite krvi naših diplomatov.
Avstrijske pivovarne v letu >1912. V Avstriji je bilo 1111 pivovaren, za 35 manij, kakor v prejšnjem letu. Po posameznih kronovinah se dele. pivovarne tako-le: Nižja Avstrija 42, Gornja Avstrija 127, Sol-nograško 37, Štajersko 24, Koroško 34, Kranjsko 7, Trst z okolico 1, Tirolsko 43, Preda|relsko 26, Češko 555, Moravsko 93. Slezija 26, Galicija 88, Bukovina
7.	V Isitri, na Goriškem in v Dalmaciji ni pivovaren. Od obstoječih pivovaren jih je obdelovalo 854 izključno a/vstrijski ječmen, 54 izključno ogrski/ječmen, 148 avstrijski in ogrski ječmen in 1 pivovarna v Galiciji izključno inozemski ječmen. Povprečno so imele pivovarne skupaj 29.681 delavcev. Pridelalo se je piva
22,700.000	hektolitrov, in sicer na Nižje-Avistrijskem
3.710.000,	GorWem Avstrijskem 1,110.000, Solnograš-kem 450.000, Štajerskem 1,3531.000, Koroškem 250.000, Kranjskem 110.Ö00, v Trstu z okolico 130.000, Češkem 10,660.000, na Moravskem 1,820.000, v Sleziji
640.000,	v Galiciji 1,620.000 in v Bukovini 190.000 hektolitrov.
Avtomobili v Franciji so jajko priljubljeno in razšjirjeno prometno sredstvo. Koncem junija 1913 je bilo na Francoskem 90.859 avtomobilov v prometu. A od tega čaisa je pa njih Število n ar asti o tako, ‘da že služi danes čez 100.000 avtomobilov francoskemu javnemu prometu.
Vajenec
se tsk^I sprejme v tiskarni Clfila V Ha-riboru. Imeti mora meščansko šolo ali par razredov gimnazije. Zahteva se popolno znanje slovenščine v govoru in pisavi.
IfKlW'IBMH WllT'l ffllllll Billi i' MllililBI—1—IM
Bay-Rum s konjičkom
Iz tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in catane vedno najboljša voda za niuivaoje glave, za pa sl etno negovanje iaa, sahranjuje laskav ost, zabraa-jaje predčasno osivešoat m upad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V stekieii ah po K 2'— in K. 4— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfume riph in brivnicah.
Sveteča se pisma. In že zopet nova iznajdba, ki postane za ekspedira,nje poročil potom zrakoplovov še velikega pomena. Do sedaj so mettali iz zrakoplovov pisma vedno zavita v poseben zavoj, a se jih je vedno mnogo izgubilo. Izumitelj nove iznajdbe pai zaklepa pisma v podolgast strok, tako da so zatvarova-na proti vremenskim in vlažnim vplivom. Bistvo nove iznajdbe pa obstoji v tem, da omogoča najdbo teh poročil tudi po noči. Sprednji del stroka je napolnjen z neko maso, ki se pri padcu na tla vžge in razširja močno, pol ure trajajočo svetlobo.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
p®sistrovi»*i isciruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 11 0 12 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.
Priporoča se Vam za nakup
o
u
3
O
X
CO
B
N
m
U
«
u
&
r<
8
C0
3
t»
*-*-
©
<
ta
■i
3
ti
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to ]e največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci 1 Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Velika narodna trgovina
i€£E2!Vaiiič,Ceii@
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturo ega in modru ga blaga, poseino krasno novosti za ženske in moške obleka pi zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I
Vzorci na razpolago

Absolutno
zajamčeno
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju*
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najbcdjše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čsto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike ! Prepričajte se s poskušajoÌ Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte viri o pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Loterijske številke.
Gradee: 15. aprila 55 4 24 6 38 Line:	4 aprila 54 40 47 36 67
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
razpošilja na vse strani
■ IJIiiaLvU trgovina s pohištveno.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Najiečja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. PoMltvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sob- in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega Sesa iz mecesna in javom iz mahagonijevega id iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zeio nizkih cenah. Ratni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Siöbedns» na ogled.
Ilastrovani ceniki brezplačno!
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo“.
Olirò. Po cini
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke ! liustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura	K	7'—
Original omega ura	K	18’—
Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
4'—
3-
2'—
2-—
Večletna jamstva,
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor Bosposk? ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
2 Isti stara hiša
visoko pritličje, pol klm od Celj«, z lepim vrtom za zeit uja o, popolnoma prosto stoječa ob okrajni cesti Celje —Teharje, tik lepega smrekovega gozda, primerna za kakega penzijonists, sa iz proste roke ugodno proda. Tozadevna natančna p oj as oda daje Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
JOŽEF NEKREP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik
Maribor, Mozartstr. št. 59 se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po naj-nižji ceni. Delo izvršim točno in solidno.
Agitirajte za „Stražo”.
T
rjovipa s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Pristao domače detelj no seme
vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Ako še niste, pošljite naročnino I
mi iminmi'iim us. i n ifrin n> mi sm sni ' nt m „«MMa**««
Spodnještajerska ljudska
niča v Maribora
registi, utop z «zamejeno Mm
V
ÜPSSlilllß Dinne 60 sPrejeniaj0 °d vsakega in se obrestujejo: aavwi m p» 4-1/,®/», proti trimesečni odpovedi po 4‘/«%- Obresti se lil ulillllG Ifiuyu pripignjejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija twos',* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so poSt. bran prosi f97,078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Fnsniila SR daißio *e ^anoin “ ^cer: na vknjižbo proti pupiiarm varnosti po 5®/e, na vknjižbo sploh po S1/.0/«) na vknjižbo in lUaUjlia a» UujujU p^g^o po	in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UradllB UPE 80 T8a*° 8re4*° 1b ietrt®k od 9-	12- ufe dopoldne m vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila llTajejO	f“«#1»1“ im» t«" “ "»"'«O« «»»>«* hraalln* »Malti.
Stolna	ulica štev. 6 (med Glavnim trgom In stolno cei	rkviio).