181. številka
Ljubljana, v sredo 9. avgusta
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozimuila, t. j. vse administrativne stvari.
Dva nasveta.
Sredifiče ne samo kranjske kronovine ampak vsega naroda slovenskega, bela naša Ljubljana, napreduje vidno. Prebivalstvo ne čedalje bolj množi, promet narašča, za aeanacijo se je tudi že nekaj zgodilo, ali vse to ni dovolj, ni toliko, kolikor bi se moglo v povsem normalnih razmerah storiti.
Ljubljana ima izvestoo še dosti lepo bodoč-noBt baš radi tega, ker je naravno kulturno in gospodarsko središče vsega naroda in četudi ne postane nikdar velemeato, more vender kdaj poBtati prav odlično provincijalno meBto ter nadkriliti marsikatero drugo. Toda to je le „Zukunfcarausik", nam pa je skrbeti za sedanjost in misliti na to, kaj je potrebno storiti, da bo sedanji generaciji v korist in zajedno podloga bodočnosti.
V tem oziru dalo bi se jaku mnogo pisati, saj je še cela vrsta nerešenih vprašanj, s katerimi se bo baviti občinskemu svetu in drugim korporacijam, mnogo pa je tudi takih, katera zamore meščanstvo samo rešiti, ne da bi v to potrebovalo podpore, nekatera mej temi pa so že tako dozorela, da so rešitve nujno potrebna.
Prav letošnje leto utegne postati za Ljubljano precejšnje važnosti. Zgradila se je dolenjska železnica in da bo vsled tega narasel promet v Ljubljani, o tem ni dvoma, kakor ni dvomiti, da se bo tudi prebivalstvo kolikor toliko pomnožilo. A tudi ko bi se to ne zgodilo, ko bi promet nič ne narasel, prebivalstvo pa se pomnožilo samo iz sebe, nedostaje že sedaj stanovanj v toliki meri, da je kar najhitreje misliti na pomoč.
Zadnja leta se je sicer v Ljubljani mnogo gradilo, ali vse samo javne stavbe, privatnih hiš s stanovanji pa jako malo. Časi, ko bo se v Ljubljani dobivala lepa stanovanja za primerno, kristijansko ceno, so že iz davna minoli. Ako bh kdo odloči, da sezida novo hišo, prihajajo ljudje kar trumoma povpraševat za stanovanja. Da bi količkaj pošteno stanovanje četrt leta ostalo prazno, to se samo slučajno primeri. Muogokdo, ki bi rad kaj žrtvoval za čedno stanovanje, je ne dobi ter je pri&oran prebivati v slabib, Časih nezdravih, zatohlih prostorih ter zanje plačevati neprimerno veliko. Nasproti pa je tudi siromašni del prebivalstva v hudih «t<skab,
ker mora za mala in štaba stanovanja žrtvovati svote, katere jedva zmaguje. Primeri se tudi, da eele familije niti ne dobe stanovanja, niti dobrega niti Blabega in že sedaj na pr. ugibajo ljudje, kaj bodo počeli Častniki pešpoika kralj belgijski, ki ima priti v LJubljano. Pri domačem polku je samo 17 oženjenih častnikov, pri belgijeih pa 42 in za te je sedaj absolutno nemogoče dobiti primerna stanovanja. Te navedbe naj zadoščajo kot dokaz za trditev, da je v našem mestu nastala prava pravcata kalamiteta za stanovanja, kateri je na vsak način konec narediti, sicer bi mesto mogla zadeti čutna škoda. Vprašanje je samo: kako?
V Ljubljeni sicer ni veliko kapitalistov ali vender dovolj imovitih mož, katerih vsak bi lahko investiral svoj denar v hišah in dobival zanj lepše obreeti, kakor jih dobiva v hranilnici ali na vrednostne papirje. Vzlic temu pa so nove Btavbe le redka stvar, v prvi vrsti menda zato, ker našim ljudem nedoBtaje tiste vse oživljajoče in pospešujoče pod j e t n ost i, 8 katero se odlikuje kapital v drugih mestih. Kakor sem že zgoraj rekel, so stanovanja v L ubijani jako draga, dražja kakor v Gradci in celo dražja kakor v Trstu, kar je najboljši znak, da v nas ne vladajo zdrave razmere. Po vestnih poizvedovanjih sem se oBvedočil, da se v Ljubljani hiša prva leta, dokler je davka prosta, obrestuje celo po pet, šest in šest in pol odstotkov, kar je uprav velikansko, Če h • pomisli, da je dandanes za večje zneske Že težko dobiti tri in pol ali štiri odstotke. Kdor torej bvoj kapital investira v hišah, je Min o na dobičku, zlasti ker je stavbiSČ na izbiro in sicer za primemo, nepretirano ceno in ker so ta stavbiSČa vsa na ugodnih prostorih. Kdor uvažuje vsa te okolnosti, pritegnil hode drage volje, da bi bilo za mesto, za prebivalstvo in za podjttnike dobro in koristno, ako bi se sezidalo več novih h š in ker se posumtiiki z redkimi Izjemami ne odloČijo za to, opozarjamo narodne kroge, naj premišljajo ali bi ne kazalo, ustanoviti posebno društvo za zgradbo primernih stanovanj. Po mojem trdnem prepričanju bi se to lahko zgodilo in v gotovi meri jako dobro obneslo.
Še nekaj! Prometna sredstva v Ljubljani so jako nedostatna. To Be splošno priznava in ni ga Človeka, ki bi tetnu ugovarjal. Oba dosedanja
kolodvora ležita precej od rok, kolodvor pri zelenem hribu je silno oddaljen, v klavnico je tudi lep pot, kakor v Trnovo ali h kolizeju, skratka, v nobenem večjem mestu ni občinstvo primorano peš hoditi tako dolga pota, kakor v Ljubljani. Fijakarja pač ne more vsakdo plačevati, zlasti naših ne, ki so tudi dražji kakor na pr. v Trstu, ker pri nas ni zaslužka niti konkurencije. Le stopi kdo na kolodvor, kadar prihajajo vlaki. Še pet odstotkov vseh potnikov si ne najame voza, ampak gre ali bolje rečeno potuje v mesto peš, bodi vreme lepo ali slabo. Mej temi bi tretjina rada žrtvovala kak groš, če bi se mogla peljati ali to je sedaj nemogoče. Tudi v središči in na po-samnih krajih bi ta ali oni rad plačal nekaj krajcarjev, da si prihrani pot na kolodvor ali na kak drugi kouec mesta, toda prevoznik je predrag, drugega prometnega sredBtva pa ni. To so, kakor rečeno, splošno priznane in uvažtvane reči; govorilo se je o tem nedostatku že mnogokrat, govorilo se je tudi o tem, kako bi se mu dalo odpomoči, celo v občinskem svetu, ali ukrenilo se ni še nič. Manjša mesta kakor je Ljubljana imajo svojo tramvaj, v nas pa se za to nihče ne zmeni, dasi bi se tukai dobro rentiralo. Po sodbi izvedenih ljudij dala bi Be kvečjemu s 120 000 gld. prav lahko napraviti tramvaj in da bi se ta kmalu jako dobro obrestovala, si lahko vsalc sam preračuna, če le številke pozna.
Za sedaj naj zadoščata ta dva nasveta in dal Bog, da bi ja narodni krogi uvaževali po zasluz-nosti, da bi o njiju resno premišljali in to s svinčnikom v roki, ne pa jo po stari Bloveoski razvadi malomarno prezrli. Tisti je pameten gospodar tn dober rodoljub, ki nalaga svoj denar tako, da ima on svoj pošteni dobiček, narod pa tudi kako korist.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina.
dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijelno poročilo druZbinoga odbora.) III.
III. Po kratkem odmoru ob 10. uri vabijo skupščinarjo in verni ljud mili glasov; ubranih zvonov v bližnje svetišče Božje. Cerkev ko napolni; Eapni upravitelj čast. g. Fran Cvejn pristopi k oltarju ter opravlja  presveto  daritev  za  bivše mrtve in
LISTEK.
Potopisne črtice iz Italije.
Spisal K. (Daljo.)
III. Pulja.
Jugovzhodno od bogate Kampanije Be razpro-Btira dežela Basi lica t a, po sredi katero teče reka Busen to proti Tarentskemu zalivu počasi in mirno, tako da ni siti sledu o „šumenju njegovih valov", kakor poje nemški pesnik Platen („rausche o Busentowogeu). Dežela je nekoliko strma in kamenita, nekoliko pa valovito brdje, ki bi znalo prav rodovitno biti, ko bi bilo kaj obdelano. Ali ob vsej poti ne vidiš skoro nič druzega, nego Baine pašnike z redkim drevjem. Le okoli glavnega mesta Poten za se vidi nekoliko vrtov in drugih nasadov. Večji kraji ne leže ob železnici, nego precej daleč od nje na okroglih gričih, tako da se od daleč kaj lepo podajajo, n. pr. GraBaano in Beranalda. Malo pred Me ta po n to m (revni ostanki starega mesta na severni strani postaje) prikaže bq nam prvikrat
jonsko morje. Ali le tu pa tam ukrademo kak pogled na morje, ker spremljajo obalo precej visoke sipine (Sand-DUnen), ki bo s trnjem in grmičjem precej gosto porastene.
Blizu Metapouta prestopimo mejo Pulje ali stare Apulije. Prvo mesto, do katerega pridemo v tej deželi, je staroslavni Ta rent ob jednako-imnem zalivu. To mesto 1* ži še zdaj večinoma na otoku (mej zunanjim znotranjim zalivom), katerega spajata dva kamenita mosta s celino. Glavni del mesta z gradom se nahaja na istem prostoru, kakor predrimaki Tarent, novo olegaatno mesto pa se razprostira po bližnjem polotoku na vzhodu, katerega veže nov, premakljiv most s starim mestom. Tarent ima dve luki; večjo na južni strani in manjšo na severni. Večjo luko delita od odprtega zaliva dva otočiča in nov zelo dolg pomol; manjša luka (,mare piccolo") je prav za prav obalno jezero mej obema deloma mesta in notranjo celino ter je le pod omenjenimi mostovi v zvezi z večjo luko. Tarent se zdaj zopet povzdiga, ima blizu 40.000 prebivalcev in kupčuje z žitom, sadjem, oljem, vinom, ribami itd. Italijani napravljajo sedaj tu bojno luko in ob malem zalivu so postavili največje ladjedelalniee cele države.
