>
. \
■ nilvi >	imr«viwi
;	Posamezne številke: Ka«
"	radne Din —‘50, ob no«
;	deljali Din 1‘—•
a	,TABOli* izhaja vsak"dan, raz v en
"	nedelje in praznikov, ob 18. uri z
a	da.umom naslednjega dne let stane
J	moKeč-no no pošti D 10’—, za ino-
»	Mrostvo D 18 —. dostuvljen na dom
J	l> U-—, na izkaznice D I0*!-«
•	Lnserati po dogovora«
2	Naroča s« m npraTi .TABORA*,
•	MARIBOR, Jurčičeva uiic« atev, A.
I' •TJU!a!!OT?TO.T3!TOJ5B0B
Poštnina plačana v gotovini*
TU BOR
Leto: lil.
1	Posamezne številke t S*.	I
;	radne Din —>50, ob ne-	•
deljali Din 1*—.
«	CREDNIBT i o i,u uatiaja T Mari-	J
2	boru, Jurčičeva ul. »U 4, i, nad-	■
■	stropje. Tale/on interurb. št. 276.	5
J	UPRAVA se ušhsjs v Jurčičevi	■
■	ulici	št.	4,	pritličje,	desno.	Telo«	£
2	ou	št.	24.	SHS	poaLnočekovui	ra-	■
m	-	čnn	štev.	11.787.	S
®	i
2	Na naročila brez denarja s« ne	■
■	j žira* — Bokonisi se ne vračajo.	T
:	:
UIIIIIIIIII *» "« V	m	mm	m	mm	wt
iviariDor, četrtek 6. julija 1922.
Številka: »149.
teon
Komunizem v so-cijalistični luči.
, O priliki zadnjega kongresa italijanske socijalistične stranke v Rimu, J0 napi§ai znani italijanski sociolog in Politik, Arturo Labriola, jako zanimiv članek, v katerem podvrača ostri kriti-fl °rijentacijo in taktiko socijalistične stranke, ki jo kljub temu, da se jo locna od komunistov osvojila na tem Kongresu teorijo o socijalni resoluciji, P>nsto da bi se, po Labriolinem mišljenju, izjavila za vsestransko podrobno delo o akciji za emancipacijo delavskih °j°v. Ta Labriolina teza jo posebno v Par poslednjih mesecih pridobila ttJod socijalisti obilo pristašev in o njej 80 danes razpravlja več ali manj v Vae>n italijanskem socijalisticnem ea-8°Pisju in njen uspeli je, da se že večina socijalistionih p ari amen tar cev izreka za Pozitivno delo v- parlamentu ter *adi za 'eventualno sodelovanje v vla-di. Labriolov članek pa jo tudi sicer Velikega pomena za razumevanje ulo-5° evolutivnega socijalizma, ki zavra-ea vnašanje naglih sprememb v življenj0 družbe; in sicer iz razloga, ker se . v. neuravnoteženi društveni sredini, ki ni zrela za pozitivno delo v onem srnica, kakor ga zahteva sočasen socijalni ln družbeni red, no sme z naglim prečkanjem dosedanjega reda in nazira-kja izvajati nasilne spremembe, nego 8 stopnjevanim evolutivnim tempom Odpravljati teren zanj, da brez večjih »tzavic zameni onega katerega je razdrl. Labriola naziva teorijo o socijalni ki brezobzirno in z vsemi siedstvi ki jih nudi demagogizem tor k toi or jem uvaja; svoje principe z Evropejca nevrednim imenom. Ta teorija (*e* h ra v j, aziatska.
Komunistična, stranka, pravi La-riola, združuje delavsko sloje v moč-P° organizacijo' po vojaškem uzorcu. '_a stranka izrablja ugodne ^trenutke, Pride do vlade, katero vrši na eks-kluzjvi&tičen način, odbijajoč sodelovanj0 drugih elementov. Vodeča skupina komunistične stranke postane v momentu, ko pride do oblasti, vlada komunistične države. Z Težimom revolucionarnega terorja razdira staro ter rIVaja obnovo v komunističnem smislu. rP je v glavnem njihova doktrina. — j )riola pravi nadalje, da je zelo ma-°.doktrin na svetu, ki bi bolj žalile | riT0dni občutek dostojanstva in svo-0ne človeka, kakor ta, malo pn je tudi ektrin; ki bi bile tako opasne za bo-00nost in dobrobit delavskih slojev. 550 izkušnje, katere nam pToži zgodo-‘JPa, kažejo, da je zelo težko najti ce-Prav malo grupo ljudi, ki bi nesebično ^vršila oblast, katero ima v rokah. ama zgodovina politike jo pravzaprav amo nešteta vrsta odporov, katere so istvarjali ljudje proti nagonski gro-osti in nasilnosti onili, ki so vladali. S0 demokratske institucijo niso nič jmgoga nego onemogočanje izrablja-ljudstva s strani vladajočih. Vla-' a> katero ima v mislih’ pa ni le feudal-
a.-n buržujska, ampak, kakor doka-zgodovina, vsaka vlada. Ako ko-^hPizem zamenja kapitalizem, so na n '.r i	116 sPT€Ittei“- -^° v Komu-
a 'stične u stanove ne prodro najširše 'l0tPokratične struje, ostanejo te ved-.0 instrument, tlačenja delavskih' slo-,ev jn to morda v večji meri nego pod ^"'"'Mvimi.
Zopet nove težkoče v vlad i.
Demfsija ministra dr. Krstelja. — Seja vedno proti Stejičevi po
Beograd, 5. julija. (Izv.) Včeraj zvečer se j.o vršila seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je o vol it vi članov za državni svet. Vsled odsotnosti zunanjega ministra dra. Ninčiča pa ni bilo mogoče razpravljati o sprejetju naših pogojev, glede izvršitve rapallske pogodbe in konvencij, kakor^ tudi o stališču ministrskega predsednika Pa-šica v zadrskem vprašanju.
Beograd, 5. julija. (Izv.) Kakor izvemo, j# italijanska vlada sprejela pogoje, ki jih je stavila naša vlada glede izvršitve rapallske pogodbo in konvencij, ki so bile sprejete v Rimu. Danes pa se govori v političnih krogih, da je ministrski predsednik Pašič zopet sprožil vprašanje zadrskega obmejnega ozemlja in da zahteva skrčenje onih mej, ki so že določene. Vsled tega je minister dr. Krstelj podal svojo demisijo.
Beograd, 5. julija (Izv.) Včeraj popoldan je imel demokratski klub sejo, na kateri je sklenil, da naj ostane minister Krstelj tpliko časa na svojem mestu, dokler se ne.izravnajo mišljenjska nasprotstva glede Zadra med njim in ministrskim predsednikom Pašičem
demokratskega kluba. — Vlada še milostitvi. — Demisija?
Dalje je bilo sklenjeno, da ostanejo ostali demokratski ministri solidarni glede vprašanja po ministru Pribicevi-<*u predlaganih spremembah konvencije o italijanskih šolah v Jugoslaviji ter da odobrujejo docela stališče ministra Krstlja. Na to je sprejel klub v principu kandidaturo državnih svetnikov, kakor jo je predlagal kralj, do-čim se o podrobnostih in osebah razpravlja danes dopoldan.
