KAT0L1ŠK CERKVEN LIST. Danica izhaja vsak Detek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 sld. 40 kr., /.a «'etert leta 1 eld. 30 kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXV. v Ljubljani, 7. mal. serp. 1882. laist 27. Odperto Serce Jezusovo — studenec nt ifosti, (Konec.) 4. V resnici pobožne duše pa še niso s tem zadovoljne, da se očistijo in potlej varujejo velikih in malih grehov, temuč imajo tudi resnično voljo v dušnem življenii napredovati in doseči kersčansko popolnost. Vsak dan želijo biti boljši, pobožniši, svetejši; prištete hočejo biti tistim izvoljenim, ktere Jezus blagruje, rekoč: „Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni, ker nasiteni bodo". Kakor lačni in žejni koperni po jedi in pijači, tako kopernijo take izvoljene duše po svetosti in popolnosti. Pa kam hočejo iti, da bo nasitena njih serčna žeja? Zveličar je vsim očitno v tempeljnu povedal, rekoč: „Če je kdo žejen, naj pride k meni, in naj pije" (Jan. 7, 37). Vsim tedaj, kteri hrepenijo po svetosti, po popolnosti, veli, naj se bližajo njegovemu presv. Sercu, iz kterega je nekdaj tekla kri in voda, in ktero je še zdaj vsim odperto. Vsa naša pravičnost namreč, ali popolnost, ali svetost, ali kakor že hočete imenovati, je v tem, da si prizadevamo svoje serce tako prenarediti, da bo Jezusovemu najsvetejšemu Sercu podobno; čem bolj je ktero-koli serce Jezusovemu podobno, tem svetejše se mora imenovati. Ce pa hočeš, da bo res tvoje serce Jezusovemu podobno, ti ne vem boljšega pripomočka svetovati, kakor večkratno, toda v resnici pobožno in vredno sv. obhajilo. Od aposteljnov do današnjih dni so nas vedno cerkveni učeniki učili, da pri sv. obhajilu zavživamo s telesom vred pravo živo Kri Jezusa Kristusa. Tedaj tudi takrat, kadar mašnik položijo sv. Hostijo na jezik, se odpre Serce božje in njegova presveta rešnja kri očiščuje in poživlja naše m'ačno serce. Oe bomo večkrat in vselej prav vredno pripravljeni sprejeli Jagnje Božje, potem skoraj res ni mogoče drugače, kakor da se tudi naše serce vdeleži tistih veličastnih Čednosti, ki se bliščč v presv. Sercu Jezusovem, da postanejo njegove misli rase misli, njegove želje naše želje, njegova gorečnost naša gorečnost. Če pa znabiti ne čutimo, da bi bilo naše ubogo serce po toliko sto in sto obhajilih veliko se zboljšalo ter je Jezusovemu le prav malo malo podobno, tedaj mcramo skesano spoznati, da smo tega sami krivi. Tam na gori Kalvariji je tekla kri iz Jezusovega Serca na pesek, na kamenje, — in pesek je ostal puščoben pesek, in kamenje je ostalo terdo merzlo kamenje. Kaj nam bo pomagalo, če tudi naše serce pri sv. obhajilu zavživa kri Jezusovo, če je pa naše serce terd kamen, suh pesek, nerodovitna zemlja! Oh, potožimo danes milemu Sercu, ko njegov god obhajamo, svojo slabost in potolažimo ga z novimi prav terdnimi sklepi. 5. Tako tedaj se vojskujemo kristjani na zemlji, eni, bolj goreči v pervih verstah, drugi bolj mlačni in omahljivi stojijo še v zadnjih; zato se naša Cerkev na zemlji imenuje vojskujoča Cerkev. Sv. apostelj Pavel pa imenuje sv. Cerkev skrivnostno telo Jezusa Kristusa. Udje tega duhovnega telesa so posamezni kristjani. Pri slehernem telesu pa je poglavitna reč serce; iz serca prihaja in se razširja življenje po V9era telesu — po vsih udih. Tako je tudi v sv. katoliški Cerkvi. Iz Serca Jezusovega prihaja vse duhovno življenje v posamezne ude Jezusovega skrivnostnega telesa. In sicer po dvojnem potu, ker so tudi udje dvojne verste: duhovni in škofje s papežem na čelu, in pa drugi verni. Duhovne si je Jezusovo Serce še posebej odbralo; oni so njegovi posebni, naj bližnji prijatelji. Po njihovih rokah hoče deliti svoje milosti; zato hoče, da so posvečene njihove roke, in posebej posvečena njihova serca z Jezusovo serčno kervjo. Tudi pri mašnikovem posve-čevanji se odpre na novo JSerce Jezusovo in začne iz njega izvirati studenec posebnih milosti, ki jih bo novo-mašnik tolikanj potreboval za spolnovanje svojih težavnih dolžnosti, da more sam sebe rešiti in one, ki bodo njegovi skerbi izročeni, otročiče k bogoljubnosti napeljevati, pravične v pravičnosti vterjevati, grešnike na pravo pot napeljevati itd. Pa ne le za posamezne duhovne, ampak tudi za duhovnistvo sploh, za duhovski stan skupno, je Jezusovo presveto Serce naj močnejša bramba. T»ar sv. Cerkev stoji, so njeni sovražniki v pervi versti duhovne sovražili in preganjali, ker so tako naj ložej menili sv. Cerkev zatreti. To je že Jezus sam napovedal, ko je ponovil prerokovanje: „Pastirja bom udaril in ovce se bodo razkropile". Pa v naj hujših bojih je Serce Jezusovo naše močno zavetje, kakor je sam obljubil: jaz ostanem pri vas do konca sveta". Ko bi Serce Jezusovo duhovnov ne varovalo, bi pri toliki razdraženosti njihovih sovražnikov že zdavno nobenega duhova ne imeli. V studencu Jezusovega Serca zajemajo posamezni moč, da morejo junaško nasproti stopiti naj lutejšemu sovražniku, in če eden opeša in omaga, ga kmali nadomesti drugi, ki v ravno tem studencu zajema enako i.adzemeljsko moč in aerčnost. Pa tudi za vse