Vender sedaj nima mesto toliko privlačnosti, kakor jo je imelo nekdaj, če smemo soditi po Horacovih odah, ki poje o ^smehljajočem kotu zemlje8.
Železnica nas vozi severovzhodno od T:irenta ob starem vodovodu in potem ob mali luki, ki se zajeda daleč notri v celino, ali je tu zelo plitka. Po vsej Široki ravnini je le nekaj plovkastib gričev raztresenih, a nobeno pogorje, kakoršno je na kartah zaznamovauo. Na teh grič'h se nahajajo tudi vsi kraji. Sicer pa je ravnina od začetka precej dolgočasna; obH, goveda in ovce se paso po Buhem 8trnišči. Prvi večji kraj se imenuje Grottaglie, ki so razprostira kaj lepo po skalnatem, ploskastem hrbtu. Pod vodoravnimi skalnatimi plastmi je vse polno votlin (zato se tudi kraj tako imenuje), po katerih so bivali prvi prebivalci te dt želo. Tudi je vBe polno kamnolomov, ki dajajo izvrstno tvarino za zidanje in nkurej so nam zdi, da se nahajamo tam kje na krasu, blizu Nabrežine. Še daleč naprej je samo kamenito zemljišče, ki ima le malo prati. Potem začenja nizko grmičje in medlo polje (žito je zelo nizko), a za tem pridejo vinogradi mej kupi kamenja, prav tako kakor po Dalmaciji. Šele pri mestu Francovilla (cerkev z veliko kupolo; več
žive družbenike ter Bploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva po priprošnji družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, h katerima je navadno mnogo vernikov pošiljalo gorečih želja v zavesti, da se z zadobljenim blagoslovom nebeškim ne bomo trudili zastonj.
Cerkveno petje so oskrbeli domači pevci in učitelji iz okolice. Posebno veličastno se je raz-legal ob koncu sv. maše »slavospev k sv. Cirilu in Metodu". Cerkev je zelo lična ter ima dragocene oltarje.
IV. Nebo je bilo ta dan res milo, da smo lehko zborovali na prostem. Zupan Mahorčič je prepustil v ta namen svoj prostorni krasni vrt, ki je bil tem povodom še posebej ukusno ozaljšan s cesarskimi in narodnimi zastavami. Kakor so naši pradedje nekdaj zborovali pod lipami, tako smo se tudi mi zdaj posvetovali v zavetji senčnatih dreves. Z i predsedniško mizo je očetovBko zrla na skupščinarjo podoba cesarjeva, v polkrogu na zeleni trati je bilo dokaj sedežev, na jedai strani pa pripravljena miza za časnikarje, katere so poslali: „Slovenski Narod", »Novice", „Sočau, Edinost", „Sloga", »Domovina" itd.
Družbini prvomeBtnik T. Zupan prične zborovanje po običajnem redu. Predstavivši zastopnika c. kr. vlade gosp. Elmunda Fabiani spregovori: Slavna osma velika skupščina! Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, došli danes k VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Sežano.
Letošnje upravno leto je naša družba, trudeč se za slovenskega šolstva blagor, storila prevažnih korakov naprej.
Tega, častiti, Vas bodo prepričala današnja vodstvena poročila.
Naša družba vztraja po svojih pravilih na verski podlagi. — Le samo površen pogled v nase šole, čast. akupščinarji, bi Vas tega prepričal, kako je družbi sveta vera prvi faktor pri odgoji mladine. — Če Vam je pa pred očmi naše leposlovno delovanje, opozarjam Vas uprav zadnje dni izšle naše povesti »Ljubezen do mamice". Ta povest je pravo zrcalo onega verskega duha, ki veje v vodstvu nase družbe. Vzemite jo, berite jo — in topilo ae Vam bo beročim čuteče srcć
Naš* družba se sme določno ponašati s svojo dinastično namero. Naše štiri brošure: .Cesar Franc Jožef" — »Rudolf Habsburški* — »Junakov" I. in II. zvezek so glasna priča, kako da smo z ono besedo, ki ostane — Sirili ljubezen do cesarja in Avstrije svojimi spisi tako živim načioom, da Be bo znabiti hvalila naša lojalnost se takrat, ko ne Vas nobenega, častiti, ne mene in tudi naše družbe nič več ne bo.
Naša družba je po svojih pravilih domoljubna družba, trudeč se na podlagi materine besede za naravni razvoj slovenskega šolstva. A ob tem, ko skrbimo v obmejnih krajih za svoje, tujega ne žalimo — mi ob skrbi za svoje spoštujemo tuje tako, kakor nam to veleva vera in olika.
Iz teh uzrokov, častiti, prodira ugled naše družbe, vodstvu v tolažbo — slovenskemu narodu pa brezdvombeno v zadostilo. (Tako je ; dobro- in živio klici.)
Odlični gost, bivši državni poslanec dr. Dinko Vitez c, pozdravi v zvonki hrvaščini skupščino kot načelnik novoosnovane »družbe sv. Cirila in Metoda za Istru".
Prvome8tnik konstatuje zadostno število na-vzočnih pokroviteljev in zastopnikov ter pozove zapisnikarja, da v dokaz objavi zglašeoe delegate ter prične z vodstvenim poročilom za preteklo upravno
dobo. (Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 9. avgusta. Državni zbor. Dunajski dopisnik »Cz as a" javlja, da Še ni določeno, kdaj se snide državni zbor, nego da se bo to določilo šele tekom tega mesecu, kadar pride grot Taaffa na Dunaj k cesarjevemu rojstnemu dnevu. Dunajski dopisnik »Politike" pa javlja, da se drž. zbor snide gotovo dne 22. septembra in ponavlja že znane svoie trditve o razmerju mej vlado in levico, da se Tasffj ne bo obrnil k levičarjem, da jim ne bo koncediral nobeuega ministra in da se nikakor ne bo ločil od grofa Hohenvrarta. To je baje jedro cele situvacije in ministerski predsednik se je baje že tako določno izrekel o tej utvari, da nimajo levičarji najmanjšega upanja na uresničenje svojih teženj.
Konservativen glas.
Glasilo Hohenv/artovega kluba, Dunajska »Cons. C o r re s p o n d e n z", pišoč o eventuvalnosti razpusta državnega zbora, pravi o uemškoliberalni stranki nastopno: Levičarji hočejo, da bi nje vodilni možje vstopili v vlado in zato tekmujeta »N. Fr. Pr." in »Deutsche Ztg." v požrtvovalnosti za domobranski zakon, še predno ju je kdo kaj vprašal. Levičarska stranka umira in samo še moti parlamentarno delovanje, pa vender bi rada gospodarila. Kadar bo takozvana stranka nemških liberalcev ugo-nobljena — in do tega menda ni več daleč — potem se bodo tudi parlamentarne in javne razmere zboljšale in ozdravele, dasi kasno. Kaže se, da je levica že začela propadati, čemu ta procea še podaljšati z razpustom državnega zbora. — Čudno 1 Huhenvvartovci vedno trobijo, da propadajo njih zavezniki, taktično pa imaio vedno več upliva in vlada upošteva vse njih tirjatve ter jim po mogočnosti ustreza. Dokazov za to ni treba daleč iskati, saj jih imamo na Kranjskem dovolj. Hohenv/artovci naj bi raje kaj storili v to, da izgube levičarji svoj upliv na vlado, in naj manj trobijo v svojih glasilih o rečeh, katerih nihče prav ne veruje.
Dr. Stelnivender,
Vodja nemškh nacijonalcev dr. Steinvvender je zastopnik mest in trgov Beljak Spittal. Svoj čas so bili volilci zanj silno navdušeni, a to jih je minilo. Steinvvender nima v svojem okraju nikake za-Blombe več in Graška „Tagespošta" že javlja, da se bo mandatu odpovedal in kje drugod kandidiral. Ako bi se to zgodilo, potem bi na mesto njega kandidiral znani Ghon. Mož je sicer že sedaj drž. poslanec, a želi zastopati kak drug okraj iz železniško političnih uzrokov, to je, najbrž radi zaslužka.
% ii a nje države.
Ruska vlada ie imela do 1. 1892. v Brusi lju svoj poseben list »N or d", kateri je bil znan celemu političnemu Bvetu Imenovano leto je ruska vlada ta list opustila, misleč, da bo lahko izhajala tudi brez njega, a videč, da je vender kaj pripravno in časih zelo koristno, imeti svoj organ, ga hoče zopet oživiti, kar je izvestno posebnega pomena. »Nord"
je bil osnovan po krimski vojni.   V začetku je izhajal v Bruslju,  potem se je preselil v Pariz, naposled pa se vender zopet povrnil v Bruselj. Ko je bilo uredništvo v Parizu, zbiral se je v uredniških prostorih cvet francoske inteligencije, toda ta luksua je pogoltnil celo dotacijo, kar je je dobil list od ruske vlade, namreč jeden milijon rubljev na leto in prav to je bil povod, da se je uredništvo zopet preselilo v Bruselj.   Prvi urednik »Nordov* je bil Pag-genpohl a zadnji Franceschi, sin nekega italijanskega,  v  Peterburgu   nastanjenega zdravnika. Franceschi je bil urednik v pravem smislu besede: čital je namreč vse, kar se mu je poslalo za list, izbiral in popravljal  vse sam, kar se je natisnilo, ali pisal je le redkokdaj. . O vsaki stvari je dotičnoga  suurednika  točno  informiral ali sam ni rad vzel peresa v roke,  kadar se je  pa  to venderle zgodilo, bavila se je z njegovimi članki cela Evropa. Franceschi je že umrl, Paggenpohl pa še Živi. Nov škandal v I*ari*u. Vsi francoski  listi se bavijo izključno z Du-pasovo brošuro, o kateri  smo že  včeraj govorili. Dupas je  bil privatni tajnik policijskega načelnika Soinourvja in je bil odpuščen, ko je moral Soinourv zapustiti Pariz.   Preselil se je pred nekaj tedni v London  in  je sedaj uradnik v ueki ondotni banki. Prizadeti  bivši  ministri  prerekajo seveda njegove trditve, tako Ribo t, ki pravi, da je prefektu Lo-zeju  in  policijskemu ravnatelju Soinouryju vedno zabičeval, naj  ujameta Artona.   Poročila Dnpasova je baje vsa predložil sodišču. Tudi Loubet ugovarja energično, toda Dupas ima za svojo trditev sijajen dokaz, namreč hipno fotografijo, narejeno v Benetkah. Na tej fotografiji so upodobljeni Arton, Dujias in neki W., ko pitajo historične golobe na Markovem trgu. To je znamenit dokaz    Sedanja vlada zmatra Dupasovo  brošuro  za volilski   manever in odklanja vsako odgovornost za  čine prejšnjih ministrov.
