DR. O. ILAUNIG: 27 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. ^ Odpotovall bomo na vse rgodaj, da. ostane fetn to tajjno; iz Dirnaja pa dobite nadaljna navoiHa, katera imate kot predsednik v zboru deSetnih stanov razglasiti.« S teml besedami Je zakljuSil kancler Hocher aborovanjo tajne komisije in zaupni člani so se razšll na različne strani. Grof Tatenbah je jezdil nazaj v mesto. Ko je priSel t Ranberhof, je že nastopila noč. XV. Plemenita gospa. Mislim, da h*6 Je C«s Poti slabe opustiti. Levstik. Pred velikimi vrati starodavne hiše Freikouis ˇ Mariboru se ie ustavil nekega večera za- 5etkom leta 1670 lep jezdcc ˇ opravi pristnega Ogra. Iz prostorne veže je prišel ravrtokar grof Tatenbah. Ko zagleda jezdeca, vzklikne: »Rudolfi, odkod si prišel?« »Naravnost iz Čakovea, milostljivi gospod,« odvrne Rudolfi, »važne novice sem vam prinesel.« »Pojdi z mcnoj,« reCe graf hlastno, »ali te je kdo v hiši videl?« »Še nikdo,« odvrne Rudolfi, »inojega konja sem pustil v gostilni »Pri sukancu« izven mesta in tam hočem tudi prenočiti.« »Dobro si pogodil,« pravi grof zadovoljen »hitro pojdi z menoj!« Oba sta vstopila skoz stranska vrata v grofovo pisarno. »Kakšne novice prinašaš,« vpraža grof ter sede v naslonjač. »Svarilo, milostljivi gospod, grofica Zrinjska vas roti, da ste previdni in ne storite ničesar, dokler ne govori z vami.« »Zakaj,« vpraša grof vzncmirjen, »grofica Zrinjsfta :td p/'?la, ' akor sem jo pri poslednji priliki r.rx<;il t ^jrsd Ko>'jice, kjer sem jo namesto v Račju >a g-otovo pričakoval. Ali ni sprejela mojega pisma?« »Sprejela ga je,« odvrne konjugnik, »pa od koga mislite, gospod grof, ga je dobila?« »Povej,« vpraša grof in precejšnja vznemirjenost se mu bere na obrazu. »Po vaši soprogi grofici Ani Tereziji Tatenbah.« Grof skoči, kakor bi ga pičil gad, iz naslonjača ter reče bled od presenečenja: »Kaj praviš, od moje soproge?« »Tako jo,« odvrne Rudolfi, »moja graSčakinja Zrinjska je prišla, kakor ste se domenili pri zadnjem sestanku v Račju točno ob določeni uri v grad. Vas, gospod grof, pa ni bilo in namesto vas je prišla vaša milostljiva soproga.« »Grom in strela,« vzklikne grof, »jaz nekaj slutim.« »Popolnoma prav,« poseže vmes konjušnik ter se smehlja, »dobro ste zadeli, gospod grof, da je nekdo nalašč ali slučajno zamenjal pismi, ki ste v njih prosili "grofico Zrinjsko, da pride v Konjice, vaši soprogi pa ste sporočili, da ste šli v Podčetrtek. VaSe prvo pismo je prišlo na dan vašega odhoda v roke grofice Tatenbahove, drugo pa, ki je bilo namenjono za vašo soprogo, ja prišlo v roke grofice Zrinjske še lo po njenem odhodii, pa ga je takoj poslala vaši soprogi.« »Kdo je pismi zamenjal in kakšen je bil nastop med mojo soprogo in grofico Zrinjsko?« »Vaša soproga je ravnala kot ženska, ki ni samo plemenita po rodu, ampak tudi po mišljenju,« odvrne Rudolfi, »več pa je v pismu grofice Zrinjske. Kolikor sem od nje zvedcl, je ta od tistega trenutka, ko se je sešla z vašo ženo, za njo navdušena ter jo imenuje angel v človešld podobi. Kaj pa ste imeli obe soprogi med seboj, mi je neznano.« »Kako se je vendar mogla,« reče grof nevoljno, »izvršiti ta zamenjava pisem?« »Nič ni bolj lahko kakor to,« odvrne konjušnik, »obe gospe imate isto krstno ime Ana. Površnost dostavljalca pisem more povzročiti, da ste bili pismi zaraenjani in je prišlo pismo, naslovljeno na grofico Zrinjsko, v roke vaše soproge in obratno. Morda pa je dotični nalašč izročil  napačno pismo vaši soprogi. Odvisno je od tega,  komu ste izročili obe pismi.«  »Komu drugemu, kakor mojemu slugi Boltažarju,« odvrne grof, »ali je ta človek res tako zahrbten?«  »Promilostljivi gospod,« reče Rudolfi, »t.o je danes tako navada. Bodite previdni kakor kača, ie geslo sedanjeca časa.« »Dobro, dobro,« pravi premišljevaje grof Tatenbah, »pa velika težava je v tem, kako naj zdaj stopim pred svojo soprogo, ki ve za vse tajnosti?« »To je seveda jako sitno,« meni Rudolfi, »gospe odpustijo vse, samo nezvestobe ne.