druge verne je Jezusovo presveto •Serce studeu^c milosti, zlasti na Alarijno priprošnjo. Le poprasujmo po raznih hišah, pri raznih družinah. Sto )n sto se jih bo.le oglasilo: „Mi smo bili bolni, hudo bolni, noben zdravnik i.i veael pomagati ; pa zatekli amo se k Sercu Jezusovemu in zopet smo prejeli ljubo z iravje". >to in sto jih bo odgovorilo : „Bili smo brez službe, v hudi revščini in stiski, nikjer ni bilo pomoči, a pribežali smo k Jezusovemu Sercu, in Lagloma smo pomoč zadobiii." „Prepir in sovraštvo je bilo v naši hiši, bodo pripovedovali drugi, živ pekel že na zemlji, pa v Sercu Jezusovem ?mo spet mir zadobiii; naše serce je bilo otožno in žalostno, da ga nihče ni mogel potolažiti, pa v Sercu Jezusovem smo zaželjeno tolažbo našli; naš oče, naš brat ni maral za svete zakramente, celó na smertni postelji ne, gotovo bi bil že pogubljen, pa priporočali smo ga goreče Sercu Jezusovemu in zopet je bil z Bogom spravljen, ves srečen" itd. Prav posebno pa Jezusovo Serce skerbi za starše in otroke. Kar so duhovni za posamezne duhovnije, to hi imeli biti starši za svoje otroke, za svojo družino. Ko bi bili starši prav dobri, dobre bi bile posamezne družine in hiše, dobre in srečne bi bile vasi m mesta: kraljestvo Božje bi bilo res že na zemlji med kristjani, ko bi starši zvesto podpirali duhovne. Zato je Jezus odperl tudi za kerščanske starše v zakramentu sv. zakona poseben studenec milosti, da bi mogli sami sebe zveličati, pa tudi s »oje otroke v nedolžnosti obvarovati. Priporočimo danes premilemu Sercu Jezusovemu, ko ohhajamo njegov god, prav posebno vse duhovne, starše, nedolžne otročiče in sploh vse verne, saj so že pokojni velik papež Pij 1. 1875 vesoljno Cerkev Jezusovemu Sercu slovesno izročili in priporočili. 6. Naš Zveličar je nekdaj povedal to le priliko: Nekega bogatega moža polje je obilo sadu rodilo. In mislil je sam pri sebi: „Kaj mi je storiti, ker nimam kam spraviti pridelkov?" In pravi: „Vem kaj bom storil; stare žitnice bom poderl in veče naredil. In porečem svoji duši: Duša, veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko lét; počivai, jej, pij in bodi dobre volje!" Bog pa mu je rekel: „Neumnež! to noč bodo tvojo dušo od tebe terjali in kar si spravil čegavo bo?" Tako je s tem, kteri si bogastvo nabira, pa ni bogat v Bogu. — V tej priliki in še sicer večkrat je Jezus učil, kako težko je posvetnjaškim bogatinom priti v nebesa. Ali na drugi strani nas pa enako resnobno opominja, da si moramo nebeškega bogastva nabirati: „Nabirajte si zakladov v nebesih, kjer jih rija ne sné, molji ne končajo in tatovi ne skopljejo in ne vkradejo!" Kaj ti zakladi pomenijo, to vé že vsak — količkaj podučen otrok. To so dobra dela, ki jih v gnadi Božji storimo; za vsako nam je plačilo v nebesih obljubljeno. Poleg teh pa imamo še vsak dan VBako uro sto in sto tacih opravil, ki sama na sebi niso ne do^ra ne slaba, n. pr. dihati, hoditi, stati, spati, jesti, piti, govoriti, brati, gledati, poslušati in kakor se še drugi vsakdanji opravki imenujejo. Tudi vse to prav lahko spremenimo v nebeške zaklade, ako z dobrim namenom Bogu darujemo. • l,Vemisli» draga duša, koliko neštevilmh zakladov si lahko zbereš vsak dan, vsako uro, vsako minuto. In če ti ljubi Bog dá se dolgo življenje, o koliko se bode dalo zbrati!! Skoraj bi tudi tebe jele obhajati misli: „Kaj mi je storiti? —toliko pridelkov! kam bom spravljal?" Ako te bi imelo kaj taeega skerbeti, ti jaz precej danes povem za neko shrambo, ki je sicer zmiraj od-perta in vendar tako varna, da se naj manjša reč ne izgubi: Odperto Serce Jezusovo! V to nebeško zakladnico spravljaj svoje zaklade. Vsako jutro, ko se prebudiš, izroči Jezusovemu Sercu vse misli, vse besede, vse stopinje, prav vsako naj manjše delo. To bi že sicer zadostovalo; ali še boljše bo, če med dnevom večkrat ponavljaš svoj jutranji namen: kolikor večkrat, toliko boljše! Kako boš srečen na zadnjo uro, če boš tako varno nakladal svoje dušne zaklade! Zadnjikrat bodo prišli mašnik k tebi, zadnjikrat bodo rosile milosti Jezusovega Serca v tvoje pojemajoče serce v zadnji spovedi, v zadnjem obhajilu. Potlej ti bodo podelili sv. poslednje Olje, — zadnji studenec Jezusovih milosti se bo odperl nad teboj - in glej! vse kar si sam zaslužil z očmi, z ušesi, z ustmi, z rokami in nogami, z dušnimi in telesnimi močmi — vse bo združeno z Jezusovim neskončnim za-služenjem — in Bog ti ne poreče, kakor onemu bogatinu: „Neumnež! kar si spravil, čegavo bo?" Ne, ampak z nebeško prijaznostjo ti bo zaklical: „Prav, zvesti in modri hlapec, ker si bil v majhnem zvest, te bom čez veliko postavil: pojdi v nebeško veselje!" Upam, da ste zdaj prepričani, kako neskončno milostno je Serce Jezusovo. Obžalujmo danes prav iz serca, da smo ta neusahljivi studer:ec milosti Bcžje zanemarjali, in sklenimo zanaprej z bolj gorečim sercem se mu bližati; zakaj enkrat bi britko obžalovali svojo vnemarnost in mlačnost — pa takrat bilo bi prepozno. Posebno pa se klečč zahvalimo danes, ko obhajamo god najsvetejšega Serca, za vse milosti, ki smo jih že v svojem