Beograd, 5. julija. »Politika«, piše, da še vedno ni odstranjen nesporazum med krono in vlado. Ko so ministri Pribičevič, Marinkovič in Trifko-vič poročali vladi o svoji avdijenci na Bledu, je vlada u videla,' da nikakor ni potrebno de ti Lo nesporazum obstojal še nadalje. Sodi sc, da je za to v prvi vrsti odgovorna kraljeva okop -a Vlada vztraja na stališču, da so mora obsodba v ln zpuntstrenem procesu izvršiti, sicer bo prisiljena o oda d. eh mesijo. H sk'epu list pristavlja, ia je težko reči, ali ho bivanje pravosodnega ministra Markoviča na, Bielu izpie menile, položaj, in-ali je tudi zunanji, minister dr Ninčič v, tej zadevi odpotoval B*ed«
Boj med reakcijo in demokracijo v Nemčiji.
Velikanska manifestacija delavstva za državo.
Ber lin, J julijatTnkatšnle socialistično zveze so priredilo mogočno demonstracijo proti nacional istič no n i 1 i -tarističnim rovarjerp. Demonstranti so navdušeno odobravali izjemno mere, ki jih je izdala vlada za zaščito republike. Udeležba se ceni na 500 tisoč oseb.
DKIT Berlin, 5. julija CVVoifi.'.) Iz raznih delov države prihajajo'poročila
o	velikih manifestacijah delavstva za vlado in republiko, ki so se vršila v nedeljo in to por-olnorna mirno in dostojno. Veličastno manifestacije so se vršile pred vsem v Hamburgu, Miin-chenu in Braunschvveigu. V nekaterih
drugih krajih je prišlo sicer do izgredov. toda le d.o prav neznatnih.
Bori in, 4. julija. V državnem zboru jo bil sprejet predlog, da sme vlada izgnati iz države privatnike bivših vladarskih rodbin, če zagrešijo kak prestopek proti zakonu o zaščiti države. Člani onih rodbin, ki bivajo onstran državnih mej, se lahko povrnejo lo z dovoljenjem državne vlade. Pristojnost državnega sodišča velja brezpogojno za vse zločine ali prestopke proti državi oziroma proti članom sedanje ali prejšnjo republikanske državne vlade. Zakon velia za dobo petih let.
o—
, Vedno pa, pravi Uabriola, moramo ”h®ti pred očmi, da beseda »demokra-AJa« -no pomeni neko konkretno uredi-v tjružbe, ampak metodo udružava-Ja ljudi, ki se more izvajati brez ozira ^ to, kakšno so ekonomske ustanove, ^balist, kateremu vlada ni vse, de-
BOLGARSKO - JUGOSLOV. SPOR PRED ZVEZO NARODOV. •
Beograd,, 5. julija (Izv.) Sofijski »Mir« poroča, da je bolgarska vlada že določila svoje zastopnike, ki se udeleže izredne seje sveta Zveze narodov, na kateri se bo razpravljalo o upadih bolgarskih komitašev na.jugoslov. teritorij. Imenovana sta: bolgarski poslanik v Beogradu Todorov in bolgarski konzul v Bernu dr. Majkov. Oba delegata dospetg, v Ženevo 10. t. m.
JAPONSKA NE GRADI NOVIH' LADIJ.
DKU Tokio, 4. julija. - Japonska admiraliteta dementira vesti, da se hoče Japonska odtegniti izvedbi wa-sliingtonskega sporazuma glede vojne mornarice, tor da nadaljuje gradnjo vojnih ladij-	i	i
KONFERENCA GLEDALIŠKIH UPRAV V ZAGREBU.
DKU Zagreb,,5. julija. (Izvirn.) Včeraj otvorjeno konference gledaliških uprav Jugoslavije se je vdeležilo tutli naše mariborsko gledališče. Zastopana so namreč vsa gledališča naše države in sicer beograjsko, ljubljansko, zagrebško, osiješko, novosadsko, sarajevsko, splitsko, slcopljanko in mariborko. Na konferenci, ki se danes nadaljuje, se razpravlja o vprašanjih' skupnega nastopanja v materijelnem, pa tudi deloma umetniškem oziru, o skupnem nastopu o priliki budžetn«
debato v parlamentu, daljo o organizaciji gledališkega referata pri prosvetnem ministrstvu ter o ustanovitvi skupne delavnice za gledališke potrebščine. Konferenca bo trajala še par dni.
ITALIJANSKO POSOJILO AVSTRIJI.
DKU R i m, 5. julija. V popoldanski seji zbornice je stavil predsednik predlog, nanašajoč se na sporazum med vlado in finančnim odborom, naj se 5 člen zakona o vojnih stroških, nanašajoč se na avstrijski kredit izvzame, ter naj so ga sprejme. Ker ni nihče ugovarjal, je bil predlog sprejet brez debate z vzdigom rok. Predlog se sedaj predloži še senatu.
FRANCIJA' PROTI SPREJETJU NEMČIJE V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 4. julija. Pariški poročevalec »Timesa« javlja, da je pooblaščen izjaviti: Francija ni v nobenem oziru izpre-menila svojega stališča glede sprejetja Nemčije v Zvezo, narodov. V Parizu mislijo, da še vedno ni nastopil pravi trenutek za rešitev tega vprašanja. Ce bi pa vendarle prišlo na dnevni red, se bo Francija odločno uprla predlogu, da se Nemčija sprejme ,v. Zvezo narodov, ker ni nobenega dokaza o njeni odkritosrčnosti in ker je ravno sedaj problem v, ze-
lo	Hertbdnem stadiju.
luje v krilu demokracije lahko ravn« tako, kakor v sami socijalistični stranki, ker v bistvu leži pač vse v tem, da se nov red uvede odzgoraj, bodisi z diktaturo ali s sodelovanjem in.podporo vseh delavcev. Demokracija je forma, 'ki ima lati o različno vsebino.
Za tem opozarja labriola italijansko socijaliste, da se z negacijo demokracije po moskovskem uzorcu tira delavstvo samo v nezadovoljstvo in odpor. Socijalna revolucija, izvedena tako, kakor v Rusiji, pravi, privede do zmago le neznatno manjšino, ki je organizirana v komunistični stranki. — Colo delavski sindikati imajo v revo-•lucijonarncm procesu le podrejeno funkcijo, ker se morejo podvreči »komunistični disciplini«. Ker je komunistična stranka organizirana po liierar-hijskem in vojaškem uzorcu, mora poslušati ukaze vodeče skupine, ki ima mandat, da aplicira zaključke strankinih kongresov. Do kod more dovesti taka korupcija, se vidi najlepše v Rusiji. Tam od 1. 1917. ukazujejo neprestano ene in iste osebe. V vseh evropskih državah, monarhijah in republikah, urejenih bodisi po konstitucij on el-nem ali parlamentarnem sistemu, naj bodo slovanske, germanske, romansko ali turanske, v vseh se menjujejo in: rekonstruirajo vlade, le v Rusiji vlada vedno ena in ista klika: Lenjin, Trocki j, Lunačarski, Radek, itd. Nikoli, kar obstojajo države, še ni bilo tako stabilne vlade! .Toda ta stabilnost ne izhaja iz ljudskega zaupanja, ampak^ iz pro-vajanja nasilja vladodržcev, ki nočejo niti za las deliti z drugimi oblast. Z drugimi besedami: Tuški režim je des-potičem po vzorou zbora desetorico stare beneške oligarhije.