tTustivni utnoVm Grozen  dokaz, da sta pravica in pravičnost samo šimera, kjer je policija vsemogoč faktor, doprineslo je nemško novinarstvo te dni.   Pred nekaj leti je bil blizu Frankobroda umorjen policijski komisar Rumpf. Mož je bil pravcati agent provoca-teur.   Lazil je okolu socijalistov in anarhistov, jih nagovarial in hujskal ter potem spravil v nesrečo. Še sedaj  je  mnogo takih zapeljanih siromakov v ječi, koliko pa  jih je že pomrlo!   Ko  so socijalisti in anarhisti izvedeli za izdajnku delovanje Rumpfa, za-rotili so Be, da se maščujejo in res je bil Rumpf v neki noči zavratno umorjen. Policija je tedaj prijela nekega Lieskeja, znanega anarhista, in ker so razni biriči, sklicevaje se na svojo prisego, izjavili, da je mož drzen in nevaren anarhist, ga je sodišče obsodilo na smrt. Mož je bil obglavljen, dasi ni bilo za njegovo  krivdo nobenega dokaza, obsojen je bil samo na sum, sodba pa storjena in izvršena zato, da  se  pri njegovih tovariših  obudi strah. Tako vestna in pravična je justica v ,rajbu"!  Od tedaj je že minilo več let, Lieske je bil že pozabljen in morda bi se ne bil nihče več spomnil te dogodbe, da ni nakrat prišla na dan — resnica. Franko-brodska  »Kleine Press e"  javlja,  da je te dni umrl neki policijski agent, kateri je na smrtni postelji izjavil, da I reske n i umoril Rumpfa. Dotični birič je na svoje oči videl, da sta dva druga človeka,  katerih ni bilo spoznati, umorila Rumpfa, a videl je povsem natančno, da je Liesko stal samo na straži in se Rumpfa niti dotaknil ni. Naznanil je to sodišču, a tam so mu je zabičilo molčanje. Policija je prijela Lieskeja in sodišče ga je obsodilo na smrt, dasi je vedelo, da n i storilec, zgodilo se je najbrž na višje povelje, ker je vlada hotela za vsako ceno anarhiste ugnati v kozji  rog.  — Drug list, eoci-
Dalje v prilogi.
tvornic) spremeni se obličje dežele in postane mnogo | zelenejše, prijaznejše.
Pulja bi bila jedna najlepših in najbogatejših dežela cele zemlje, ako bi ne bila tako kamenita in tako suha. Dalmatinci Bi predstavljajo pod besedo »Pulja" nekak zemeljski raj in ako hočejo katero zemljo zelo pohvaliti, da je posebno rodovitna, tedaj rečejo o njej: »To je prava Pulja". Najbolje uspeva oljka v Pulji. Barva njenega listja se svetli ko-stanjevo-temno in umazano zeleno. Najčudnejša je oblika oljkinega debla: to se cepi in zavija, deli in zopet strinja. Včasih se odtegne zemlji z vsemi svojimi koreninami, kakor bi hotelo proBto pod nebo zleteti. Na drugih krajih pa se zdi, da zemlja za njo hrepeni in jej sledi, ker poljedelci obdajajo njene korenine s suhim zidom, katerega napolnijo visoko gori z zemljo in drobnejšim kamenjem, da Be obdrži delj časa mokrota okoli korenin. Kjer večkrat dežuje, tam napravijo male nasipe okoli oljčnega debla, da se voda tam ujame iu korenike dobro namoči. Najčudnejše pa je oljkino vejevje, ki se pri c 'j daleč razteza od debla. Ouo je zvito in zakrivljeno, rogovilauto iu kljukasto ter tako gosto zmreženo, da je težko od spodej na oljko zlesti. Takšnega oljčnega drevju vidimo vse polno
od Francoville naprej proti BrindiBiju. Vmes je vse polno vinogradov, deloma čisto novo zasajenih, in druzega sadnega drevja, tako da lahko prištevamo ta predel mej najlepše cele Italije. Mej večjimi kraji uaj omenim le meBtici Oria in MeBagne. V prvem je dal sezidati cesar Friderik II trden grad, ki še zdaj mogočno stoji, in prebivalci se hvaležno spomiujajo sv. Karla Boromejskega, ki je razdelil tu vse svoje premoženje mej siromake. Me-sagne leži na mestu stare „Messanie", kjer so prebivali ilirski Messapi. V okolici je vse polno razvalin iu grobov. Od tega mesta naprej je dežela menj obdelana, vidi &e mnogo pašnikov in praznih zemljišč. Kmalu zagledamo ineBto Brindisi, ki pa ne napravim posebnega vtisa od celinske strani. Nad ploskasi i iiit strehami vzdiga se nekaj tvorničnih dimnikov, to je vse, kar se vidi.
H rimi i hi je sicer zelo staro mesto, ali pred Rimljani ni imelo nobene važnosti. Sele ti zmagovalci starega sveta izpeljali so glavno italijansko cesto »via Appia" celo do tega mesta in postavili koncem nje dva visoka stebra, od katerih stoji jeden še dandanašnji pod imenom »Kleopatrin steber" (ima lep korintaki kapitelj). Blizu tega stebra kažejo staro h šo, v kateri je baje Vergil umrl
(„Calabri me rapuero") Rimljani so postavili v Brin-disiju glavno pristauišče za vso vzhodno trgovino. Iz te luke je peljal Sulla svojo vojsko nad Mitri-data in odtod je odplul Caosar, ko je preganjal Antonija v Epirus in Macedonijo. Z rimsko drŽavo propadlo je tudi mesto Brindisi, ki se omenja v srednjem v\ku le kot navadna vas.
Šele preteklega stoletja so se zopet spomnili, da ima Brindisi najnaravnejšo in najvarnejšo luko ob celi zahodnojadranski obali, in da je torej od prirode ustvarjeno za prvo skladišče vse vzhodne trgovine. Od tedaj naprej, zlasti odkar se tu-ustavljajo angleški parniki vzhodnoindijskega društva, se je mestu neznansko hitro povzdignilo in šteje sedaj že nad 20 000 prebivalcev. Mesto (t. j. novi del) ima ravne in redne ulice, čiste in dobro potlakane, s čednimi, belopobeljenimi, ali nizkimi hišami, katere pokrivajo same ravne strehe. Brindisi je začetna luka za vso levantsko in vzbodnoindijsko trgovino. V prostorni luki je usidranih vedno nekaj prav velikih trgovinskih parnikov raznih narodov. Drugače pa mesto nima nič primorskega značaja, ker je čisto tiho in mirno (tudi ob nedeljah), brez kričanja in vpitja premnogih raznašulcev.
(Daljo prib.)
Priloga ^Slovenskemu Naroda"
it. 181, dnž 9. avgnsts 1893
jalistični „Vorwart8" v Berolinu dodaje tej ves^i, da je Lieake pri obravnavi izpovedal popolno resnico, da je do zadnjega bipa trdil, da si storilec, da mu pa VBe to ni nič pomagalo. — Dasi skušajo nemški listi vso to stvar zamolčati, se jim vender ni posrečilo preprečiti, da bi zanjo ne izvedel širši svet in sedaj govore o tem kričečem justičnem umoru tudi že francoski in angleški, italijanski in slovanski listi in ocenjajo na podlagi te dugodbe vrednost in pravičnost nemške justice. Da je na tej Btvari nekaj resnice, svedoči že to, da nemška vlada ni demontirala Frankobrodske »Kleine PresBe", nego začela nekako .preiskavo" zoper dotične sodnike. Hvala Bogu, da mi nismo „im Reiche der Gottes-furcht und frommen Sitte", kjer imajo tako izborno pravosodje.
Dopisi.
Is Novegamesta, 7. avgusta. [Izv. dop.] (Katoliški shod.*) Kar so naše „Dol. Novice" že dolgo časa z vsem svojim ultra-klerikalnim navdušenjem napovedovale, kar se je par nedelj oznan-jevalo z vseh dolenjskih prižnic, to se je včeraj v našem mestu brez kake posebne nesreče zvršilo. Čitali bomo izvestno, da sme »kat. polit, društvo v Ljubljani" včerajšnji dan z zlatimi črkami zapisati v svojo kroniko in kdor se ni na lastne oči in ušesa prepričal o celi stvari — no ta lahko veruje vse, kar se bo po » naših" listih pisalo o včerajšnjem „katoličkom shodu".
Ad rem torej. Pričakovati je bilo vsled neprestanih agitacij od strani naših gg. duhovnikov, ki so vernemu ljudstvu za ta dan obetali duševni užitek, kakoršnega Še ni bila deležna sedanja generacija, da bo v zborovanje odmenjen trg natlačeno poln, — vender je bilo udeležencev komaj kakih 20O0, (seveda samih „prostovoljnih" gostov) mej njimi pa iz celega novomeškega okraja nobeden, ki se recimo po bogastvu, inteligenciji ali — nezavisnosti odlikuje pred drugimi. Dasiravno so bili povabljeni samo „možje katoličani", je bilo vender tudi »katoliških" žensk opaziti najmanj dve petini. Meščanov je bilo navzočih zelo malo, in de ti so prišli zgolj iz zvedavosti. Na govorniškem odru so bili zbrani razun par »paten-tovanih" katolikov od lanskega I. kat. shoda, sami duhovniki in — župan Novomeški g. Perko, ki se je baje izvrstno počutil.