življenji prejemali: Hvalite Gospoda, ker on je dober in njegovega usmiljenja ni konca ne kraja. MJtneinost* srečen po smert i biti. (Prevdarek v god sv. Janeza Kerst in za 25letnico Ter-novske cerkve, odkar je biLa posvečena.) Neizrečeno lepo je življenje sv. Janeza Kerstnika, vašega čast. patrona, oznanovavca Jezusovega. Njegovo rojstvo je bilo skrivnost, ki je svet silno razveselila, ker to je bilo naznanilo bližnjega odrešenja in z mnogimi čudeži spremljano. Napovedal je njegovo rojstvo vikši angel j Gabriel, in očetu Cahariju se je to tako neverjetno zdelo, da samemu angelju skor ni verjel, je dvomil nad spolnjenjera, pa precej ga je za ta dvom nad božjim razodenjem zadelo strahovanje, ter je bil mutast, dokler ni bil sv. Janez rojen. Godili so se še drugi čudeži, poseben čudež pa je bilo življenje samo sv. Janeza K., ker bil je pred rojstvom še očišen izvirnega greha, s sv. Duhom napolnjen, živel pa je potlej tako posebno, tako modro, tako zatajeno, zmčrno in sveto, da je bil pravičnim in grešnikom neizrekljivo lep izgled. In ravno od tod želim prilike se poprijeti in vam prijazno pojas niti, da tisti, kdor želi svojo dušo rešiti v današnjih dnevih, ne sme tako živeti, kakor svet po večem živi temuč da mora saj v nekem oziru in po svojih okoli-šinah posnemati sv. Janeza K. Poslednjič pa bom malo pojasnil, kakošen pomen ima še posebej današnji dan za Ternovsko faro. Bog daj na prošnje sv. Janeza K., da bi moje besede za spoštovane poslušavce ne bile zgubljene. 1. Sv. Janez K. je že precej v pervih mladih letih drugač živel, kakor njegovi verstniki in navadni takratni svet. To so ljudje spoznali že o njegovem rojstvu, ker so se vpraševali med seboj: ,.Kaj koli bo iz tega otroka? Zakaj roka Gospodova je bila z njim." In Caharija, ko je zopet spregovoril, mu je prerokoval: „In ti dete boš prerok Najvišega imenovano, pojdeš namreč pred obličjem Gospodovim mu pota pripravljat, dajat znanje zveličanja njegovemu ljudstvu — v odpušanje grehov po priserčnem usmiljenji našega Boga." ... Rastel je, prihajal močen v duhu, živel samotno in se resno pripravljal na svoj imenitni poklic. Po tem izgledu se mora ravnati že otrok, ako ima kaj prida iz njega biti. Slabo je znamnje, ako se otrok razvadi, da ne more nikoli domd biti, da hoče vse viditi, vse slišati, vse obletati; samo v cerkev, k molitvi, k nauku in delu ga ne veseli. Še hujši je, če začne potuhnjen, skrit biti, ako se navadi lagati, po malem izmikati in zapravljati, v pohujšane derhali zahajati, ako zgubi ljubezen do domačih, spoštovanje do staršev, duhovnov in vikših. Ob kratkem bodi rečeno: Iz otroka ne bo prida, če tako živi v otročjih letih, kakor otroci po večem zdaj žive. Otrok se mora v čednosti tako vterditi, da bo stanoviten v dobrem, naj že doma ostane, ali če pride v rokodelstvo, v viši šole ali v vojaštvo; če se to ne doseže, je skažena njegova izreja! Otrok mora biti pobožen, vbogljiv, zvest, odkritoserčen, vnet za molitev, cerkev, za prejemanje ss. zakramentov, posebno pa močan v duhu, kakor je bil sv. Janez K. že v otročjih in mladenških letih. Majhna dogodba močno-dušnega otroka vam bo to bolj pojasnila, kakor pa premorejo besede. Zvel. Klemen Marija Hofbauer je bil poseben prijatelj otrok in marsikterega je v dobrem tako vterdil, da se ni nikakor dal od poti čednosti odverniti. Neki dan ga je spremljal po poti proti domu deček Karol, sin dvornega svetnika Brenner-ja. Pri tej priložnosti mu je Klemen Hofbauer rekel: „Karol, cerkvene zapovedi se morajo natanko spolnovati, in zato se v petek ne sme meso jesti. Ta mali dar darujemo našemu Gospodu in Zveličarju Jezusu Kristusu, ki se je v petek za nas na križu daroval." Karol pride domu in ko je bilo zopet v petek dano meso na mizo, je kar določno rekel: Ljubi oče, danes ne bom mesa jedel." — „Zakaj ne?" vpraša oče. Karol odgovori: „Zato ker je petek, in sv. Cerkev je zapovedala, da ta dan, o kterem je naš Zve-ličar za nas na križu umeri, se moramo mesa zderžati." — „Kdo ti je to rekel?" ves nesterpljiv vpraša oče. ,,P. Hofbauer", odgovori deček. Oče mu zapovč, da naj jč. Sir.ček pa živo prosi, naj mu dovoli, da se danes mesd zderži. Ta prošnja pa je očeta do jeze razdražila in z ostro besedo je otroka od mize spodil, rekoč: „Kar proč se mi spravi spred oči, in danes celi dan ne boš nič jedel!" Karol gre in pove materi, kaj se je zgodilo. Materi se je otrok smilil in reče: „Ti bom pa potlej postno jed pripravila". Otrok se tudi ti jedi odpove in pravi: „Mati, ne; zakaj oče so mi rekli: Danes ne boš reli dan nič jedel, in moram pokoren biti; zakaj P. Hofbauer pravijo: Otroci, pokorni bodite staršem! Bom že obstal brez jedi." Jokajoč gre mati k možu in mu očita: ,,Kaj to delaš? Ali hočeš, da naj Karol ves ljubi dan strada in zboli? Mesa ne je, in tudi postne jedi noče, ker si mu rekel, da celi dan ne smč nič jesti." Ta močnodušna pokoršina je bila očetu tako posebno všeč, da je sina poklical in rekel: „V prihodnje ob petkih ne boš nikoli več mesa dobil (na mizo), zdaj pa jej postno jed." Od tistega dne nikoli več o