Kakšne so posledice diktature ona stranke na splošnih ekonomskih razmerah! Vsi zgodovinarji kapitalizma naglašajo, da izhaja privatni kapitalizem iz prepletanja privatno ekonomsko aktivnosti z ekonomskimi sredstvi države. Prvi veliki italijanski ban-karji so bili v 14. in 15. stoletju oni, ki so jemali v zakup državne^ carinama ter dajali posojila vladarjem. »Mer-kantiližem« jo apliciranje ekonomske protekcije od strani države, ki pomaga privatnemu bogatenju. Vojne ustvarjajo v vseh zemljah nove bogataše. ■—1 Dosledno: kapitalizem se poraja z izrabljanjem sredstev, katera koncentrira država. Ne more se držati v ekskluzivni posesti države in njenih blagajn, ne da bi ti, ki jo drže, obogateli! in ne da bi vzgojili poselien sloj novih! kapitalistov. .Ono, kar v Rusiji naziva-jo »sovjetska buTŽuazija«, je v resnici! nova vrsta državljanov, ki se je formirala v krilu komunistične stranke a tem, da je izrabljala državno oblast. —« Ako kaka stranka, pa bodisi tudi komunistična, zavlada v državi ter jo upravlja potom diktature, absolutno ni mogoče, da ne bi ustvarila novo bur-žuazijo. Edino demokratski socijalisti, pravi Labriola, bi mogli to doseči, ako bi omogočili potom najširše volilne pravice vsakemu vdeležbo na vladi tei ako bi ustvarili pravični sistem soci-jalnega ravnovesja z nadzorstvom vseh javnih poslov.
Ob koncu vprašuje Labriola, kako naj se razjasni dejstvo, da ruski diktatorji uvajajo zopet privatno trgovino? Edino na ta način, da se to smatra za spekulacijo! In to jo zelo enostavno: diktatura komunistične stranke je rodila novo »sovjetsko buržuazijo«, Id hoče sedaj uživati nagomileno bogat« stvo. Zaito so sovjeti dovolili zopet_ privatno lastnino in s tem seveda tudi kapitalizem
—o—
eiraa %
/f-S tf (j a *
ffaiTUof. H infi]a 5958.
Mesto, kjer se zida.
Kjer so uprav vfočično zicla, bi lahko dostavili. To je Beograd. Za letošnje leto je bilo v Beogradu podeljenih preko poldrugi tisoč stavbenih dovoljenj. Čez 400 stavb je že gotovih ali pa se ravnokar stavijo. Že danes ima mesto popolnoma drugo zunanjost kakor po osvobojanju in le približno lahko ugibamo, kako bo izglodalo čez eno leto, da ne rečem: čez pet let, aiko sedanje preživahno stavbeno gibanje nenadoma ne naleti na nepričakovane ovire.
Nj težko uganiti, kaj jo vzrok temu nenavadnemu veselju do zidanja. — Predvsem brezpogojno zaupanje v zasebno lastnino, v pravico svobodnega razpolaganja s poslopji in njih pi'ecej-šnja rentabilnost, ki jo prinaša visoka najemnina kakor tudi državna podpo-, ra pri zidanju. Za dokaz naj navedem samo nekoliko podatkov o današnjih stanovanjskih in stavbenih razmerah v Beogradu, kjer se je povojna stanovanjska beda bolj uveljavila kakor kje drugod.
Varstvo najemnikov velja samo za staro najemnike v starih hišah. Stanovanje se lahko odpove: 1. če se'stara hiša podre za novo poslopje, v tem slučaju velja 14 dnevni odpovedni rok; 2. če najemnik vodi nemoralno življenje ali če ne plača najemnine; 3. ako se hoče v stanovanje naseliti hišni posestnik, ki doslej ni stanoval v. tem poslopju.
Zvišanje najemnine v starih hišah In za stare najemnike iznaša za stanovanja 300%, za trgovske prostoro in pisarne 800% v primeri s predvojnimi najemninami. Za nove najemnike v starih in novih hišah lahko zahteva hišni posestnik poljubno najemnino. Najemnina za stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v starih poslopjih na periferiji mesta se giblje med 1000— 1500 dinarji, v notranjih delih pa med 1000—2600 dinarjev mesečno- V novih poslopjih iznaša najemnina za enako stanovanje 2000—3000 dinarjev mesečno. Večina velikih poslopij se zida_ v sredini mesta ali v neposredni bližini glavnih ulic in sicer samo z večjimi stanovanji, najmanj 3 sobe s kuhinjo; najemnina je seveda precej visoka, 3000 do 4000 dinarjev ali povprečno 1000 dinarjev za eno sobo.
Država podpira stavbeno gibanje na ta način, da daje ceni kredit oziroma osvobodi novo poslopje za gotovo število let od davka. Kredit obsega tudi 80% in se obrestuje s 6%. Davčne olajšave, so se uredile tako, da so vsa jiova poslopja v Beogradu, dozidana od 1. novembra 1918. dalje, opToščena hišnega davka ter vseh državnih in občinskih doklad in sicer: pritlično in enonadstropne hiše na 10 let, dvonadstropno na 20 let, višje na 30 let. Če kdo dvigne svoje poslopje za eno ali več nadstropij, ima- ravno iste davčne
olajšave, kakor novo poslopje z enakim številom nadstropij.
Seveda ni čudno, če je zidanje hiš postalo predmet dobičkanosne spekulacije. Ni težko izračunati, da ho to ali ono novo poslopje, v katerega je posestnik investiral samo del resničnih stroškov, Čez 5—6 let postalo njegova popolna lastnina brez dinarja dolga. Tudi onim. ki so zidali lanskega leta in vsaj letos spomladi oddali poslopje v najem, se bo račun izpolnil. V zadnjem času pa so se razmere radikalno fepremenile.
Stavbeni stroški m se zvišali za celih 80% v primeri z lanskim lotom. Računa se, da stane 1 m2 1 nadstropje kakih 1500 dinarjev. Oni, ki bodo lahko plačevali visoko najemnino, pa bodo’ vendarle rešeni stanovanjsko bede.
Prihodnje leto; mogoče tudi že letos v jesenskem času je pričakovati veliko krizo stavbenega giban ja. Če pa bo kljub navalu konjunkturnih špekulantov dovolj podjetnih ljudi (poslopja bodo še vedno rentabilnejša kakor slabo naloženi denar) in če ne bodo skrčeni državni krediti, ni izključeno, da bodo tudi pretirane najemnine počasi padalo in bo v Beogradu odstranjena stanovanjska, mizerija.
(Praški »Narodni Listy«).
Politične vesti.
