Bolj samostojna razdelitev znotraj podjetij
Drugi raoment, ki je v osnovi sedanjih raziskovanj, je večja možnost, da gospo-darske organizacije, po poravnanju svo-jih družbenih obveznosti, samostojno raz-deljujejo preostali dohodek na osebne dohodke delavce in sklade - podjetja. Splošna družbena merila za razdelitev dohodkov podjctja na plače in sklade, euaka za vsa podjetja, kakršna smo do-slej uporabljali. imajo to pomanjkljivost, (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. straai) da ae upoštevajo konkretoii potreb pod-jetij, ko forsirajo tako ali dru^gačno po-trošnjo neodviisno od akhialnih potreb posaroeznth gospodaieikih orgattizaeij. Zato se kot bsfetvena novost račima z mož-nostjo, da bi gospodarske orgauizacije v pj-ihodnje sarae opiavljale to razdelitev. S tem se razSirjata vsabina in malerialna osnova poslovaoja delavskih svetov po veziujoč O6ebni in kolettJvni interes pro-izvajalcev v podjetju v celoto. Odgovor-nos<t de]w?skrh svetov s tem nedwwHH> naraseu. Tu del predloga razen tega omo-goča v znatno vcčji roeri ka<kor dosl«j po6topuo diferenciranje osebniti dobod-kov, kar je eden iznned bistvenib pogo-jev, da naS gtnpodarski sistem močneje uvdjav-i svoje pozitivne lastnosii.
¦ Novi oači* Tazdctliivo foo izi*ajal iz oa-čela, da je treba uporabljati enaka me-rila za vse dejavnosti iu gospodarske or-gaaaizacije, ne glede na to, za kaleri k©D-kretni instrument gre. V razmerju do do-sedanjega položaja bodo v tern sm.islu ua-pravljeae določene spreroeiikbe v obrar-navanju amortizacije, obresti na osnovna sredstva, ofoveznosti do federacije v ob-liki progresivnega   obdavčcnja   doliodkov
in ipodobno. d&- bi se, čim bolj je mogoče, bo]j pribJižali izvajaoju tega pnincLpa. To je pogoj ktepitve enotnosti našega gospo-darstva na načelih spoštovanja rentabij-nosti in ddovne stemlnosti. . Eno izmed najpoinembnejših osdov za raadelitev dohodka gospodarske organi-zacije predstavlja v predlogu, ki ga pri-pravljajo, razmerje med ostvarjenim do-liodkom in minimalnimi osebnimi dohod-ki, kar v bis-tTu pomeni — veMkost ostvarjeuega dohodka na delavca. Ne gle-de na pripombe, ki jih je mogoče dati k temu n>erilu, govorijo izkušnje iz doseda-nje razdelHve dobotlka o tem, da v raz-merah delavskega samoupraTljanja ni ugadbejše osnove, ki b[ adfekvatnejše od-cevala tako sp-remcnjeiie produkcijske odnose kakor tudi konkrefen uspeli v poslovanju. Taka osnova za progresivno razdelitev ostvarjeiKiga dohodka podjetij je najipriinernejša tudi s staiišča ostvari-tve principa nagrajevanja po delu, ker se delovrii učinek, č&prav v okvirih vse ^o-spodarske organizacije. najbolje odraža &kozi doseženi dohodek na dclavca ozi-roina skozi razmerje med doh<Kfkom go-spodarske orgaBtzacije iii mtnimalnimi osebnraiii dohodki.