postnih dnevih ni bilo mesa na mizi dvornega svetovavca. Do P. Hofbauera pa je veliki gospod dobil toliko spoštovanje, da je sam peljal sinčka v cerkev, da je Hof-baueru k maši stregel. Ali ni iz tega izgleda očitno, kuko dobri in vbog-l.ivi tudi do staršev so taki otroci, kteri so pokorni Bogu in sv. Cerkvi? Toraj izrejajte otrociče v strahu Božjem, potlej bo za nje iu za vas prav. 2. Kakor mladim in manjšim otrokom, tako moram odrašenim napovedati: Ako hočete zveličani biti, ne smete tako živeti, kakor ljudje po večem in sploh žive, še zlasti kakor živč po mestih; temuč umikati se morate navadnemu gnanju in šumu svetd, takim drušinam in derhalim, koder se navadno zoper Božje in cerkvene zapovedi greši. Sv. Janez Kerstnik je ostro živel, kar tiče jed, pijačo, obleko in drušino, posvetil se je popolnoma molitvi, postu, premišljevanju, delu in oznanjevanju pokore, in živel je tako sveto, da so mnogi mislili, ne mara je ta Mesija sam? V 15. letu vladanja cesarja Tiberija, ktero leto je bilo trideseto Jezusa Kristusa, je prišel sv. Janez iz pušave k Jordanu, in oznanoval je prihod Odrešenikov, to pa s toliko gorečnostjo, da ves Jeruzalem (po dan daleč ali več), vsi Objordanci, celo iz vse Judeje, po več dni daleč, so prebivavci v množicah hodili ga poslušat, in kteri so se spreobernili, so mu spoznavali svoje grehe in se dajali kerstiti. Jezus sam je prišel k njemu in tisti trenutek je sv. Janeza obsijala nebeška luč ter je spoznal, da je Jezus Mesija zdaj pred njim. Z nezmerno spoštljivostjo se je Janez branil Jezusa kerstiti, ker je vedil, da On je njegov Odrešenik in njegov Bog, ki je prišel grehe svetd odvzet. Toda podvreči se je mčgel povelju Jezusovemu, kteri je hotel spolniti vso pravico, to te pravi, skazovati naj bolj popolnoma čednost. Kerstil je tedaj Jezusa v Jordanu, in ko je Gospod šel iz reke in molil ob bregu, so se nebesa odperle in sv. Duh je prišel na Njega. In ravno ta sv. Janez je ljudem pričal in klical: „Lejte Jagnje Božje! lejte ta je tisti, ki grehe šteta odjemlje. Nisem ga poznal; pa kteri me je poslal v vodi kerševat, ta mi je rekel: Nad kogar boš vidil Duha priti, ta je Sin Božji." • Lejte, tako je živel, v taki drušinji je bil sv. Janez, namreč z Bogom in z angeli v molitvi, z Jezusom, kte-remu je pot pripravljal, s spokorniki, ki jih je kerševal. On ni živel kakor navadni ljudje, ki jim je malo mar za čednost in zveličanje; zato je bil deležen tako visokih milost. In kdor koli želi zveličan biti, se mora varovati tistih potov, ktere hodi vsakdanji svet, ki je ubožen v dobrih delih, prizanašljiv pa do slepih mesenih nagnjenj svojega poželjivega serca. Sver, pravim, je ubožen z dobrimi deli. Kako se po večem dela? Zjutraj se opusti dober namen storiti, da naj bo vse Bogu na čast in duši v zveličanje, dostikrat se ne moli zjutraj, opoldan, ob jedi itd. Vdanosti v voljo Božjo v težavah je silo malo, in enako dobrih del. Recimo, da posvetni človek po kakih petkrat ali večkrat na dan kaj dobrega stori ali misli, naj več njih pa še tega ne, — namesto tega premnogi vsako uro večkrat grešč, se jezijo, kolnejo, obre-kujejo, krivico delajo, nespodobne misli pasejo itd. Sploh nemara 40—SOkrat ali še večkrat na dan Boga razža-lijo. Kakošna je ta razmčra med dobrimi in hudimi deli? Ali nam ni Kristus zapovedi dal le dobro delati, hudega se pa varovati? „Tako naj sveti vaša luč pred ljudn>i, da vidijo vaše dobre dela" (Mat. 5, 16.) „Vsako drevo", pravi sv. Janez K., „ki ne obrodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verženo". — Smokovo drevo, ki ga je Gospod našel brez sadu, je preklel in se je zdajci za ogenj posušilo. (Mat. 21, 9.) Leni hlapec, ki s talenti ni nič pridobil, je bil v vnanje teme veržen. (Mat. 25, 30.) — Neumne device, ki svetilk niso z oljem napol-novale, so bile izločene od ženitnine. (Mat. 25, 12.) — Ob velikem sodnjem dnevu bodo zagnani v večni ogeni, kteri niso dobrih del spolnovali (Mat. 25, 41). Vsak tedaj vidi, da brez dobrih del se ne da v nebesa priti. Se skor naj hujše je, ker jih tako malo resno pre-vdarja besede: „Nebeško kraljestvo silo terpi in le kteri si Silo delajo, ga bojo na se potegnili. (Mat. 11, 12.) Silo si storiti, kadar skušnjava pritiska, to je čez vse potrebno, na to je zastavljeno zveličanje ali pa pogubljenje. Ti moraš svoje hudo nagnjenje krotiti in premagati, ko bi te imelo tudi konec biti zato. Kakor veš, da nikoli ne smeš privoliti v to, da bi kradel, koga ubil, ga požgal, ravno tako tudi ne smeš privoliti v nečistost — ne v mislih, ne v besedah in ne v djanji, — tako ne privoliti v jezo, preklinjevanje, pijanost, v opušenje Božje službe itd., zakaj nebeško kraljestvo od dni sv. Janeza K., silo terpi. V vsili tacih rečeh ne smeš tako živeti in delati, kakor svet po večem živi in dela, ako se hočeš zveličati. Sprašuj se toraj o večerih, če nisi s svetom potegnil, če si živel čez dan drugač k-t svet po večem in sploh živi? Močnodusnost te tudi tu pogreša. Ti ve$, da skor vsak v neprijetnostih, zlasti pri kakem kljubovanji godernja, se jezi, se iše nad