*	»Politika« o Sloveniji in klerikalni stranki. Beograjska »Politika« prinaša v nedeljski številki dopis »Sa- slovenske dežele«. Dopisnik pravi, da slovenski klerikalci v Beogradu, neprestano tožijo in stokajo, kako slabo gre Sloveniji, ker jo centralisti izmozgavajo in spravljajo na beraško palico. Ko pa pride kdo'iz drugih dežel v Slovenijo, se čudom Čudi, kje je to beraštvo? Slovenija jo v zadnjih treh letih gospodarsko napredovala za cela desetletja, in če je kdo vedel izkoristiti nove gospodarske razmere, so to bili Slovenci. Koliko bank in industrijskih podjetij so prevzeli iz rok tujega kapitala, koliko novih tovarn se gradi in kako se je razširil slovenski trg! »Zato je tembolj nerazumljivo obpašanje klerikalne stranke, ki bi hotela v Beogradu demonstrativno pokazati, kako je Slovenija zapostavljena in nezadovoljna. G. Korošec no kaže preveč politične modrosti, če trdi kaj takega, da ga demontira gospodarski napredek Slovenije. Nobena stranka in tudi Koroščeva se ne bo mogla izogniti usodi, ki za dene ljudi, kateri tajo stvarnost in ki s svojo akcijo pridejo navskriž z oči-vidnimi interesi gospodarskih krogov, ki so danes v Sloveniji naravnost v cvetju. — Čudno je tudi, kakšne nagle prehode, da no rečemo skoke dela stranka g. Korošca. V otročji težnji da konkurira drugim strankam, pa tudi njihovim neumnostim, se Koroščeva stranka že od osvobojenja som neprestano izpreminja: da bi konkurirala
Slovenski prevodi Petofija. •
Aleksander Petofi je znan kot eden najodličnejših madžarskih pesnikov. Pojavil so -je v dobi, ko še je madžarska duša mučila z bojaznijo, da preti Madžarom dekadenca in konec. Sami med tujimi rasami, turanski otok sredi indoevropskega morja, so čutili, da jim ne bo mogočo kljubovati navalu slovanskih, rumunskih in germanskih sosedov, Kossuth Lajos jo izdal spis, ki izraža ta sti‘ah in v katerem poživlja Madžare, naj si s političnimi sredstvi pridobe moč nad okoliškimi narodi in jih vprežejo v službo madžarskega naroda. Le če si bodo asimilirali krepke slovanske narode, bodo zabra-nili dekadenco madžarske rase. To je bila slovita »magyar allami eszme« (madžarska državna misel), ki so jo v praksi izvajali že pred. revolucijo 1-1848. Vnanji sijaj fevdalne madžarsko polkulture je privabil neredkega slovanskega nadarjenca v službo madžarskega nacionalizma. Med temi je bil tudi Šandor Petrovič-Petofi, sin slovanske matere. Prinesel je v mad-žar. poezijo, kjer je do njegovega časa vladala surova, heroična epika, nežno lirično občutje, poezijo pejsaža, madžarske j>ustc in vasi. Kar jo bil Kolcov jr ruski liriki tridesetih lot pr. stoletja,
to je bil PetroviČ-Petofi pri Madžarih v štiridesetih letih, pred slavno madžarsko revolucijo. Skozi lirično dušo slovanskega pom adžafj en ca se je ogla
šala melanholija osamljene madžar
ske rase in lepota ogrsko pokrajine.
Petofi jo postal madžarski nacionalni pesnik in je kot tak stopil tudi na evropski Parnas. Njegovo sliko najdete
v najbolj zakotnih krčmah ob madžarski pusti. Padel je v boju 1. 1S4S, baje zadet od ruske krogle. Dolgo so je širila o nje mlegenda, da še živi v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Lansko leto, ob njegovi stoletnici, so našli Petofije-ve kosti in jih pokopali ob slavju celega naroda.
Mnogo Petofijevili pesmi je prevedenih v slovenščino in sicer v narečje ogrskih Slovencev ali Prekmurcev. Ti prevodi so pri nas docela neznani. Največ jih je izšlo v šolski knjigi"-»S zlovenszke novo knigo cstenya za vesznicski sol, IV. zglocs- Szpravlcne po Gaspar Jan osi, erdelyszko — sol-zkom ravnlteli. Vodano po vpl. vogr krni. minlsteriirmi vadliivanya i nar vuka. V Biidini 1872.« Prevodi potekajo bržkone od izdajatelja Janoša Gasparja. Kljub temu, da je ta čitanka pisana v madžarskem duhu, so jo pozneje- umaknili te šol in nadomestili z drugimi knjigami, nazadnje z madžarskimi. Prevodi Petofijevili pesnii so dokaj čedni, dasi za naše uho, vajo-
Radiču, je postala avtonomistična, da bi lažje tekmovala z Novačanom — na-migava na »kmečko« republikanstvo, da bi zbrala okoli sebe slovensko komuniste. je sama začela uporabljati joljševiške fraze in metode. Tistih par komunistov, ki so stopili v njene vrste, jo skrivoma razbijajo, pa bo od stranke, ki bi morala biti — kakor je dejal Šušteršič — konzervativna, postal kaos demagogijo, na to se bo razlila na skupine in klike, ki ji bodo onemogočile, da bi mogla igrati v našem parlamentarnem življenju 'ono vlogo, za katerd je pretendirala. —
O	»avtonomizmu« piše »Politika«: »kar so tiče avtonomizma, so nikdo yeč no ogreva, zanj izvzemši štreberji in karijeristi, ki stavijo nanj svoje upe. Praktično ljudstvo se zaveda, da niso imeli Slovenci nikakih koristi od kranjskega deželnega zbora. Podjetni in praktični Slovenec se no mara zapreti v svojo deželo; njemu je potreben ves in nemoten notranji trg Jugoslavije, ker mu ta jamči za nadaljni razvoj in stalni gospodarski napredek in ker si lahko samo preko širokega in močnega jugosilov. trga izsili kot resen tekmec prehod na svetovni trg...«
*	Primorci o naši vladni politiki.— Sušačke »Primorske Novine« pišejo: Pri nas obstojata dve struji, ki zagovarjata dva popolnoma -nasprotna pravca za našo. notranjo konsolidacijo: eni priporočajo sporazum, drugi^ pa energičen nastop za obrambo države. Nobenega dvoma ni, da jo pot sporazuma boljša, če pa so je izza tolikih poskusov izjalovila in ako se je pokazalo, da ena Stran sploh noče sporazuma, kor bi jo ta sporazum moral privesti k državnemu in narodnemu jo-dinstvu, tedaj je treba brez odlašanja kreniti v drugo smer, k samoobrambi države proti notranjim sovražnikom. Po tej poti se jo že začelo iti in sedaj je treba iti dalje brez vsakega ozira na kakršnokoli teorijo. K temu nas sili potreba, da obranimo in obvarujemo državo pred razpadom n da v nji u-stvarimo take pogoje, da bodo v skladu z daljnim ciljem, kateremu jo država namenjena. Vsi, ki so ostati zvesti ju-goslovenstvu in ki so uvideli, da je vsaki sporazum izključen, so' morajo odločiti za drugo' pot:	za borbo za
jugoslovanstvo proti elementom, .ki inu stoje na poti.«
» LIoyd George o bodočnosti Evrope. Na veliki Mazzinijevi proslavi v Wig-mar Hallu v Londonu je govoril tudi Lloyd George, ki je slavil Mazzinija kot največjega moža Italije. ^Mazzinijeva načela«, je dejal »se izvršujejo šele danes. On je bil oznanjevalec nacionalizma in danes, po 80 letih, je narodnostni princip osvobodil .narode, ki tvorijo nove evropsko države. Od Turkov, Avstrijo In Rusije podjarmljene rase so si zopet pridobilo neodvisnost in svobodo s pomočjo Mazzinijevih naukov, s katerimi se je okoristila tudi Irska. Pred očmi mi plava usoda čar-
no lope literarno slovenščine, nekoliko pretrdi. Radi kuriozitete prinašam prekmurski prevod dveli^ Petofijevih pesmi, prepisanih iz madžarske v našo
transkripcijo: *
Lepa jesen.