Kmalu po 3. uri popoludne odpre predsednik g. Povše zborovanje z navadnim pozdravom in odda besedo diki slovenske elokvencije g. dru. Papežu, ki je zbranim kmetom izročil prisrčne pozdrave glavarja kranjske dežele. Blagor jim, trikrat blagor srečnim Dolenjcem 1 Za tem je gosp. dr. Marinko čital pozdrave, kojih je došlo iz vseh krajev slovenske domovine menda celih šest, mej njimi seveda tudi od dr. Mahniča.
Pri prvi točki dnevnega reda govoril je g. dr. Gregoričo „katoliški narodni organizaciji". Govor njegov je bil sicer spretno sestavljen, tudi glas še dovolj močan, vender besede njegove priprostim poslušalcem niso segle do srca. Slišali smo, kako naj se kmet organizuje, da bo zmiraj in povsod volil le „katol." može, ne pa lažnjivih liberalcev, ki so njega največji sovražniki; čuli smo iz govornikovih ust, da se zapeljanemu ljudstvu že odpirajo oči, — videli pa smo, da so se istemu ljudstvu ob jeduem odpirala tudi usta, ker ni razumelo njegovih vi-sokodonečih fraz. Povedal nam je govornik tudi, da ni narodnjak samo oni, ki za narod je in pije, ampak oni, ki z dejanji pokaže svoje domoljubje. Prav tako! Nehote" smo se pri tem zmislili na — našo prepotrebno dražbo sv. Cirila in Metoda!
Kot drugi govornik je poročal gosp. Viljem Pf eifer o delovanja deželnega in državnega zbora. Kako je isti izpolnil svojo nalogo, vam ne morem poročati, ker nisem skoraj nobene besede razumel, dasiravno sem bil prav blizu njega; jednake pritožbe sem čul tudi od vseh drugih poslušalcev. Le toliko vem, da se je strašno jezil zaradi državnih dolgov.
Tretja točka dnevnega reda je bilo dra. Papeža poročilo o izvršitvi resolucij 1. slov. katol. shoda. Cel govor ni bil skoraj druzega, kakor koli strastni toli neukretni napadi na slovensko narodno
*) Mi smo že vfieraj objavili daljše porodilo iz peresa odličnega slovenskega rodoljnba o tem proimenitnem „dolcnjskem prazniku" vender pa se nam je videlo umest.no dati prostora tudi tu sledeCemu poročilu od drnge strani, obsegaj oftonrn marsikatere nove podrobnosti o epohalnem govorniškem turnirju Novomeškem, katerega se je udeležil zares cvet rlnBti tudi posvetnih Blovonskih politikov in mislečo v. Opomba uredništva.
stranko, „ki se odlikuje samo s tem, da ni še nikoli dosegla, kar je želela", in nesmiselna propaganda za ustanovitev novih katol. polit, društev; zlasti za ustanovitev takega društva v Novem Mestu se je g. govornik zelo, zelo zanimal. Z zadoščenjem smo pa čuli, da prava narodna slovenska stranka (pri teh besedah je prečastiti g. govornik, odloživši svoj „cviker", zamišljeno-otožno pogledal proti nebu) ne bo zginila iz pozorišca, da bo večja ali manjša tropa vedno ostala.
Za njim je poprijel besedo Topliski župnik g. Babnik in po grozno dolgem uvodu začel pre-mlevati naše domače razmere, odbijal od sebe in svoje stranke priimek „brezdomovinec", govoril o obisku ljudskih šol, neznosnih davkih, preseljevanju v Ameriko in kar je takih hvaležnih predmetov več. Najedenkrat pa vpraša zbrane poslušalce, če verujejo, da so on in njegovi tovariši njih najboljši prijatelji in če jim torej popolnoma zaupajo? Nič odgovora!! — Še-le ko je govornik isto vprašanje ponovil, spomnili so se previdno mej trope ljudstva posamez postavljeni duhovniki, kaj jim je storiti in mu začeli glasno pritrjevati; pridružilo se jim je potem seveda tudi nekaj kmetov, — kajti exempla trahunt!
S tem je bil dnevni red končan. K posameznim nasvetom oglasil se je gosp. dr. Krek iz Ljubljane in neusmiljeno mahal po glavah (z rokama samo po zraku) teh brezvernih liberalcev, ki hočejo zopet upeljati suženjstvo, kakorsno je obstojalo pred Odrešenikovim prihodom. Pozornost je vzbujala močno naglašena fraza: »Nobena sila ne bo več ločila Vas od nas in nas od Vas!" Koga je g. dr. Krek s temi besedami mislil, pa ogromni večini njegovih poslušalcev očividno ni bilo jasno.
S »Slava" in „Zivio"-klici na sv. Očeta Leona XIII. in presv. cesarja se je zaključilo zborovanje potem, ko je še gosp. dr. Marinko predlagal, da se zakliče predsedniku, »ki si je že pridobil ogromnih zaslug bodisi za avstrijsko državo, bodisi za Slovence", — gosp. Povšetu »Slava!"
Koliko dobička in duševnega užitka so poslušalci od tega shoda imeli, pričale so dovtipne govorice domu odhajajočih; takisto se je nekako slišalo, da ves »špas" ni izplačal dolgega pota in zamujenega časa. Vsak je vedel le toliko povedati, da je bilo govorjeno o veri, katera je baje nekje v strašni nevarnosti in »da se bodo zdaj davki znižali"; če se bo slednje v resnici zgodilo, — to prepuščamo previdnosti gg. dra. Papeža m Povšetu. — Z Bogom in zaradi takih shodov še nikarite obupati goriv beli Ljubljani! Z.
„Slovensko pevsko društvo v Ptuji".
(.Konec.)
V seji dne* 10. februvarja 189$ določile so se pesmi, ki so bodo pele pri prihodnjem koncertu Razvidijo &c te penim iz programa današnje slavnosti
Veliko preglavice in pretresovao)a delala je odboru godba, in priznati Qe mora, da so v tem obziru take težave in aitnobe, katerih človek, ki blizu ne stoji, niti prav presoditi ne more. Narodne godbe na Spodnjem Štajerskem nimamo, vojaške godbe že lansko leto ni bilo mogoče dobiti; ako se najme godba iz nasprotnega nam taberja, bati se je /mirom hujskanja, ki je naperjeno na to, da se nam godba v zadnjem trenutku odpove in du na cedilu ostanemo. Na druui strani mora pe odbor vselej uvaževati to, da so dimenzije tega koncerta tako velikanske, da bre. dobro uvežbane godbe shajati ne moremo. Z ozirom na to obrnil se> je toraj odbor do Ptujski ga muzikaličuega društv j, ki nam je rado voljno prepustilo godbo. Razvidi so iz tega, da še niso v vseh mestih na Spodnjem Štajerskem naši nasprotniki tako zalepljeni, da bi trdili, da je umetnost monopol samo jednega naroda in da umetnost brez politike shajati ne more. Tud), i bo pu. po mnen|i odbora skrbeti za to, da se zavol.mi godbe v kratkem času ueka) ukrene, iu opozoriti merodajne faktorje na to, da se osnuje bodisi v središču naše Slovenije ali k|e drugje godba, na kuje nal tlonjenost smemo vsigdar lačuuiti.
Stanje udov  ho  ni   spremenilo,   iti   «ednj je tako le: čaatuih udov j> 6, uatituovnjkov je  7, iz vršujotib   udov   je   251,   podpiraioč ib   134, vseh skupaj 398.
Društvo stoji sedai v 9. letu p.vojega obstanK t. in kakor se vidi, je podlag« društv« prav čvrsta. Odbor pa si je moral vender tudi svesC biti, da 10 čislo velja in da se namen društva tem ložj e doticFie, č'tn močnejši uti* ima v*>< kolut ni veliki   ko lCHit <ua
občinstvo Z ozirom na to obrnil se je odbor do več pevskih društev, naj se udeleže* letošnjega koncerta, in odzval se je »Slavec" in pevsko društvo v Litiji. Omenjeni društvi sta radovoljoo sprejeli ta predlog; hvala njima za to!
Odbor moral se je pečati tudi z vprašanjem, kdo bi se naprosil k velikemu koncertu za pevo-vodjo, in obrnil se je do g. profesorja Gerbića, ki je na to prevzel vodstvo velikega koncerta. Ime njegovo jamči za dober vspeh, saj kdor je le količkaj izvežban v petju in glasbi, in kdor je Slovenec, mu to ime ne sme neznano biti. Najsrčnejša hvala mu za njegov trud!
Omeniti moram še, da je poki« n i I g. Vaupotič društvu geslo, katero se je z veseljem sprejelo. Da se pa muzikalična komada velecenjenega g. Vaupoti ni nista mogla sprejeti v program, je odbor iskreno obžaloval. Ta dva komada prirejena sta samo za nStreichkoncerttt in v tem obziru nam godba ni mogla uBtreči, razun tega bi bili morali mi stroške za dotične vaje plačsti. Imenitnemu veščaku gusp. VaupotiČu naj bo tukaj očitna hvala izrečena za njegov trudi
Ni moja naloga drugih malenkostij tukaj omenjati in poročati o posameznih dopisih, ki so se kurentno reševali in ki imajo več ali menj samo notranjo vrednost. Toliko smem reči, da jo odbor skušal ustreči vsaki želji. Ali je to dosegel ali ne, o tem mi ne pristoji sodba. Imel je najboljše intencije in če tukaj ali pa tam usjieh ni bil povoljen, ali če se je tukaj ali pa tam kaj prezrlo ali napačno uredilo, pač misli odbor, da se mu to prizanese. Tolaži se odbor v tem obziru z besedami: in raagnis et voluisse sat est.