razžalivcem znositi, prav veliko j h pa tudi za vsak nič kolne in robni, da se ogenj krese. Ti pa ne smeš tako, ti moraš poterpcž jivost ohraniti. Poslušaj, kaj se je primerilo v neki poljski vojaški bolnišnici. Usmiljena sestra prinese bolnemu vojaku nekaj kuhanega, da bi se poživil. „Pre-terdo!" zarenči vojak. Kakor bi bila dobra duša pohvaljena, hiti in v malo minutah se verne z mečje kuhanim viitkom k bolniku. ,,Premchko!" reži vojak — skor še bolj čmerno kot poprej. Brez naj manjši nejevolje odide Sestra in precej se verne s posodo vrelega kropa, s vso drugo pripravo, in celo uro prinese, da čas prav zadene. „Tu imate vse, kar je treba", mu reče ■ prijazno besedo, ,. naredile sami kakor vam na) bolje •luii". — „Pojdite mi po duhovna!" veleva zdaj bolni vojak. Stermeče ga Sestra gleda, kakor bi hotla pražati, kaj je to? Vedila je namreč, da ta osorni človek ni hotel poprej nič vediti in slišati o kakem duhovnu ali o ss. zakramentih, za umirajoče. „O res, prav res", pristavi vojak, „le pojdite po duhovna! Sedaj mi je jasno, da je Bog v nebesih, ker so taki angelci na zemlji." — Ali vidite, kako lep sad obrodi poterpežljivo^t in vdanost v voljo Božjo, kdor jo zni ohraniti pri ugovorih in kljubovanji; — ko pa nasproti vse pokaži tisti, kteri hudo s hudim zavrača? Zraven greha, ki si ga nakoplje, poterdi bližnjega v hudobiji in zgubi tudi še vse zaslu-ženje, ktero bi si s poterpežljivostjo lahko pridobil. Kako silno nespameten je človek, kteri se noče nekoliko zatajati, da bi si večno veselje prislužil, nas uči tudi tega mesca pretresljiva 251etnica, ki nam čez vse resne reči in dogodbe v spomin kliče. 7. t. m. (rožnika) je bilo namreč 25 let, odkar je bila pričujoča cerkev posvečena, 7. rožn., v god sv. Trojice 1857, in kaj se je vse že premenilo od tistega časa. Koliko Ljubljanice in Gradašice je memo in skozi preteklo! Koliko žalosti in joka se je godilo pod marsiktero streho — med drugim tudi takrat, ko so vaše drage odpravljali k sv. Krištofu, kterih je v teh 25 letih umerlo 1682! In zmed teh, ki so bili takrat tukaj pri božji službi — kolike spremembe! Umerli so milostni gosp. škof Anton Alojzij, čigar roke so to cerkev posvetile in kterih roj-stvena lOOletnica se to leto obhaja; umerli nekteri visi gospodje, ki so o lepih slovesnostih hodili sem maševat, pridigat, ali sicer slovesnost se vdeleževat; umerlo nekaj ključarjev in druzih znamenitih mož te duhovnije, ki so z mnogimi izmed vas takrat veselega opravila se vdeležili; pomerlo je dosti starih in mladih, mož, žen, tudi mladenčev, deklic in otrok, ki so se takrat tukaj veselili. Pomerlo je neko število prav velikih dobrotnikov te cerkve tu in tam po mestu, ki so velike darove za njo darovali in zdaj plačilo za svoje lepe dela vži-vajo. Pomislite, kako naglo se vse spreminja! Kje so premnogi vaši dragi, ki ste bili takrat še skupaj tukaj v cerkvi, ali doma pri mizi, pri delu, kterih mnogi niso mislili, da jih bo tako naglo zadela smertna kosa? Kako dobro so zadeli tisti, kteri so po zgledu sv. Janeza K. zaničevali posvetnost, se zatajevali in skerbeli za srečno večnost! Imeli ste v teh 25 letih tudi marsiktere vesele ure, ko so n. pr. zapele nove orgije, delo vašega domačega umetnika; ko so prihajali novi oltarji v cerkev; ko je bil blagoslovljen križev pot; ko ste imeli sv. misijonin so se mnoge serca tako obnovile, da je Jezus s tolikim veseljem v njih prebival, kakor v novem tabernakeljnu častitljive cerkve; ko ste dvakrat obhajali jubilej, odkar vaš preč. gosp. oče in zidavec te cerkve pri vas pasti-rujejo, in še marsikaj druzega. Pa tudi vesele, kakor žalostne ure naglo memo gredo. Zdaj se pa v duhu preselimo se za 25 ¡¿t naprej in prašam vas: koliko tistih, ki so pred 25 leti bili tukaj, bode čez 25 let še med živimi, ko se bo 501etnica po zidanju te cerkve obhajala? Morebiti njih prav malo. Ilvala večnemu Bogu, ki nas je ohranil, da zamoremo še na večnost misliti in za srečno prihodnjost še kaj storiti! Tedaj mladi in stari, zdravi in bolehni — vsi pomislimo, da zdaj zdaj bo tudi nas objela neskončna večnost ter bomo želi, kar zdaj sejemo. Posnemajmo velikega sv. Janeza K., nikar ne živimo po svojih hudih nagnjenjih, kakor svet sploh živi ali pa hlepi živeti; temuč pomislimo velikrat, da nebeško kraljestvo silo terpi in le silni ga bodo na-se potegnili. JSr. MMeitnsiro. Misijonske naznanila. HI. Častiti Peter Grča poroča iz Kou-Čeou-a iz Kine 11.1880 in 1881, da eden misijonskih reg gospo mater še dolgo ohrani! Pri «▼. Fetri ¥ Komendi. (Sori zvonovi Novi pa-ramenti. Zahvalna $lovesno*t.) V snožji Kamniških planin, na mali višini, med rodovitnim poljem in hladnimi l«gi stoji lepa farna cerkev sv. Petra v Komendi. God »v. Petra aposteljna, patrona lepe Komentke fare, se vs^ko leto slovesno obhaja ; ali tuliko ljudstva, kolikor se ga je v praznik sv. Petra letos v Komendi zbralo, bode komaj najstarejši Kom« nčan pomnil. Kakošna slovesnost se je pač v Komendi ta dan obhajala, da je privabila toliko množico ljudi? Bila je zahvala za nove zvonove. Lepšega pri cerkvi