Tu je jesen, tu je znovič; kak nasladna jo meni.
Bog zna, zaka je tak rad mam zda i v vsakom vremeni.
Vo si sedem na vrh strmca, okoli vržem pogled i sliišam kapajočega
*	listja tihi šum povsod.
Smejoč sija milo sunce doli na zemio lice, liki gleda verna mati na spavajoče deteco.
I	uprap, nomerje zemla na jesen, li tiho spi, z njo oči se vaditi da ka v betegi ne leži.
Doli se je slekla ona samo z lepe oprave; žitek eiiri po nje žilaj, — ne so one kumrave.
Pride toplo sprotoletje, lepše se pa obleče, i lcrepšn do v nje vretina, štera zda slabo teče ,
stva, v katerem jo imel tako odličlM vlogo reakeijonarec Metternich. Izginilo je. Sijajno in silno carstvo, ki ga jo ustvaril Bismark, je v razvalinah/ Mazzinijeva načela so zmagala povsod. Danes imamo svobodno in neodvisna Jugoslavijo, svobodno in neodvisn* Češkoslovaško in svobodno in neodvis* no Poljsko, kakor so svobodni in neod' visni tudi drugi narodi, ki so se od' vejili od ruskega carstva... V Maazi' , nijevih načelih najdemo potrebnih ole' mentov za evropsko rekonstrukcijo. On nas jo učil narodnih dolžnosti, učil nas jo spoštovati pravice narodov in mi jih začenjamo aplicirati. V dobi, ko so so Rusija, Pruska in Francija sovražile in. bile zasovraženo, jo Mazzini učil, da se nobena država ne mor® graditi na sovraštvu En mržnji. Iz teh načel sem so mnogo naučil in danes moja želja, da so ustvari Evropa brat' skih narodov, Evropa, v kateri ne svobodna zgolj Jugoslavija in Češkoslovaška, ne bo samo Balkan urejen in svoboden, ampak Evropa, v kateri b° svobodna tudi Irska. Načelo narodne svobode in. neodvisnosti jo priznanji toda to je le polovica idealnih Mazzini' jev ih naukov; potrebno je, da narodi opuste mržnjo in sovraštvo in da P®* stanejo bratje, ker nam samo bratstvo nudi pravo svobodo, brez bratstva V lahko izgubimo in se vrnemo v eU' ženjstvo...«
*	Koliko potrebuje Rusija za obno* vo? Iz Haaga poročajo, da po načrt«« ki ga jo predložil Litvinov, potrebuj Rusija do 1. januarja 1926. za 3 nj-ife jarde 224 milijonov zlatih rabljev. ** krediti bi so razdelili: za obnovo pr°" meta 1 milijarda in 50 milijonov, ^ poljedelstvo 924 milijonov, za industn-1 jo 760 milijonov in končno krediti t*4 govcom in bankam 500 milijonov.
Dnevna kronika.
—	Katoliški shodi se vrše po deželi' Pravzaprav se ti shodi ne razlikuj^ . od navadnih klerikalnih shodov; pa SLS firma ne vleče preveč, m°r^ priti na pomoč katoliška cerkev. pf*‘ kov so je tedaj popolnoma identif^J' rala s Koroščevo stranko in danes kdo več no ve, kje se končajo Meril^v ni interesi. Ker klerikalni poslanci \ Beogradu ohljubujejo, da bodo ljudstvom kar najbolj smešili sedanl1 režim in tako vzbujali mržnjo do de, imajo pač neklerikalci pravico, d smešijo cerkev in njene naprave, a* ■ je cerkev eno iin. isto s klerika!11^ stranko. Anfiklerikalci smo pa v00 darle tako obzirni, da nočemo po trebnem netiti kulturnega boja, ki . se ga sieer prav nič no hali, ker se 3 cerkev v zadnjem stoletju na vsej cT j umikala pred racionalizmom in S0 umikala tudi še v bodoče.	,
»Prerod«. Z iskrenimi simpatija®^ so pozdravili etično in idealistično . rientirani javni delavci raznih str™
•
Spi tak, spi do nove zorje
tiho, lepa rodnica!
Spi, dokeč se novi žitek
zbudi z tvojega srdca.
(Vo - ven; strmec - hrib; kapajoc®
ga - padajočega; i uprap - in vend^j
li - marveč; z njo - iz njenih; v bet0®
-	bolna; z lepe oprave - slekla je ieJ\ obleko; žitek - življenje; 'ciiri - te? ’ žilaj - žilah; ne so ono kumrave -zaspale; sprotoletje - pomlad; pa • ^ pot; de - bode; štora zda - katera dokeč - dokler.)
Črni kriih.
Ka so ceknete, duša moja, mati}'
| Ka mi li črni kriih zmorete dati-i Verjem, ka sin vaš, gdare jo no do lepi beli kriih po voli jesti ma; . ali ka je to? — dajte mi črnoga, žmahno bom jo jaz pri dorni eto#3"' dosta tečnešii je črni kriih doma/ kak beli, kare se komi indri da.
(Ceknete - sramujete; ka - da; - , , ro - kadar so; komi - komu; drugod.)
Onim, ki ne poznajo prekmursk^ narečja, nudi ta prevod nekoliko Pjj merov stalinskih besednih oblil* , so vse obranile v govorici bivših -kih Slovencev izza davnih časov' ^ 'o ni bilo »madžarskega klina« severnimi in južnimi Slovani. **
m naziranj alccijo za nravno povzcligo našega javnega in zasebnega življenja. Nočemo niti izdaleč škodovati sedanjemu »Prerodu«, ugot.avlja.mo samo, da je razočaral marsikaterega izmed o-nih, ki so so mu hoteli pridružiti. Vedno bolj se v listu uveljavlja enostranska tendenca in ne bo dolgo, pa bo zlezel popolnoma pod okrilje smeri, ki je svobodno mislečim ljudem vso drugo kakor simpatično. Nimamo nič proti temu, ^ čo se večkrat naglasa versko-nravni moment, saj ima čista, neprisiljena in nehinavska vera prvo mesto v nravnem življenju, odločno smo pa Sr°^ ,^omu'*c^a ^ v »Prerodu« piba.l lahničev veter. Kaj imate od toga, čo si svojih nazorov ne dajo potrjevati v škofijskim uradu! Zdi se nam, da ima K- 'precej nesrečno roko in da bo Pohabil tudi preporodno gibanje.