« »Pojdi sedaj v gostilno,« reče grof, »kar boš zavžil, se naj zapiše na moj račun. Jutri pa pridi po pismo za grofico Zrinjško, ki ga moraš takoj nesti v Čakovec« Rudolfi se je takoj odstranil, grof Tatenbah Je ostal sam. Prečital je pismo grofice Zrinjske, v katerem mu popisuje, kar je doživela z njegovo soprogo. Grof Tatenbah je hodil z velikimi koraki gor in dol, obraz mu je žarel, po žilah se je nemirno pretakala kri. Mož omahljivosti in dvotna je zašel v zagato, iz katere tudi najbrihtnejši ne najde lahko izhoda. »Ta nesrečna zamenjava,« vzklikne, »mogoCe je to storil moj sluga Boltažar nalašC. Ali je morda ta hinavski dečko podkupljen od moje soproge? Toda ne. Ana Terezija nikdar ni ravnala tako nečastno, kaj takega bi zoper mene ne storila.« Zopet je hodil nekaj časa nem in zamišljen gor in dol: »Kako naj stopim sedaj pred ono, ki 1e tako hudo užaljena, ko ve za moje razmerje do grofice Zrinjske. Kaj bo odločila zaradi najinega zakonskega razmerja, kaj bo storila?« Tako je govoril grof Tatenbah na pol glasno pri sebi. Pri tem ni zapazil, da so se rahlo odprla vrata. »Odpustila bo,« se sliši prijazen glas. Grof Tatenbah se obrne ter zagleda pred seboj mirni obraz svoje soproge. »Ana Terezija,« reče z odkritosrčnim naglasom, »ti prideš k meni, Jaz pa se koinaj upam, da ti pogledam v oči.« Grof Tatenbah povesl glavo ter se Izogiba pogledom grofice. čez nekaj časa pa reče: »Ti veš, česar bl sicer ne smela vedeti In vendar hočeš.« , »Odpustiti in pozabiti, moj soprog,« odvrne grofica resno in mirno. »Odpustiti in pozablti,« vzklikne grof. Grofica veselo pritrdi in reče: »Ana Terezija Tatenbah ve sicer, kaj je dolžna Casti plemenitašinje ter pravi soprogi vladnega svetnika in bi v drugom slučaju prosila, moj soprog, da ji prepustite enega od svojih gradov, v katerem bi stanovala, ker je brez svoje krivde izsrubila liubezen svoje^a soproga. V teh ! težkih dnevih pa, ko so vas nezadovoljneži dobili *v svoje mrcže ter hočejo tudi vas pogubiti, v teh ^dnevih je sveta dolžnost žene, če tudi je njeno jjsrce še tako ranjeno, da vztraja trdno in zvesto pri svojem soprogu ter mu stoji ob strani, dokler niso pregnani hudobni duhovi, ki vaa hočejo spraviti v nesrečo. Zato, grof Tatenbah, hoče va- ša soproga pozabiti, kar se je zgodilo, ter ne za- pustiti važe hiše, marveč bo vztrajala ob vaši strani ter ostane vaš dobri angel, dokler ne sto- jite zopet na trdnih tleh pravice in zvestobe.« Grofica je izgovorila te besede z dostojanstvom, ob enem pa tudi z globoko prisrčnostjo. Stala je pred grešnim soprogom kakor maSčevalna boginja, ki pa mu je dala roko v spravo, da se ji pridruži ter najde ob njeni strani blagi mir. Prevzet od duševne plemenitosti, je padel grof Tatenbah na koleaa pred svojo soprogo. »Moja Ana, moj dobri angel, duša moje duše,« je jecljal ter poljuboval njeno roko, »kaj moram storiti, da sem tebe vreden in du zopet dobim tvoje zaupanje?« »Dati zaupanje, kjer zahtevate zaupanje, moj soprog,« odvrne Ana Tatcnbahova, »toda zaupanje more le takrat nastopitL kadar. se grof Ta- tenbah prepriča, da ni nobenega na svetu, ki M mu hotel tako dobro, kakor matl njegovega sina.« Spomin na ljubezen. slna Je ganil grofov* sree še bolj. Ves prevzet vzklikne: »O, ali je Se kaka druga ženska na zcmlJL kl hi bila tako blaga kakor ta? Govori, o govoii Ana, kaj imam najprej storiti, da zaslužim zopet tvoje zaupanjo?« »Ivan,« odvrne grofica, ae pripogne ter rah!«, d^igne skesanega kyiSk\i, »6e hožeS poslušati nasvet svoj« ženo, so odtegni vplivu onih bre*srfinih in sebičnih, ki te hočejo vjeti y svoje mreže ter to upropastitL Odstrani iz svoj« bližine vse hinavske prijatelje in če si kot služabnik svajega cesarja krenil že predaleč % pravega pota, idl pred cesarja, padi pred njim na kolena ter prlznaj, da bi bil lahko žo do polovice izdajalec, da pa hoČeS ostati zvest državnl služabnik.« Grof T^atenbah J« gledal otožno pred se la bilo mu je, kakor bi videl ˇ tem trenutku celo svoje preteklo življenj«. Bil je eden tistih tremit« kov, ko stopi dobri duh pred človeka ter ga rcsno svari. Ako človek upošteva to svarilo ali ga n« upošteva, tako se tudi odloii eeht cueaova uso&fc