ne najdeš in ne slišiš, kakor so v cerkvi ubrane orgije in zunaj cerkve lepi zvonovi, ki mehčajo nase serce in ga povzdigujejo v sv. nebo, z nami veselo pojo in milo žalujejo. Tudi v Komendi so imeli lepo zvonenje; ali veliki zvon se je bil ubil, treba je bilo novega. Goreči gospod župnik Komenski, Matevž Tavčar, pa so sklenili pet novih zvonov farni cerkvi oskerbeti, ki bodo vedna priča njih skerbi in truda za Božjo čast. Naroč.li so jih pri g. A. Samasu v Ljubljani in v god sv. Alojzija so jih pripeljali na treh vozeh lepo okinčane v neizrekljivo veselje vsem farmanom Komenskim. Zvonovi so ubrani v „h violi": H, d, fis, Ji, d; slednji bode le mertvaški zvon. Zvonovi imajo lepo zunanjo obliko, posamezni glasovi so lepi in močni; vsi bkupaj jako čisto in natanko ubrani, kakor na glasoviru. Prav radi častitamo veem k tako lepemu zvonenju. Zanimivalo bode zlasti Komenske farmane, vedeti napise in patrone posameznih zvonov. Patron pervega t»li velikega zvona (2090 ki ) je farni patron ¡¿v. Peter in njegov napis se glaai: V Božji dom, v Božji dom! Semkaj farmani hit te, Trojedinega molite! To Vam kliče veliki zvon, To s v. Peter, Vaš patron. Drugi zvon (1252 kil) ima podobi Matere Božje in sv. Jožefa, napis pa se tako glasi: Ko gromenje zemljo stresa, V grozah duše al' telesa: Pristopita In sprosita Varno farmanom živeti, O Marija, Jožef sveti! Na tretjem zvonu (608 kil) je poduba ss. Cirila in Metoda, in sledeči napis: Hišno edinost, zemlje plod Nam naklonujta, Ciril-Metod! in podoba sv. Urbaoa z napisom: V vsaki sili sv. Urban, Vernim častivcem stoj na stran'! Ceterti zvon (273 kil) ima podobo ss. Hermagora in Fortunata z napisom: Večnemu vsak dan čast dajat — Kličeta Mohor-Fortucat. Pod podobo s v. Florijana. Varite skerbno se ognja dušnega, Var'val bo sveti Florijan telesnega. Mertvaški zvon (186 kil) ima podobo sv. Andreja in sv. Frančiška Asiskega in pa napis: Križe vse voljno nosite, V Božji gnadi vsi živite, Da o smerti bom vesel Večno slavo vam zapčl. Zahvalno sv. opravilo in slovesnost cerkvenega patrona sv. Petra so imeli prečastiti gospod Janez Oblak, Kamniški dekan. V mogočni besedi so z leče toliko veselim poslušavcem razlagali, kako jih bodo zvonovi klicali k službi božji, k molitvi, naznanovali, kedar bode kteri na smert bolan in kedar bode Bog enega ali dru-sega poklical v večnost. Tudi so iz patronov posameznih svonov jako lepe nauke vernim v serce polagali, ki so se enako jih prijemali, kakor so iz serca prihajali. Pri sv. maši smo imeli novo, jako dragoceno masno obleko: masni plajš in levite. Kolikor je meni znano, imajo tako mašno obleko le pri sv. Petru v Ljubljani — rudeč, svilnat žamet, jako bogato z zlatom pretkan. Obleka veljd 935 gl. Bog poverni vsem, ki so v ta namen kaj daii in se trudili. Na grobu prečastitega gospoda dekana •Jurija Crrabrijaiia. Tedaj še Ti, očak naš prečastiti! Ki tak priserčno ljubil si Vipavo, Ji delal dolge leta*) v prid in slavo; Tud' Ti si moral se od na3 ločiti? O naj vračuje Stvarnik vekoviti Ti tolik trud, obilne vse težave V korist za cerkev, v blagor očetr.jave; Po delu venčaj ven'c te zmagoviti! In ti žaluj, prelepa mi dolina! Nehalo je sercc Očeta biti, Ki vmelo milo te je tolažiti. *) Štiriinštirdeset. Da večni mir njegova bo lastina, Da v Bogu vživa radost brez ločitve, — Pošiljaj zdaj hvaležne zanj molitve. Radoslav, Razgled po sveta. Jugoslovanske novice. Serbsko. Serbi, kakor vsako leto, so tudi letos z otožnostjo obhajali svoj „Vi-dovdan 1389", ko so po nesrečni bitvi na Kosovem prišli pod turški jarem. „Balkanska Presa" pravi: „Vidovdan je video svu našu nesreču sa naše nesloge i on treba da nam je škola posle našeg uskersa." Res je, Vidov dan naj bode Jugoslovanom šola po njihovem vstajanji (ne še: vstajenji); to pa bode samo, ako se spominjajo, od kod je izviral nesrečni „Vidovdan", to je, od njihove nezvestobe do matere Cerkve: odpad od matere Cerkve je za seboj privlekel nesrečni „Vidovdan 1389". Ne zloglasni Vuk Brankovic je bil „izdaica", temveč nezvestoba do Cerkve bila je tisti „izdaica". Tista manjšinska stranka v Serbiji, ki se o vsaki priliki brez vzroka in potrebe tudi dan danes dere nad nedolžnimi katoličani, bi utegnila deželi nakopati drugi „Vidovdan", ne boljši od onega 15. rožn. 1389, ako bi božje osnove tega ne odvernile, po kterih ima zdaj Jutrovo sv. Cerkvi nazaj dano biti. Pij IX je rekel, da Božja roka vlada na ju-trovih prelepih deželah, — božja Previdnost se je ozerla na Jutrovo. In slavni Francoz Etienne je rekel 1. 