~ Proti snrovosti in sovražnosti v našem časopisju. Zadnja številka »Preroda« poroča, da bo Odbor za nravni Preporod povabil na razgovor uredni-?. ljubljanskih listov im bo skušal u-Phvati, da bi se vendar le ublažil eu-našeffa časopisja. Naj častiti fKlbor dovoli tudi nam kratko besedo: j 36 odbor za nravni preporod poslal redakcijam znano okrožnico, jo mariborska »Straža« odgovorila s člankom, v njem dokazuje, da je s katoliškega stališča docela pravilno,, če se nasprotnika smeši in se mu očitajo zaničljive lastnosti itd., ker se na ta način Pri katoličanu vzbuja mržnja do nasprotnikov. S tem je surovost v listih dobila teološki ■ »imprimatur«. Gospod-bodo menda uvideli, da se danes po jem »katoličanštvo« razteza na politično polje, da katoliško cerkev identificirajo s politično stranko itd. in da ravno oni, ki bi morali stražiti svete reči in vzvišene simbole, najbolj mešajo pojme o svetem in profanem. Popolnoma nemogoče jo, da bi se ljudje faznih naziranj uklonili pred stremljenji, katerim se protivi njih razum jn njihovo prepričanje. Zato pa pričakujejo, da bodo baš oni krogi, ki se identificirajo s katoliško cerkvijo in lenimi nauki, pokazali z lastnim vzgledom, da so za etično smer, za polico moralo in za preporod. Odkrito povedano, danes nam ti ljudje ne im-5°uirajo, ker bi nam po svojih bese-1	biti vzgled, v resnici pa
■s daleko prekašajo po cinizmu, surovosti in norčavem tonu. Mi naprednjaki, kot učenci Masaryka, ki jo postavil svoj življenjski in svetovni na-K°r temelje nravnosti, bi bili naj-^ečji nasprotniki napredka, če bi kakorkoli ovirali stremljenja za’ etični Preporod. Zavarujemo se pa pred tem, ^ bi si kdorkoli hotel prisvojiti mono-®°1 na etiko in meriti poštenost po Strankarski pripadnosti.	Depolit,jzi-
rf.!te cerkev, napravite mejo med verskimi im strankarsko-političnimi inte-rc's'. pa bomo v dnevnem časopisju re sPektirali verske svetinje!
—	»Straža« in profesor Ilešič. Gosp. Prof. Ilešič ima to smolo, da je kleri-j^lna devica »Straža« nekoliko zaljub-Jena vanj. Stare device, ki jih nikdo ycc ne pogleda, navadno kažejo lju-ezen s šegavostjo, zbadanjem in navsezadnje z — zlobo. Tako ljubezen *^<>ra občutiti tudi g. profesor. Kakorkoli se gane iz Zagreba, že »Straža« — %»po njem. Tako je te dni — kakor je j*ašim čltateljem znano — predaval v y sij eku o Slovencih. Poročevalec osiješke klerikalne »Hrv. Obrane« pa je Slišal, da je prof. Ilešič neprestano po-hizevcl Slovence. Torej: Slovenec Tlc-j®1 je šel v Osijek zabavljat čez Slo-
I 'SPre! Če prof. Ilešič poya da so Sio-
Jugosioveni in rih je »uskoStv©« Stanka Vraza castnojše nego avstrija-*anstvo in erbofobstvo raznih klerikal-
II di kor.fej, pa že ponjžuio »•■t.vunrf >
*	— Okrajni odbor za pomoč gladu-Joči ruški dec} v Ljutomeru naznanja, da se vrši napovedana veselica tnad! ^Predvidenih zaprek na ‘sti dan in ob ^tem času t. j. 9. t. m. 1922. ob 15 uri v omejenem obsegu v Sogrničevi go-stulni »Triglav« in ne kakor prejo raz-SflaŠeno v Seršenovom logu.
«. ~7 Stavba beograjske vseučillške "‘izteke bo kmalu dovršena, otvori ??; 80 šele prihodnje leto. Tako 1)0 do-Jia naša prestolnica A»pet nov mode-^ kulturen zavod.
^--Povečanje poslopja prosvetnega
^JMSirstva. Ministrstvo prosvete y
Beogradu poveča svojo poslopje še za eno nadstropje, na dvorišču pa zgradi še novo štirinadstropno zgradbo.
—	Nov list. V Velikem Bečkereku je pričel te dni izhajati nov list »Graničar«. List je glasilo banatskh dobro-voljccv.
—Prepovedana brošura.	Notranje
ministrstvo je prepovedalo za našo državo razpečavanje v Budimpešti izišle brožuro »Uj Hiszekegy,« ker nasprotuje njena vsebina interesom naše države.
Mariborske vesti.
Maribor 5. julija 1922.
m Smrtna kosa. V sredo dne 5. t. m. jo umrla gospa Marija MariničSva r. Vihar jeva, soproga železničarskega u-radnika g. Ignaca Marinič. Pogreb v petek popoldne v Pobrežju. N. v in. p.
m Pomanjkanje tobaka. Ker se kadilci hudujejo, da v mariborskih trafikah ni tobaka, nas glavna tobačna zaloga prosi, da pojasnimo: Kr.ivda ni na tobačni zalogi, ki je tobak pravočasno naročila, marveč je zastoj povzročila tobačna tovarna, ki tobaka ne odpošlje, dokler niso urejeno neke formalnosti glede plačevanja tobaka v smislu nove ministrske odredbe.
m Zanimanje za vsprejem, koncert, veselico in pogostitev srbskih vojnih sirot iz Beograda v nedeljo, dno 9. t. m jo splošno in priglašeni so lepi prispevki. Gospo Slov. ženskega društva pripravljajo vse potrebno za pogostitev deeo v Dečji atanici, dočim pripravljajo oficirske dame prispevke v pecivu za paviljon pri veselici v nedeljo popoldan. Odbor bo ukrenil vse, da bo veseli ca v vsakem oziru najlepše izpadla, ter da bodo zadovoljni z uspehom gosti in domačini.- Pričakuje se pa, da se bo mariborsko meščanstvo brez razlike stanov in narodnosti v polnem številu udeležilo prireditve, ki bo nudila vsakem posstniku svoje vrsto zabavo in užitek.
m Sprejem carinskih pripravnikov. Mariborska carinarnica sprejme 5 carinskih pripravnikov. Podrobnosti se izve pri carinarnici samj.
m Za ubogega Invalida nam jo izročila ga, Ma-rija Tomažič 10 Din. Srčna hvala. Posnemajte!
m Šolski odbor obrtnonadaljevalne šole v Mariboru naznanja sledeče: Na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli prične šolsko leto 1922.;—23. dne 1. oktobra 1922. Do začetka septembra t. 1. mora imeti vodstvo o.-n. šolo vse prijave za posečanje te šole zbrane, da lahko izvrši razvrstitev vajencev in vajenk na posamezne razrede. Zato prično vpisovanja vajencev in vajenk za. šolsko leto 1922.-23. takoj in trajajo do konca meseca avgusta t. 1. Vpisovanja so vrše v pisarni mestnega šolskega sveta na Slomškovem trgu, in sicer vsak delavnik od 14. do 17. ure. Vpis sti se morajo vsi vajenci in vajenke, bodisi da so pe posečali o. n. šolo ali ne. Pri vpisovanju mora položiti vsak vajenec in vsaka vajenka znesek Diif—10 za nabavo šolskih potrebščin, Kontrolnih knjižic itd. Predložiti je treba tudi ali zadnji šolski izkaz o. n. šole ali pa pri onih, ki šele nanovo vstopijo, odpustnico ljudske ali meščanske šole. Mojstri so vabijo, da opozore svoje vajence na gorenji razglas ter jih napotijo v navedenem roku k vpisovanju.