Konečno obrača se odbor do vseh gospodov poverjenikov in članov, sploh do vsega rodoljubnega občinstva z uljudno prošnjo, da naj se društvu ohrani tista blagonaklonjenoBt in tista požrtvoval-tiuBt, katera nam je pomogla, da je društvo dostiglo to stopinjo. Društvo bode obhajalo prihodnjič desetletnico obstanka in hoče napeti vse Bile, da svetu pokaže, da pri nas petje ne stagnira. Če bo treba, bode odbor tudi apeloval na izvanredno denarno podporo samo radi tega, da radi godbe ne bo več tistih vznemirjajoči!), hudih, strastnih naporov, katere smo morali ravno v pretečenih dneh videti, ko je hujskalo nasjirotno časopisje proti našemu koncertu, iu ko so zabavljali zaslepljeni nasprotniki na naš koncert, samo zato, da bi se nam izjalovil. Mi smo pa ostali pogumni, neustrašeni, hladnokrvni. Resuo je življenje, a umetnost vesela, radi tega pa sklenem svoje poročilo j prekrasnimi besedami na šega pesnika :
„0j, stvarnim, uslisi moje želje! Srce mi drugo v pisi mlade vatvari! Če ne, pa petju aladki dur podari!"
Blagajnik g. Fr. Copf je poročal o denarnem stanji društva. Dohodkov je bilo: lmetek v blagajnici 450 gld. 10 kr., VBtopnina pri lanskem koncertu 307 gld. 75 kr., obresti 14 gld. 3G kr. udnina 227 gld. 6 kr., skupaj 999 gld. 27 kr. Stroški so znašali: Za lanski koncert 600 gld. 43 kr., za prepis in tisk muzikalij 83 gld. 80 kr. razni stroški 46 gld. 18 kr. skupaj 730 gld 41 kr.; gotovi preostanek v blagajni znaša torej 262 gld. 86 kr.
Oba poročila vzela sta se na znanje in odobrila in se je potem zaključilo zborovanje, ker ni uikdo stavil kakega posamičucga predlogu.
Domače stvari.
— (Tridesetletnica čitalnice v Kianji.) Vzpored velike slavnosti, ki jo priredi narodna čitalnica v Kranji v nedeljo dno 13. t. m. s prijaznim sodelovanjem »Ljubljan-akega Sokola", pevskega društva »Ljubljana" in domačega mešanega zbora je nastojini: 1. Ob polu 12. uri dopoludue na »Stori pošti" skupni VBprejem in pozdrav vseh tekom dopoludneva došlih društev. 2. Ob 128/4 uri popoludne na kolodvoru vb prejem z Ljubljanskim vlakom došlih društev in gostov. 3. Potem sprevod vseh društev z zastavami in godbo po mestu, pred mestno hišo pozdrav po županu g. K. Savli i k u. 4. Ob 2. uri popoludne slavnostni banket na vrtu gostilne g. P. Mavr-ja mlajšega. — Kuvert za osebo 1 gld. 50 kr. Udeleženci javijo naj se do 12  uvguata t. 1. pri čitalničnem odboru.
5 Ob 5. uri popoludne javna telovadba hI. Ljubljanskega »Sokolu"  na mestni m trgu.
6 Ob 6. uri popoludne pohod  Preši rnovega
in Jenkovega groba. 7. Ob 7. uri popoludne na vrtu gostilne g. P. Mayr-ja mlajšega koncert, obsegajoč slavnostni govor g. dr. I. Tavčar-j a, petje si. pevskega društva „Ljubljana" in domačega mešanega zbora. — Podrobni program razdajal se bode pri blugajni. — Vstopnina 30 kr. za osebo. 8. Ob 'J. uri zvečer v društveni dvorani pleB, vstopnina 30 kr. za osebo; na vrtu prosta zabava. Čisti donesek slavnosti uporabljal se bode v olepšavo Preširoovega nagrobnega spomenika. Glede na ta namen se vsprejme hvaležno vsako preplačilo. — Pri banketu, med posameznimi točkami koncertu in pri pleBU svira si. godba C. in kr. domačega pešpolka št. 17; pri vsprejemu, sprevodu, telovadbi m večerni zabavi na vrtu pa si. Domžalska godba. — Potovalna pisarna g. .1. 1'avlin-a priredi iz Krauja v Ljubljano poseben vlak, ki bode odhajal iz Kranja dne 13. avgusta t. 1. po noči ob 11. uri. Cene kakor uavaduo. P. n. udeleženci tega vlaka blagovolijo naj se z voznimi listki oskrbeti pri prireditelju vlaka ali pa pri g. Cof-u v Kranji.
— (Tridesetletnice »Narodne čitalnice v K m n;i" i udeleži se tudi korporativno u zastavo „Narodna čitalnica v Škoiji Loki" in „Bralno društvo" iz Šenčurja pri Kranji. DoBedaj oglasilo se je IG narodnih društev, koja se udeleže slavnoBii dno 13. t. m.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so posluh danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Gdčna Milka M a ukor iz Trsta (zdaj v Grižah pri Celji) poslala je 14 kron nabranih v prijateljskem krogu v Mariboru pri pevski slavnosti; darovali so po dve kroni: č. gg. dr. Medved, L. lludovernik, dr. Marolt, drd. Pukl, Alojzij Arzenšek, gdčni Terezina Sirca in Milka MaukoČ. — Živili rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki!
— (Promocije.) Na Graškem vseučilišči bilo je meseca julija promoviranih 6, v tekočem šolskem letu sploh pa 8 Slovencev, ki bo bili vsi člani akad. društva »Triglava" v Gradci in o katerih smo poročali svoječasno. Čestitamo!
— (Domača umetnost.) Zadnja številka ilustrovanega Zagrebškega leposlovnega lista „Vie-uac" prinaša Blike umotvorov „Tragedija" in „Komedija" našega domačega umetnika Gangla, ki se nahajajo na pročelji našega novega gledališča.
— (Promenadni koncerti.) Tekom meseca avgusta bodeta samo dva promenadna koncerta vojaške godbe, namreč dne 10. avgusta v Tivoliju ob 1 ,0. uri popoludne in dne 13. avgusta ob l/il2. uri dopoludne v Zvezdi.
— (O čudnih razmerah na Kamniški železnici) nam poroča prijatelj našega lista: Izletniki, ki so se vozili minulo nedeljo ob G. uri v Ljubljano, morali so v nekaterih vozeb stati ves Čpb z odprtimi dežniki. Srečen je bil, kdor ga je imel, drugače je bil ves moker. Opravičena je pač želja, da bi slavno vodstvo državne železnice, katere vozovi v naših krajih že itak uiso preveč udobni, take zračne vozove uporabljalo za kraje, kjer nimajo dežja. Morda se vender jedenkrat jemlje ozir na opravičene vsestranske pritožbe in se kaj ukrene za večjo udobnost vozečega se občinstva.
— (Posebni vlak v Marijino Celje.) V Marijinem Celji bode, kakor se nam poroča, slovenske romarje vodil preč. g. dr. Medved, atohii vikar v Mariboru, ki bo tudi daroval romarsko sv. mašo v Neubergu in romarjem slovenski pridi-goval v Marijinem Celji. Posebni vlak odhajal bode iz Ljubljane v petek dne  11. t. m. ob 650 zvečer ter  ostajal na vseh   postajah in  vozil brez premembe vozov do Neuberga, kamor dospe v soboto 12. t. m. ob 505 zjutraj.   Po daritvi romarske sv. maše v farni cerkvi in zajutreku v gostilni „zur  Post",  kjer bo tudi obilno število vozov na romarje v Marijino Celje čakalo, bode takoj odbod. Pešcem je oskrbljen zanesljiv vodja za bližnjo pot. Ob dohodu v Marijino Celje bode slovesni vzprejem, večernice in naznanjeue druge  svečanosti. Stanovanj je mnogo oskrbljenih.   Skupni odhod  bode v ponedeljek  14. t. m. zjutraj, z slovesnim sjire-v dom, sicer pa Be vozi nazaj v 14. dueb z vsakim vlakom razun brzovlaka.   Tudi od MUrzzuscblaga do Dunaja in nazaj  je vozna cena za več kot polovico  znižana (gold.  2 60 v 111. in gold  3 (J0 v H. razr. tjo  in nazaj).   VaakorŠua  pojasnila daje vožnje uravoatelj gosp. Paulin v Ljubljani in pri vluku.
— (Ljubljanski obrti) meseca julija letos pričeti:  Katarina Slana,  kramarija; Jakob
Velkavrb, Avguštin Jenko, Miroslav Pauer, pekovski obrt; Marija Golar, Marjeta Kropin, Terezija Skubic, Josip Pirnat, Marijana Zarnik, Marija Zaje, Josip Žgur, Marija Mrčnik, Antonija Sooj, in Jožefa Karlini, branjerija; Oroslav Dolenec, kuhanje brinjevca; Jo-hana Vončar, modistovski obrt; Jakob Kramar, krojaški obrt; Neža Zajec, sejmarstvo s kramarskim blagom; Valentin Kuga, prodaja premoga in drv; Ignacij Železnik, Čevljarski obrt; Ludovik Marchi, izdelovanje in prodaja kipov iz mavca; Miroslav Pauer, prodaja moke; Marija Krasna, Ana Krasna in Jobana Košir, prodaja sadja; Ivan Kosjek, sta-rinarska obrt; Valentin Jarc, trgovina 8 senom, slamo, klajo in ovsem; Jožef Velikajna, starinarski obrt; Marija Cizerle, kramarija z galanterijskim blagom.
— (Na včerajšnji živinski semenj Ljubljanski) prignalo se je skupaj 753 glav, namreč 417 konj in volov, 261 krav in 75 telet. Kupčija je bila srednja, zuuanpb kupcev za govejo živino ni bilo, nekoliko bolja je bila kupčija s konji, ker je prišlo nekaj Italijanov, a tudi ta kupčija ni bila nič kaj živahna.