1840: „Po moji misli se jutrovo prašanje, s kterim se vsi der-žavniki pečajo, zamore le po katoličanstvu rešiti"; — in po daljšem obravnavanji pristavlja: „Poslednja ura osmanske deržave bo še le udarila, kadar bo njegov dčlež Jezusovi Cerkvi nepriklicljivo zagotovljen". Iz Kragujevaca se naznanja v „Balk Pr.", da setve in vinogradi prav dobro kažejo in nadjajo se dobre Ičtine. — Vsled tega, da so prekucuhi narod razcepili v dvč nasprotni stranki, omahuje tudi tergovina in vsa-ktera obertnost; čaka se toraj nesterpljivo konec tega kipenja. Zadnjič opomnjena tiskarska postava je sprejeta in od kralja poterjena. Tudi v Belem gradu so 25. rožn. imeli kazališni strah. Med predstavo igre „Marija Tudor" so nekteri zaklicali: „Vatra!" (ogenj), in zagermelo je ljudstvo vse preplašeno iz poslopja. K sreči, pravi naznanilec, je bilo , pozorište" prav zanikamo (herdžavo) obiskano; ako bi bilo polno, gotovo bi bili mnogi vedrilo tega večera z glavo plačali. — Vidi se, da se gledišne pogoriša po vsih krajih nadaljujejo, kakor se nadaljuje gledišna bolezen, ki bi se smela imenovati „gledišni švindei". Pri druzih boleznih se praša po vzrokih; kdaj se prične tako tudi pri kazališih? Švicarsko. Cerkev je vselej na dobičku kadar preganjanje terpi. Na Švicarskem je v novejšem času lep» versta znamenitih osčb prestopilo v katoliško Cerkev. Ravno apet so v Ziirichu k nam prestopili štirje možje iz imenitnih starih rodovin: dr. Pestalozzi, bankir pl. Orelli, dr. Riischeler in dr. Usteri. Berlinska „Vossische Zeitung", ki to naznanja, pristavlja, da se pripravljajo še druge osebnosti iz starodavnih znamenitih družin po-verniti se v Cerkev Bvojih očetov. $e ve, da ta dogodba dela velik šum med protestanti. Spomina vredno pa je, kako nekatoliški liberalci o tem pišejo. Ziiriški „Vater-land" pravi, ako je bilo pred 300 leti Pestaloc jem, Ore-lovcim itd. dopušeno odpasti od vere svojih očetov, se njih mlajšim ne more braniti k tej veri se poverniti, ako jo imajo za pravo. — V verskih rečeh je le to potrebno, da krivoverec strast premaga, potlej mora katoličan biti, ako resnice odkritoserčno iže. Iz Hartuina v srednji Afriki piše gosp. misijonar Jan. Dichtl 26. maja, da ondotne rogoviistva pojenju-jejo, kakor je znati. Zlasti novi poglavar v Sudanu, Abd-el-BUder. se hoče resno pečati za povernitev miru. Misijonar je bil tiste dni pervič v Divanu, to je, pred poglavarjem, in sprejet je bil po naj prijazniši dunajski šegi. Divan ima zdaj več evropejskega in poglavar govori francoski, gerški, turški, angleški jezik, kakor tudi v čisti nemščini. Misijonu ob Beli reki, ki je v nevarnosti, je izdatno pomoč obljubil, in prizadeval se bode resno za odpravo tergovstva s sužnji. Emin-bej, ki že 7 let vlada obravniške (ekvatorske) okrajine, je dobil nalogo, da vravnd mejno stražo (kord6n) od naj skraj-nišega Baher-el-Ghazal-a do Fašode ob Beli reki, da se bo kupčevanje s sužnji in njih lovstvo izdatno odvračalo. Vročina je neznansko huda, pričenja pa tudi že deževati. Ljudje tarnajo, da še nikdar ni bila tako majhna voda. Misijon po smerti verlega škofa Kombonija še zdaj nima apostolskega vikarija, dasiravno je bil obljubljen že za mesec april. Gosp. Dichtl, pridni dopisnik, ki je imel nekaj poprej hud napad od vročice in se je bil nekoliko pozdravil, pravi v zadnjem dopisu: „Moje zdravje se je zasuknilo po rakovi poti. Zarad boljšega zraka prebivam v šotor ji !k< Za misijon bi bil grozen udarec, ako tudi tega mladega duhovna požre sudansko obnebje! Skušal se je ta v Kairi aklimatizirati, menda dobro leto; vidilo se bo, če se bo zamurska soparica kaj dosti za to menila. Bog ga ohrani! Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 10. mal. serp. S. Felicita. — 11. S Pij I, p. m. — 12. Ss. Hermagora in Fortunat. — 13. S. Marjeta dev. — 14. S. Bonaventura šk. — 15. S Henrik. _ 16. Sedma nedelja po Bink. B. M D. Karmelska. V molitev priporočeni: Zgubljen mladeneč, da bi zopet prišel na pravo ot v dušnem in telesnem oziru. — Rokodelec in njegov rat, oba v velikih nadlogah, priporočena v dušno in telesno pomoč Jezusu, Mariji, sv. Jožefu po bratovskih molitvah. — Nekdo za spreobernjenje. — Tatinäk otrok za spreobernjenje. — Za srečno popotvanje v Sarajevo — mati z otroci. — Spreobernjenje brata, rešenje iz hude zadrege. — Neke posebne osebe za zdravje na prošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Deodata. — Za hišni mir pri neki družini. Opomini k modrosti. (Iz bukev Sirahovih, iz XXIII. in XXIV. pogl.) 10. mal. serp. Duša, kakor goreč ogenj vneta, se ne utolaži\ dokler kaj ne požre, in hudobni Človek v poze-Ijivosti svojega mesa ne jenja7 dokler ognja ne vžge. (Ne-ukrotena poželjivost v nečistosti je euaka ognju,... ona ne ugasne v mehkužniku, dokler vsih moči v njem ne pokonča Sirah popisuje grozne nasledke raznih nečist-nikov in pa prešestnikov.; 11. Jaz (modrost, razodeta sv. vera) sem iz ust Najvišega prišla. .. Kakor cedr.r na Libanu sem povik-Šana, in kakor cipresa na Sijonski govi. 12. Kakor palma v Kndtsu sem visoko zrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu. Jaz (modrost, sv. vera) sem mati lepe ljubezni in strahu in spoznanja in svetega upanja. 14. Pridite k meni vsi..., zakaj moj duh je slajši kakor med... Moj spomin terpi vselej in vekomaj. 15. Kdor mene poslusa, ne bo osramoten; in kteri v meni delajo, ne grešijo. 16. Kteri mene pojasnvjejo (drugim oznanjajo, razkladajo), bodo večno življenje imeli. Mali serpan (julij) je posvečen češenju predrage Jezusove Kervi. Zraven druzega „Koledar za odpustke" posebno priporoča večkrat križev pot moliti. 