m Pritožbe iz Pobrežja. Iz Pobrežja se nam pritožujejo, da pri gostilni M. Pukl pozno po policijski uri razgrajajo pijani gostjo in motijo okoliške prebivalce, ki si po težkem deiu pač zaslužijo miren počitek. Poklicano, oblasti naj preiščejo, koliko je ta pritožba upravičena, in napravijo red.
m Večer telepatije in hipnoze. Kakor smo javili že v včerajšnji številki, priredi v četrtek dno 6. t. m. ob pol 9. uri zvečer znani telepat Svengali v Gotzovi dvorani produkcije iz telepatijo in hipnoze. Opozarjamo ponovno na to redko in zanimivo prireditev, kakor tudi na današnjo produkcijo na Trgat svobode, kjer bo Svengali reševal fingirano kriminalno afero (začetek ob 7. uri zvečer). Vstopnice za četrtko-vo^ prireditev so dobivajo v predprodaji v trgovini z muzikalijami Hofer.
m Trgovski nastavljene!! Vdeležite se sigurno zborovanja v petek 7. julija ob Wl, zvočef v hotelu Halbwid)l. Dne-
vni red: Potek pogajanj v zadevi plač. Slučajnosti (odprava praznikov, devet-urnik). Zelo važno! Odbor.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti.
m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. —
m »Pr? rdečem ježu« (restavracija Orovjč) so vršo ob sobotah, nedeljah in sredah vrtni koncerti. Več inserat.
Kultura esi umetnost
x Adamičev večer v kazinski dvorani. V soboto je priredila tuk. spl. d«!, izobr. zveza »Svoboda« vokalno izvajanje Adamičevih skladb. Zbor, ki je sicer jako pičel, in nima niti posebnih pevcev osobito tenorjev, vodi gosp. prof. Hladky, ki pa no zna vzgajati duševnega petja, temveč le mehanično, ki ne ogreva poslušalca in ga pusti po polnoma indiferentnega. Vsako pesem se mora izvajati s čutom in našo pesmi zahtevajo še posebej tako čustveno izvajanje. Boljši del večera je bil Rnmplov nastop s svojim metalič-no milozvokim glasom. Izvajanje točk, pa brez zamere, ni bilo umetniško, temveč navadno čitainje ex abrup-to. No zadostuje imeti samo ime umetnika, temveč se mora imeti tudi umetniški ponos, to naj vzamejo na znanje vsi naši uinetniki. Obisk jo bil škandalozno pičel in čudim se društvu »Svobodi«, da ne zna vabuditi večjega zanimanja za svoje lastne prireditve med delavskim stanom, kakor tudi za zlx>r sploh. Po petju je sledila presta zabava, pri kateri jo sviral tamburaški zbor, za katerega ima baje delavski stan več zmisla.
x Mariborčani na 5. jugoslovenski umetniški razstavi v Beogradu. Na 5. jugoslovenski umetniški razstavi, ki se vrši od kraljeve poroke do 15. t. m. v Beogradu so prav častno zastopani tudi naši mariborski upodabljajoči umetniki, udruženi v klubu »Grohar«. Razstavo se je .udeležilo 7 umetnikov oziroma umetnic z 28 doli; in sicer so razstavili: Viktor Cotič štiri slike: »Starka.« »Park v jeseni«, »Prvi sneg« in »Čar jeseni.« Anton Gvajc pot slik: »Rudc6a jabolka,« »Grozdje in jabol-ia«.« »Rumena jabolka,« »Grozdje« in »Tabor«. J. K. Janov»ky eno sliko: »Guslar«. Josip Peteln štiri slnike:-»Maribor«, »Predel«, »Mariborska vojašnica« in »Cerkev v Mariboru«. Avgusta Šantel štiri slike:	»Cvetje«,
»Cvetje iz vrta,« »Nareize,« in »Hor-tenzije.« Henrika Šantel šest slik: »Kranjica,« »Deklica z mandolino,« »Hrvatica,« »Deklica s steklenico,« »Zamorka« in »Portret« ter Josip Care štiri slike: Jesen«, »Pomlad,« »Gozd« in »Gozdni čar.«
x Koncert ge. Lovšetove v Rogaški Slatini. V soboto. 8. t. m. ob *A9. uri ro vrši v Rogaški Slatini pevski večer kdneartno pevko ge- Pavle Lovšetove.
x Razid Društva upodabljajočih n-motnikov v Ljubljani. Na svojem sobotnem sestanku v Ljubljani so naši umetniki sklenili, da. se društvo upodabljajočih umetnikov v Ljubljani razide, njegova imovina pa, ki bi po pravilih morala pripasti Narodni galeriji, pripade po sporazumu s to bolnemu tovarišu H. Smrekarju. Obenem s tem pa se je formiral poseben pripravljali^ odbor, v katerem se kot ko-optant na.baja tudi naš mariborski umetnik V. Cotič in ki ima nalogo pripraviti do jeseni vso potrebno za ustanovitev novega društva pod novim imenom in na novi podlagi.
x Nova Evropa, knjiga V. broj 7, 1, juta 1922. Primili smo 7. broj **Nove Evrope«, posvečen našim susedima. I. Ivolbo piše o Talijansko-jtigosloven-skom prijateljstvu, B. Adžija o današ-njoj Italiji, A. Venzeilides o Hrvat ima
i	Slovencima u Republici Austriji. U vodni članak »Mi i naši susedii« potje-če od uredništva. U Ekonomskem pre gledu nalazimo članke »Prva glavna skupština Narodne banke SHS« i po-lomiku o dr. Kosičevoj Polit. Ekonomije, Pozorišni pregled. Knjige i li-stovj. »Nova Evropa« izlazi triputa mesečno u fivoskoma od 32 stranice. Pretplata na jeftau knjijtu iznosi 40
Sokolstvo.
o Po^v članstvu sokolskega društva v Mariboru! Vsak flan in članica društva, kateri so hoče udeležiti I- ju-goslov. vsesokolskega zleta v Ljubljani, se ima oglasiti v društveni pisarni, da naznani za zlet potrebno podatke. Seboj je prinesti izkaznico. Uradno uro vsaki torek in četrtek od 18. do 19 ure, ob nedeljah od 10. do 11. ure. Izrecno se opozarja na to, da se prijave sprejemajo samo še do 12. julija t. 1.
o Sokolsko društvo v Konjicah priredi v nedeljo, dne 9. julija javno telovadbo z vrtno veselico ter vabi s tem vso prijatelje Sokolstva k obilni ude ležbi.