— (Umrl je) v Št. Vidu pri Lukovici dre 6 t. m. po dolgotrajni bolezni tamošnji posestnik gosp. Jurij Škofi c, bivši mnogoletni župan na Prevojih ter načelnik cestnemu odboru Brdskemu. Rajnki je bil brat že pred leti umršega župnika in pisatelja slovenskega Janeza Skoti m. Bil je obče Bpoštovan in pri prebivalstvu svojega okraja jako upliven, zaupen mož. N. v m. p. 1
— (Novo ognjegaano drnštvo.) Pri občnem zboru uovega društva „požarna hramba v Kropi" bili bo voljeni: gosp. Josip Jalen, načelnikom; Ivan Jalen, namestnikom; V. Šolar, blagajnikom; Fr. Pibrovec, tajnikom. Prepotrebnemu novemu društvu želimo mnogo dobrotnikov in podpornih udov! Druzih dohodkov žal, društvo nima, brez podpor pa si tudi ne more ni orodja, ni nove prepotrehne brizgalne, ui o - vi omisliti l
— (Tamburaši iz Čabra) odpotujejo dne 13. t. m., ter prirede v nekaterih mestih in trgih po Notranjskem koncerte, na kar smo napro-šeni opozoriti sloveusko rodoljubno občinstvo. Koncerti bodo: Dne 13. t. m. v Starem trgu, dne 14. v Cerknici, dne 15. v Postojini, dne 16. v Ribnici, dne 17. v Sodražici in dne 18. v Ko če v j i. Iz Kočevja pojdejo na Brod na Kupi, kjer prirede zaduji koncert in se vrnejo domu Tamburaši, njih osem mladeničev od 15—28 let, nastopijo v hrvatski narodni obleki in so, kakor se nam poroča, prav izborno izvežbani. Občinstvo bode torej imelo gotovo izreden užitek.
— (Skrajna nesramnost)  Švabska predrznost ne pozna nikakih mej, zlasti  ne, kadar je izkazati sovraštvo napram Slovanom.   V tem oziru se posebno odlikujejo tisti Štajerski  in koroški re-negatje, ki žive na slovenskih tleh in se s slovenskim kruhom krmijo, pa se imenujejo Nemce ter nas neprestano  izživljajo in žalijo.   Ko  bi  mi ne bili golobje  narave, nego bi izbijali klin s klinom ter pri vsaki periidnosti, pri vsakem žaljenju, pri vsakem napadu vračali šilo za ogojilo, potem bi zamogii s temi ljudmi konverzirati samo s pomočjo pasjih b čev.   Ali mi smo ponižni in pohlevni, — vse preveč    To se je  videlo te dni v Slatini na Štajerskem   V tem prelepem slovenskem kram, kjer bo mudi v vsaki sezoni cela vrsta odličoih Hrvatov, tu, kjer bo sedaj zdravi najvt čji sin hrvatskega naroda, po vsem svetu sloveči  škof Strossraaver, tu se je hrvatakim tamburašem iz Zagreba prepovedalo naznaniti ovoj   koucert s hrvat* skimi lepakil „Obzor", kateri to naznanja, ne pove, kdo se je predrznil, izdati to prepoved, so dimo pa da topliško upraviteljstvo.   Vsak rovtarski zarobljenec slovenske uaroduosti bi imel toliko obzira ua   svoje goste,  od  katerih   ima vehkaoBk dobiček, da hi jih  vsaj ne žalil, samo nem Čurska svojat, katera gospodari na Slatini, Bi sme kaj takega  dovoliti.   Pričakujemo, da se  bode ta stvar pojasnila, upa in pa tudi, da se bodo poslanci v dež. zboru žo jedenkrat  lotili teh razmer, pa u e z i'i.'i.o rokovicami.
— (Južnoštajerska hranilnica v Celju) je imela z dnein 28. julija prvi milijon goldinarjev efektivnih hranilnih ulog. Čestitamo I
— (Vabilo k letnemu zborova u ju ž o n h k e podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Juriji ob ju ž. železnici) dne 18. avgusta t. I. ob štirih popoludne pri »Cestnem Jožetu' z običajnim vzporedom. Posebne vabila
se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro,) jedva ustanovljena, začela je že delovati ter je v Baderni (Mampademo) pri Poreču kupila pripravno poslopje za društveno šolo. Baderna šteje do 900 prebivalcev ter je v največji nevarnosti, da se potopi v morju italijanstva. Nova šola s hrvatskim učnim jezikom, ustanovljena še o pravem času, utegne rešiti to važno narodno postojanko. Čestitamo načelBtvu bratske družbe isterske na tem uspehu, kajti že to je znaten uspeh, da se je ustanovitev šole sploh omogočila. Lahonska stranka rohni in se peni v onemoglem srdu, laški novinarji pa vihte svoje brigantske stilete proti odbornikom, in to je naj8ijajnejši dokaz, da je družba sv. Cirila in Metoda za Istro koj s prvim korakom stopila strupenemu lahonskemu zmaju na glavo. Z isto tako radostjo, kakor ta uspeh družbinega odbora, beležimo „Obzorje v" v ponedeljek priobčeni članek »Naši prinosi za prosvjetu", v katerem roti hrvatski narod, naj družbo 8 v. Cirila in Metoda v Istri izdatno podpira makar bi se radi tega moralo za nekaj Časa ustaviti zbiranje dobrovoljnih prispevkov v druge narodne svrhe.
— (Ljudski shod) bode v nedeljo duš 13. avgusta na vrtu gostilne »AlP Opersio" pri sv. Jakobu v Trstu. Kakor javlja »Edinost", katera priobčuje oklic prirediteljev, razpravljalo se bode na tem shodu o položaju delavskega stanu, o splošni volilni pravici in o mladočeškem predlogu glede volilne reforme.
— (Nov Lloydov parobrod.) V nedeljo izpustili so v Trstu v morje novi L!oydov parobrod »Metković", ki bode vozil po dalmatinski obali. Ker je zgrajen jako plitvo, vozil bode lahko tudi po Neretvi do Metkovića.
— (Trgovina z dekleti.) V Trstu prijeli bo na parobrodu „Vo»warts" dva potovalca, ki sta se hotela odpeljati v Aleksandrijo v družbi dveh mladih deklet. Rekla sta sicer, da sta omenjeni njihovi soprogi, ker se pa popis oseb na popotnih listih ni strinjal, sumi policija, da le tržita z dekleti in je ustavila vse štiri.
— (Razpisane službe.) Pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani izpraznjeno je mesto carinskega oficijala v X čin. razredu, oziroma carinskega asisteuta v XII. č r. z dohodki dotičnih razredov in carinskega praktikanta z adjutom ktnih 300 gld Za poslednje mesto se zahteva, da so prosilci dovršili višjo gimnazijo ali realko in se izkažejo z zrelostnim ali jednakim spričevalom. Prošnje do dne 26. t m pri predsedstvu fin. vodatva v Ljubljaui. — V področji c. kr, policijskega vodstva v Trstu so razpisane nastopne službe. Dve mesti policijskih višjih komisarjev z dohodki VIII. čin. razreda, dve mesti pol. konci p isto v z dohodki X. č. r. eventuvelno dve mesti pol, komisarjev z dohodki IX. 6 r, dalje dve me»ti pol. koucipistov in dve mesti pol. konceptnlh praktikant o v z letnim adjutom 600 in 500 gld. Zahteva se poleg zoanja nemškega in italijanskega tudi znanje slovenskega ali srbsko-hrvatakega jezika. Prošnje do dne 31. t m. pri predsedstvu c. kr. policijske direkcije v Trstu.
				
		r"            p™ kron, 1 družbi bv. Cirila In Metoda! k- i		
				
				
Bazne vesti.
* (ftmile Zola in pater Didon.) Kdor prebira »Slovenca" ali celć »Rimskega Katolika", naletel je že večkrat na kako ostro besedo o pogubnem uplivu Zolinih romanov in kdor teh del ne pozna ter je vajen verjeti, kar pišejo naši od Roga postavljeni voditeljčki, ta si predstavlja Zolo kot neke vrste Hugona Schenka ali vsaj Dimeia. So-trudniki imenovanih listov so seveda svojo modrost zajeli iz obskurnih nemških in italijanskih listov, a baš da dokažemo, kako abotno je njihovo čenčanje o spisih, katerih niti čitali niso, hočemo navesti mnenje slovečega katoliškega duhovnika francoskega, jezuvita D i do na, ki je na glasu kot najznamenitejši francoski propovednik. Ta pater Didon piše i „Primoran sem bil Čitati Zobna dela. Naredila so name nenavaden u Ms, obudila so grozo in občudovanje. Zola zasluži bolj občudovanje nego zaničevanje. Jaz mu ne morem očitati, da bi hotel čitatelja spriditi. On je, ne da bi to vedel, propovednik in kristijan, on je manj nemoralen kakor Georges,
Sand in morda celo manj nevaren kakor Bernardin de Saint Pierre". — Tako sodi odličen duhovnik, kar pa je najbolj značilno in kaže o temeljitem premišljevanju, je to, da daje Didon Zoli prednost pred pisateljem „Pavla in Virginije", katero delo je pod duhovniškim okriljem izšlo že skoro v vseh jezikih in tudi v slovenščini!!
* (Nova knjiga Leva Tolstega.) Sloveči ruski pisatelj grof Lev Tolstoj dokončal je te dni znamenito socijologično delo BBog v človeku", ka tero izide ob jeduem v ruskem in v angleškem je-ziku. Londonski 1 isti javljajo, da je to zadnji spis, v katerem se Tolstoj bavi s socijalnimi razmerami Bedanje človeške družbe ter da je komunistično nadahneno.
* (Grozna nevihta) uničila je minulo soboto skoro vso žetev na srednjem Štajerskem, kar je je bilo še na polji. Najhuje je bilo okolu Gradca. Dragoceni nasadi v deželni kmetijski šoli v Krottendorfu so popolnoma opustošeni. V vasi G ost ing nastala je taka povodenj, da so ljudje komaj rešili golo življenje. V hišah je škoda velikanska, v hlevih pa je utonila vsa živina. Tudi več ljudi j je prišlo ob življenje in so dozdaj našli lest mrličev. Mnogo prebivalcev je prišlo popolnoma na bernško pahco. V \V i Id onu bila je toča tako silna, da je ležala več čevljev visoko in da pošta ni mogla odpeljati se. Železnica mej Gradcem in Knfluchom je na več krajih poškodovana.
* (Umor in samomor.) V Brnu ustrelil je 33letui konservatorist E. Srna svojo 18letno ljubimko Marijo Svejnoho na ulici, potem pa samega sebe. Uzrok groznemu činu je baje, da nista mogla stopiti v zakon.
* (Ameriška gledališča.) Praktični Amerikanci obiskujejo samo gledališča, v katerih se jim ponuja krepka duševna brana. Gledališki ravnatelji uvažujejo to okolnost, in skrbe vedno za senzačne Bovosti« Tako je v Novem Vorku neki gledalisčni ravnatelj najel dva ravno iz zapora prišla sloveča tata; nastopila bodeta na odru v novi melodrami v nalašč za njiju spisanih in komponiranih ulogah in mej drugim na odru ulomila po vseh pravilih svoje umetnosti v železno blagajnico. To se bo vršilo h Bpremljevanjem godbe. Občinstvo se za to novo delo silno zanima, čemur se ni čuditi.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 9. avgusta. Okrajni zastop Ptujski volil danes v okrajni šolski svet narodne kandidate. Izvoljeni so: Dr. P loj, notar Ožgan, okrajni načelnik Ž e 1 c n i k, posestnik Anton Gregorič, poštar Koser. Za zgradbo železnice Ptuj-Krapina dovolil 3000 gld. subvencije, po predlogu zastopnika Gregoriča pod tem pogojem, da so napisi postaj te proge tudi slovenski in da sprevodniki imena postaj kličejo tudi slovenski.
Dunaj 9. avgusta. Uradni list prijavlja lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se izroča začasno vodstvo vojnega ministerstva fml. Merklu.
Dunaj 9. avgusta. Križarka »Cesarica Elizabeta" je priplula v Vokaliamo.
Praga 9. avgusta. Včeraj se je županu dostavila namestili š k a naredba, s katero se prepoveduje nada ln je na pravi janje sa m o čeških javnih napisov ter se zank a z uje, da je že napravljene s a ni o -češke napise odstraniti in nadomestiti z dvojezičnimi, čim postane naredba pravo-veljavna. Namestništvo utemeljuje svojo naredbo s čl. XIX dr/, osn. zak. ter pravi, da je Praga središče dežele, v kateri prebivata dva naroda, da živi v mestu precejšnja nemška manjšina in da so dvojezični napisi sploh v javnem interesu potrebni. Mestni svet je sklenil pritožbo na niiiiisterstvo. Prebivalstvo silno razburjeno.
Kodanj 9. avgusta. Nadvojvodinja Štefanija odpotovala na Dunaj.
Beligrad 9. avgusta. Preiskovalni odsek skupščine je izdelal svoje poročilo. Ni dvoma, da bo skupščina odobrila za tožbo.
Peterburg 9. avgusta. Od 23. julija do 5. avgusta primerilo se je v Nižnijnovgo-rodski guberniji 258 slučajev kolere; mej temi 102 s smrtnim izidom. V Varšavi se je doslej primeril jedcu slučaj, v Harkovu štirje.
Montpellier 9. avgusta. Od 5. avgusta primerilo se tukaj sedem slučajev kolere.
London 9. avgusta. Poslanska zbornica zavrgla brez glasovanja Chaplinov predlog, naj se zaključi zasedanje ter pritrdila Gladstoneu, ki je izjavil, da vlada ne privoli v zaključenje, dokler ni rešena bome-rule predloga in drž. proračun.
Narodno zdravilo. Tako so smć imenovati bolesti uteSujoče, mišice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in ho1u, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehhtjenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucblauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 2 (18—10)
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.
iHiBummiiiinHtiii umu*
„LJUBLJANSKI ZVON"
■ tojl
*a vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta I gld. 15 kr.
i
Tujci:
8. avgusta.
Pri Sinile" i Heichhnld, Kropper, VVurmbmnd, Ilacka, Rudolf, Ulloian z Dunajtt. — Baron Codelli, Verdorher, pl. Mtlller iz Trsta. — Kanzinger Iz Celja. — (J ol jc v Sček iz Gorice. — Dr. Vogl iz Gradca. — Frdind iz Prage. — Gustig iz Kudolfovega.
Pri Nlonu t Kreiuer iz Celovca. — Lnrenz, Woda, Zahn, Kaiser z Dunaja. — Tedeschi i?. Trata — S dj iz Vipave. — Tachauer iz Velike Kamže. — R>nch iz Linca. — VVaBseruianii iz Gradca
Pri |ii£neui kolodvoru: Pazdera iz Celovca. — Jenček iz Trsta. — Pavani iz Gorice. — G laser iz Ljubljane. — Chalupnik iz Prage.
Umrli so v JLLJubljaiii:
7. avgusta: Jožef Baje, gostilničarjev sin, 2 dni, Zvezdarnke ulice 6t. 2, oslabljeuje. — Uršula Rebernik, gostija, 72 let, Kanonska cesta št. It*, uiarus iuus Hi-nili*.
8. avgusta: Antonija Tamhina, uradnega slugo hči, 18 mesecev, Turjaški trg št. 4, škrlatica in davica. — Antonija Čauueruik, črevljarjeva hči, 3 leta, Vegovo ulico št. 9, ošpice.
V deželni bolnici:
B. avgusta: Jane; Križaj, pristav državne železnice, 48 let, sična kap.
Meteorologično poročilo.
o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
I bč > ee r	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	740*8 mm. 73y-7 mm. 740*1 mm.	12 2° C 23 <>° C Iti 4° C	brezv. si. vzb. si. vzh.	megla jasno d. jas.	0-00 mm. ; 1
Srednja temperatura 171°, za 2 7   pod normalom.
3Z>"u.n.aosl3:st borza
duć 9 avgusta t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   9ti 90     — gld. 70
Srebrna renta..... „     96*56     —    „     9b'4.'»
Zlata renta...... ,   11x80     —    „ 11870
4°/0 kronska renta ... „ 9ti50 — „ 86*50 Akcije narodne banke . . „ 97H-— — „ 97*-— Kreditne akcije    ....     „   336 25     —    „   330 75
Lordon....... „   12.V20     —    „ 125*30
Napol........,      990     —    „      9 89'/,
C. kr. cekini...... MU     —    »      5 90
Nemške marke.....61*20     —    „ 6117'/,
Italijanske lire..... „     45*56     —    „     —'—
Papirnati rubelj   ....     »       '"29    —    „     —' —
Dne 8 avgusta t I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 850 gld.   147 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. I8ti4 po UK) gld. .   .   192 ,   — ,
Ogerska zlata renta 4°/0.......— „    — *
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   .   127 n   95 „
Zemlj. obč. avstr. 4,Mt°/o »lati zast. listi.   .   122 „   25 n
Kreditne srečke po 100 gld......198 „   50 „
Kndollove srečke po 10 gld......23 ,   3<i „
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld.   .   .   149 ,   75 „
Tramway-din5t. velj. 170 gld. a. v..... 248 „   — „
Zahvala.
Ker nam ni mogoče, so VBakemu posebo zahvaliti za mnogo dokaz« iskrenega soču'-ja, došlo nam povodom prerano smrti našega iskrono ljubljenega soproga, odnosno oteta, brata, zeta itd., gospoda
Janka Križaja
pristava c. kr. drž. želez, in postajinega načelnika dolenjskih železnic v Ljubljani
od mnogih stranij, od blizu in iz daljine, izrekamo tem potem vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo, zlasti se zahvaljujemo darovateljem obilih prekrasnih vencev, mnogobrojnim udeležencem pri pogrebnem sprevodu, spoštovanim gospodom železniškim in drugim uradnikom in poduradnikom, železniškim služabnikom, kakor tudi gospodom pevcem pevskega društva „ Ljubljane1* za gin-ljive žalostinke. Vsem vkupe in vsakemu posebe še jedenkrat prisrčna hvala!
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1893.
(824) Žalujoča rodbina
Križajeva.
Zahvala.
Globoko ginjenega srca se zahvaljuje podpisa-nec vsej p. n. gospodi za ladnjo čast, izkazano njegovemu sinu
s tem, da bo ga spremila do zadnjega počivališča. I'i is. N mi zahvalo izreka gospodu polkovniku domače polkovnijo, ki je poalal vojaško godto; mnogobrojno zastopanemu slavnemu častniškemu zboru; pručastiti župni duhovščini; e. kr. državnim uradnikom in vsem drugim udeležencem pogrebnega sprevoda. Isto tako so zahvaljuje za iskreno sočutje, izkazano mu mej pokojnikovo boleznijo, in za mnoge lepo darovane vence, kar je krvavečemu srcu težko prizadetega očeta saj nekoliko olajšalo to probritko izgubo.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1893.
(822) Jakob Gestrin,
c. kr. carinski nadoficijal v pok.
Prisrčno zahvalo
izrekam podpisanec vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem sprevodu po nepozabnem iskreno ljubljenom rajnkem očetu, gospodu
Juriju Škoficu
posestniku v Sen t udu pri Brdu.
Istotako se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem vencev, kakor tudi gg. pevcem za ganljivo petje, ter slavnemu ognjegasnemu društvu Lukoviškemu za udeležbo pri pogrebnem sprevodu.
V Šentvidu, dne 9. avgusta 1893.
(823) Žalujoči sin
"Vekoslav.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
•velja-vsiegra. ©d. 1. jvi.33.lja. 1893.
Nastopno omenjeni priliajalni in odhajalni čaru označeni so v srednjeevropskem « aeu.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. url OS minut po noči osehni vlak v Trbiž, Pon-tabcl. Beljak, Celovec, Fran/ensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzfluil v Aussee, Ischl, Giuunden, Solnograd, Lend-(»MHfrin, Z-dl »m See. Inouiost, Bregonz, Ziirich, Gunf, Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeo'6 vare, Karlovo vare, Prago, Draždane, Dunaj via AnistetUm.