Gospodarstvo.
g Ravnanje z vinogradi po toči Razločujemo tri Stadije škode po toči. 1. Listje je preluknjano in nekatero jagode in, mladike so potolčene. Naj-milejši stadij, v katerem je treba paziti le nato, da se prepreči nastop pe-ronoepore in oidija, ki sta po toči poškodovanim trtam posebno nevarna. Takoj po toči škropiti in žvepljati. 2. Listje je vso razčesano in razcefrano in visi deloma navzdol; mladje in grozdje je močneje pobito; vrhovi mladik so natrti in polomljeni in vise navzdol. V tem stadiju je natrto in polomljeno mladje in grozdje ter razcefrano listje najpoprej odstraniti ter šo le potem vinograd poškropiti in požve-plati. Tukaj se gre za vzgojo novega' zdravega perja in novih vrhov iz za-listkov. 3. Listje, grozdje in vrhovi so po večini odbiti in le po največ golo mladje štrli, močno pobito in ranjeno kvišku. V tem stadiju so mora odrezati vso mladje nazaj na krajše in' daljše reznlke (odstraniti je vso močneje natolčene in ranjene dele mladik) na dva do štiri očesi, pri čemur se e-ventuelno tu pa tam na posameznih1 mladikah nahajajoči grozdi seveda tudi puste. Ob enem je tudi tu pa tam se mogoče še nahajajoči razcefrani in' razdrapani list odstraniti in šele potem škropiti in žvepljati. Tukaj se gre v glavnem za vzgojo novih, zdravih mladik, ki nam zasigurajo saj dedno trgatev v prihodnjem letur ki bi drugače, če pustimo pognati iz ne-prikrajšanih mladik kar na stotine po-1 ganjkov, od katerih nobeden dozoreti! ne more, sigurno izostala. Čimbolj rano v razvoju zadene toča vinograd, tem boljši bo uspeh takega ravnanja v obče. Če se pojavi pa toča tako močno šole proti jeseni, ko so že mladiko deloma olesenele, se pri rezi odstranijo le zeleni, nezleseneli deli mladike. Kar se tiče škropljenji po toči poškodovanih trt, se morajo iste, če se jih1 hoče obvarovati katastrofalnega napada po peronospori in oidiju, škropiti in žvepljati takoj po toči in ee moral to delo izvršiti najkasneje v par dneh« Škropiti se mora z najmanje dvoodstotno gaJieno-apneno zmesjo, ozir, bosnapasto ter nekoliko močneje, kakor zdrave vinograde. Največjo pozornost pri ravnanju z po toči poškodo-* vani vinogradi je posvetiti potenj pletju, to je izbiranju pognanih min« dik. Le neobhodno potrebne, najmočnejšo poganjke je pustiti in naprej go* jiti. Vse drugo je odstraniti. Tudi je zalistke pridno obirati, 07. — čo ee gre Jo za vzgojo novega listja, jiih je nad prvim normalno razvitim peresom od-ščipniti. V .ostalem je zelo važno, da se po toči poškodovani vinogradi drža plevela prosto in da se pridno rahlja zemlja, kar zelo pospešuje zacelitev ra.n in .ojačenje oslabelih trt. Vinar* ski ravnatelj Puklavec.
Soort
: Rapid I. : MAK I. 5 :2 (3 :1). Prijateljska tekma obeh klubov ni nudila posebno dobrega športa. Obojestransko se je igralo brez pravo nezmjselna kombinacijo visoko igro. Edini bene cele tekme je bil nagli tempo. Zmago jo odločila hitrejša napadalna črta »črnih«, ki jo je še precej smiselno pošiljal naproj Baumgartner, ki je bil najboljši na polju. G. sodnik Osebi? jo v vedno slabejši formi.
: Maribor L : atletiki Celje L 2:0 (1:0). Včeraj v Celju odigrani prvenstveni tekmi mod ju-vakijna mest Maribor in Celje je ostal »Maribor« or-
Bernhard Kellermann
išče proti plačilu slik»f* Ponudbe na upravo »Ta* bora" pod .Model*.
Pristopajte k Jagoslo venski
Matici.
za solidnega gospoda z separiranim vbodom, ako mogoče v centrumu mesta in s celo oskrbo. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod #Takoj“. ‘	*
se takoj sprejme v špecerijski trgovini
Miloš Oset, Maribor
Aleksandrova cesta št. 45.	1081	2—*
za dnevno svetlobo ter za vse .velikosti od 6X9 _ do 50X60, ki se da zložiti, in ki brezhibno deluje, ie} vsemi velikimi skledicami na prodaj. Vprašati: Mar*' bor, Krekova ul. 14, III. ndstr., vrata 9.	1085 2"*
Stalno ob sobotah, nedelfah, sredah ^ in praznikih ter ob ne-•teljah
Vrtni koncert
V vasi Selnica ob Dravi se napelje elektrik13 luč. Načrti so na vpogled v občinskem uradu Seln^c# ob Dravi. Ponudbe se naj predložijo do 15. julij9'
io5i 3-3	Občinski	urad.
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rndolf Oiin.
Mala oznanila j
Prodajalka išče službe. Vpra-> Sati Glavni trg 21.	1035	j
,yalc — Tekma Je bila odigrana v zelo ostrem tempu, ki se ;je razvil žo takoj Spočetka, Mogla bi nuditi lep šport, da je ni neprestano prekinjala surovost Celjanov. Hitro menjajoči napadi in nato že v 16 min. goal za »Maribor« (Lena.asi). Kljub temu postaja premoč »Atletov« vedno večja; njili napadalna vrsta ustvarja prav nevarne situacije pred goalom gostov, a visoki sitreli no prinesejo uspeha. Tako konča halftime z 1:0 v prid Mariborčanom. V drugi polovici se situacija bistveno izpremeni. Igro diktira »Maribor«. Moštvo kaže vedno večjo sigurnost ter
; začne prevladati, a ne izrabi ugodnih ; situacij. Šele v sredi se zviša scoro po ■ enajstmetrovki na 2:0 (Vogrinec). | Kljub skrajnim končnim naporom , obeh strank ostane rezultat neizpre-j m en jen. V dobri formi so bili predvsem Skrabar, Lenassi, Wagner ter Durschmiedt pri Celjanih. Sodnik g. Hrast.
: Klub kolesarjev in motociklistov »Penrn« vabi svoje člane in celoten odbor na sestanek, ki se vrši v četrtek,
6.	t. m. ob 7. uri v klubovem tajništvu, | to jo v oglasnem zavodu Ivo Sušnik, Slovenska ulica 15. Vabljeni so tudi
prijatelji, kolesarskega in motociklističnega športa in tisti, ki bi se hoteli j
uveljaviti na tem polju. Na dnevnem! redu sestanka so zelo važne stvari- — mod drugimi tudi dogovor o nameravani veliki prireditvi. Udeležba članov in odbora dolžnost. Odbor.
Objave.
§ Podporno društvo žel. uslužbencev J v Ljubljani je po sklepu odbora s 1. j avgustom 1922. povišalo članarino na
2	Din. Od 1. avgusta 1.922. nadalje so izplača podpora za vsak smrtni slučaj
1500 Din. Člani obeh prejšnjih'društet Inomost in Ljubljana, plačajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugače se za-' mudnike črta. Gg. upokojence, upokoj-nike in vdove prosimo, da so ob priliki poslano članarine, toda najkasneje do 30. oktobra t. 1. na čeku pismeno izrečejo« če so pripravljeni plačati povišano članarino 2 Din. mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju fefllnčala samo polovica posmrtnine t. j. 750 din. Glede pojasnil se je obračati na naa-bližnjo postajo. Odbor.
Zahtevajte p©ws©d - -
HARTREUSE
. Braškovic in drug MM l S. I
Maribor, Koroška cesSa šS. 3©= -
918