Ob 7. uri 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzonsfosto, Ljubno, Dunaj, čez. Ktdxtbal v Anasee, I selil, (Jmuuden, Solnograd, Loud-GhViteiD, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. nrl 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Poutahid, Beljak, Celovec, Franzuusfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inouiost, Line, Iscbl, Bil-dejevice, Plzenj, Marijine va.ro, Eger, Francovo vare, Karlovo vare, Prago, Draždane,  Dunaj via Amstetten.
Prihod v Xjxibljauo (juž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja vil AtuHtetteii, Draždau, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgr.i, Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Solno-grada, Linca. Stfyra, Iselila, (iinuudeua, Iscbla, Ausseea, Pariza, (ienfii, Ziiricha, Bregen/a, Iuomosta, Zulla am See, Lend Ousteina, Ljubo a, Heljaka, Celovca, Franzens-fes to, Trhiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via AMiiictton, Draždnn, 1'rago, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Inomosta, Liueu, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljnka, Celovca, Krauzensfeste, Pontabla, Ti biža.
Ob 0. url 27 minut zveder osebni vlak I Dunaja, Ljnb-nega, Beljaka, Celovca, Poutabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob   7. nrl 18 minut zjutraj v Kamnik. ,,    2.        OS      ,,      popoludne v Kamnik. „    8.   ,,   50     „     sveder v Kamnik. „  10.   ,,   10 zvočor v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   6. url 51 minut zjutraj I* Kamnika. „   11.   „   15      ,,      dopoludno iz Kamnika, n    8.   ,, 20     ,,     zvečer iz Kamnika.
O.       55 zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Srednje-ovropski  čas je krajuomu času v Ljubljani za 2 minuti uaprej. (12—171)
KfT Nepremočne ~W
vozne plahte
različne velikosti iu kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceiii (59—31)
»pedlter c. kr. prlv. |ii>.ne kelesnlee, v Izubijani, ui» I*»uuHjMkl oenU it. iS.
Kdor nitjil«- in hitro odgovori, si lahko pridobi lepo   ./-luto   rt*nioiitoir-uro   xa gos|ioilc
ali pa jedno aledećih premij.
K Nobena loterija. Reelno. SSvff
nic in pobotnic o »prejetih premijah je pri nas na vpogled.
Lastniki ,,ltlillc Crcaui S«ap" dajo osobaiu, ki v zraven stoječem ohrisku razpoznavajo soprogo, taščo in otroka Angleža, sledeče premije:
1. pr. zlata remontoir ura za gospode.
2. pr. mična zlata urica za gospo,
.1. pr. mlina francoska ura stalnica,
4. pr.  ura stalnica z godbo,
5. pr. 12 metrov svile-nino ali volnine,
6. pr. lepa srebrna žepna ura,
7. pr.   fina švicarska ura,
H. pr. Zlat prstan s pristnim kamenom,
9. pr. jaška z godbo,
10. pr. 10 kartonov mlečnega orememila
in razven tega 10 sledečim osebam: likerno na-mizje, zlate prstane itd. Vsak, ki se poganja za te premije, mora obrisek izrezati in s svinčnikom na glave, ki jih je spoznal, napraviti križ in po poštni nakaznici 70 kr. ali pa 75 kr. v pisemskih znamkah za 1 karton (3 komade) mlečnega cremo mila poslati na sledečo adresi*:
p. Villalu & GO.
UM It  t ICfit vi *<»%!»
Praga, Junguuann-ove ull« o it. 9 nova.
Tudi morajo v levem voglu na zavitku čas, k daj je bilo na pošti oddano, zabeležiti, ker ie pečat poŠte -m tem merodajeu. Oseba, ki prva da na pošto pravo rešitev, dobi 1. premijo, potem sledijo drugi v pravilnem poredjii. Vse premije razdeljevalo so bodo vestno in na najpopolnejšo zadovoljstvo občinstva; imena prvih 20 oseh se bodo obznanila v 15 dneh v tem časopisu z našim oglasom.
l*of»t*hne premi j«- tlobe lisi i. I«i no nam un temelju <lokuzt»v pomogli, uvt'Mtl naše milo. S temi premijami si ne hode nihče nakopal nikakih večjih stroškov. Premije so d »j o jedino le v svrho rsjpeesi »-njn in uveden|n iiilVc ega creme-ml lu m «la tte avet MfKnaui m tem milom, ki je l*r«»/. kvnrnili, Jeilkih tvarin narejeno iz elMtegn, nepoftnetegu kravjega mleka: to je najnaravnejše, naj prijetnejše, najčistejše in naj varčnejšo milo, ki sploh eksismje. Ono podaja zdravje, lepoto in svežost in dela polt nežno m mehko liki baržuuti. (817)
O
<D
Ti
O i—i
(1)
>N
(u
N
k
Za, želodec.
(332—33)
Cognac - grenčec
Hteklenita ~»0 kr.. 12* steklenic 5 gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
UbalćLu pl. Tmkoczy-]u
lekarnarju v Ljubljani. —^= Pošilja se z obratno pošto. "=-
Zi a želodec
w vv
Spreten pisar
izvežban komptoirist
veSč  slovenskega   in   nemškega   jezika —
Ponudbe vzprfiema upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod „100". (820—1)
Terezija Eger.
Zaloga -k*x~ vsake vrste svilnatega blaga, trakov, čipek, modrcev, srajc za turiste, volne, bombaža, ovratnikov, kravat, predpasnikov, otročjega perila.
Vse priprave za krojače in šivilje.
Svilnato blago (8i8-i)
]><>  ju Iki   /ui/lini C*Otll.
Sv. Petra cesta št. ©.
Trgovski pomočnik
vešč slovenščine in nemščine, vsprejme ne twko| v trgovino z mešanim blagom pri . I ul< «► I >ii I.h v reiirie-u v Hodražlel (Dolenjsko). _ (H14—2)
(.tla*|*N) ramen z rujavim gobcem, srednje velikosti, se Je izgubil dne 28. Juliji* ivecer, ko je njega lastnica odpotovala na Gorenjsko. — Tisti, ki ga jo našel, naj to blagovoli naznaniti pod naslovom ,,C. T. poate restante Idrl|»". _ _ (821 — 1)
Poštni odpravitelj in telegrafis
inčre .-il it>J >«5.
Ponudbe naj se pošljejo „ponte reatante F. I.. lOv S./.hii« ii h 1'rluiomkem"._ (819—1)
Na najnovejši in najboljši način ume * ii ««
6«4—11)
:
J jBefee Ik a-obovja
t zobozdravnik A. Paichel, {
^  poleg čevljarskega mosta, v Kohler-jevi hiši, I. nad str. £
ustavlja brei vsakih boločin let opravlja plombo« vauja in  vse sobne  operacl je. — odstranjuje Bobne bolečine z usmrtenjetu živca
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
Ljubljana
Mestni trg št. 10.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, železnina, okove? cement itd.
pu
Andrej Druškoviču
v Ljubljani
jflcstiicill fi-ft-ii nI. KI.
Zalog-a, nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic
(541—it))    po najnižji ceni.
A
Afrika, Avstralij
(703)
Iliitlrorati vožnji ruil, y.i>ml.ji>viili, < > | > i n i, knknr tudi prospekti iinj n r> v i t oj Aili lirzu in (iokIiio pitruliroiinili prui/ no ilouu zustuitj |>ri cuntruhiuiii liuruau r.n prokomonkl pruinot
W. Raydli & Co., 1 rue au Sucre, Antwerpen.
■ Trota Jo sic\.taii.lcc po-yoia.tl, lcara cto aa.a.raa.ora.-va, potovati.
A
XS5t2
Važno za službujoče osobje!
Opravljanje hišnih poslov, hitra pruuioiubii v temperaturi; toplota, mraz, mokrota, voda, /.rak prouzroeajo prav lahko, (602—1)
da postane polt jako rdeča.
(V ie pa vrh tega rabijo za toileto So ostra mila, ki v sebi sodrlujejo sodo, potem je url/.iir/iui pogledi« ii.   dn postane poli hrapava In flit He
iMiiiii, zlasti ho pri tem prizadeti roki in obraz. Tu neugodnosti moči je oslabiti, deloma celo povsem zaprečiti, če se poslužujemo pri t.ileti voljnega
Doering-ovega mila s sovo.
Jako |e filltilno,  ne Modržnje kiMollii, zu kar smo  porok, dola polt mehki* lu voljno, ne peče lu n«» raitezu po uiiili nujn, ter ubrani, 6enar  prouzroeujojo malovredna milit, uaiuret- <la polt preti čuNoiu ne zvene In nt' onilalme.
Glede cene '10 kr. od komada je l»oerlng-ovo milo h novo še zmiiaj ceneje, nego ona mila, ki Bicer manj stanejo, katerih ho pa do jedenkrat toliko odinhu. Ne potrosi se na niti za jeden krajcar na dan. Generalno zastopstvo: A. Motsch & Co., VVieii, 1., Lugei-k Nr. 8.
□
DJAJOS. DERČ
stanuje od fi. t. III. naprej <hio-2)
ds Starem tron, Florijanske ulice št. 1.1
WVWwWWrVWfw
\r
VWrwVWWWVwwWWW\
Preselitev in priporočilo.
Z dnem 7. uvguittn e. 1. Ht* preaeliin
v novozgrajeno hišo št. 9 v Paromlinskih ulicah
ter proaiui svojih dosedanjih p. n. naročiteljev najuljudneje, da bi me \ tu dalje oblikovati blagovolii. Ob jednem priporočam svojo solidno postrežbo pri kolikor moguće nizkih cenah, zlasti se priporočam /a Istlelovanje nultom! m v. In kr. Jcdaolotn« pro«tovol)ee, tlržnvue, -Želex-niHke in rudamke nruilulke točno po predpisu; isto tako /.u izdvlo-vanjc oblek ih elvllue oHebe po najelegantuejsi modi.
r
F P ' WW V \rw WWWW F ¥ ¥ W ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ w ¥
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.