3Inoženje bratovšine. V bratovsino Naše ljube Gospe presv. Serca v Ljubljani je bilo do konca decembra 1881 vpisanih 101.242 udov; od novega leta do konca junija 1882 se je vpisalo 3649 novih udov, ter šteje sedaj bratovšina skupno 104.891 udov. Toliko tisoč in tisoč zdihljejev mora imeti veliko moč, in jo tudi ima, kar med drugim pričajo tudi mnoge uslišane prošnje, kolikor nam je znano. Pa kako veliko več gotovo jih je uslišanih, kar ni očitno znano. Mnogi se spreobernejo, da sami ne vedó, od kod je ta milost, ker jim to drugi sprosijo. Mnogi zadobijo zdravje, hišni mir, pomoč v časnih stiskah na prošnje skrivnih prijatlov ali sploh dobrih duš! Nadaljujte se toraj zapisovati in vsi prav kličimo: O naša ljuba Gospá presv. Serca, za nas Boga prosi! Listek za raznoterosti. Ziatožejcem. Dirjaš — človek, kaj?— nagrabil, Brez miru —, da bi zlati! Človek, kaj zlato boš rabil, Zadnja kocka ko 'zigrd? Odgovori: ei li vstvarjen Po podobi Božji bil, Da bi v zlato zakovarjen Suho žejo si gasil? — Dokler smert te bo pahnila Od zakladov tvojih proč, Tvoje ude položila Vozke jame černo noč? Si prejel li dušo lepo, Da bo v trupla sužnosti? Strast da ji vkazuje slepo, In za zlatom jo dervi? Trap, za zlatom, glej! hlepenje Prazna je nečimernost; Kaj bo, mine ko življenje, Britka smert ti vseka ost? Ah! prevarjen, brez pomoči, Brez miru boš irepetal; Ko se v večnost duša loči, Se brez nade boš podal. C'ii)u ti bodo zlati kupi, Kadar mrakne ti oko V Mar dobe se z zlatom upi, Kupit milostno scdbo? — Za bogastvo, čast se zmenil Večni tvoj Sodnik ne bo; Tvoja dela On bo cenil, Dati peklo al neb6. — Da, ko vžg6 ti smertno svečo, Svet drugači bo spoznal, Med sedanjo, večno srečo Strašen bo prepad zijal! Radoslav. Maša sa 8V. Detinstvo, in sicer za mertve družabnike, bo prihodnji četertek (13. t. m.) ob 7 v ursulinski cerkvi. Kapelico SS. Cirila in ffletoda ob cerkvi Jezusovega presv. Serca v Ljubljani so ravno v god teh apostelnov, 5. t. m., pričeli zidati tako, da na eni strani bo sakri-stija, na drugi ta kapela. Jubilantom. Ker se bliža tisti čas, ko bodo gg. jubilanti obhajali 25- in 50]etnice, Vam zopet pošljem za vsake eno letnico. — Čudno, da bo letos petdeset-letnikov več, kakor petindvajsetletnikov. PETINDVAJSETLETNIM! BRATJE NAŠI, ŽIVITE VSI MNOGO LET, ISTINITO: CELO VEČNOST! PEDESETLETNIKI! VŽIVAJTE SAD SVOJEGA TRVDA, PLAČA LEPA IN IZBORNA VAS ČAKA. Ledinski. V katoliški bukvami se dobite naslednji dve knjigi: „Geistliche Einsamkeit, oder monatliche Vorbereitung auf den Tod.1' In 36 Betrachtungen, von P. Bonifazius v. Mainz. Cena 60 kr. — „Hilfe im Leiden", Trostbuch für jeden Tag des Jahre*, von Adele von Hoffelice. 647 str. Prav dobro zdraviio za bolnike % dušnimi in telesnimi „boli" in za vsaktere terpine. Cena 2 gl. 40 kr. Cinl-Metodove slovesnosti so se tudi na Dunaju letos Živejše obhajale v cerkvi in po družbah. — Pred vsim je potrebna dan daoes molitev po namenu Ciril-Meto-dovske enciklike — in to še zlasti zdaj v osmini. Prihodnjič daljši spis o slov. aposteljnih. Na Blokah so 16. rožnika sklenili prelep ljudski misijon, o kterem več prih. — Tudi nekaj druzih spisov prihodnjič. ? Ameriko se je podalo zopet 16 ljudi (med njimi ena cela družina) iz Černomeljskega okraja na Dolenjskem. Odpeljali so se poprešnji ponedeljek po železnici proti Dunaju in mislili so se 2. julija s parobrodom „Mosel-om" odpraviti na morje; 10 — 12 dni bodo na morji in potem se peljejo iz Novega Jorka še kacih 5 dni po železnici proti večeru. Prišel je namreč pred nekimi tedni iz Amerike verli tergo\ec g. J R. Vertin, bliženj sorodnik mil. gosp. škofa Vertina, in pod njegovim vodstvom potujejo ti izselci, kterim Bog daj srečno pot, pa tudi v Ameriki take naselbe, da bodo mogli skerbeti tudi za svoje duše. V bolnišnico cesarjeviča Rndolfa v Šentvida na Koroškem je bilo od 1. pros. do konca grudna 1881 sprejetih *)06 bolnikov iz raznih dežel; med njimi 42 Kranjcev, 16 Štajarcev, 100 Hervatov, 6 Primorcev, 390 Korošcev itd. Sprejetih je bilo 1(0 več memo prešnjega leta. Za to se je zahvaliti dobrotnikom. Poročilo pravi, da na poslopji imajo še znaten znesek dolga. Čast. br. H lava če k milošnjo zbira za dobrotni vetav tudi po Kranjskem. Čast. P. Edvard Benedičič, naš rojak, ki biva že 4-5 let kot zdravnik pri usmiljenih bratih v Rimu in je zdravnik tudi papeževih Švicarjev, imel je častno nalogo spremljati bolnega kardinala Hergenro-ther-ja v Švico. Morda pride za kake dni tudi domii na Kranjsko. Dobrotni darovi. ^ Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik M. P. 2 gl. — Č. g. župnik Valv Zamik 2 gld. — Č. g. župnik Fr. Vohinec 1 gold. — C. g. Fr. Z. 2 gold. — Gospodinja K. v Mengšu 1 gld. 20 kr. — J. Z. R. 1 gld. — Dva dobrotnika 2 gl. — 0. g. župnik J. Kapuz 1 gl. — C. g. Fr. Mekinec 2 gold. - J. M-c 20 kr. — Preč. g. dekan Mart. Skubic 13 gl. 82 kr. — Neim. 10 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: C. g. Ignacij Ključevšek 3 gold.; pn. g. prošt Peter Urh 1 gld. (Oddano pri pn. g. kan. Andr. Zamejcu.) — 2t Doba po č. g. Fr. Mekincu 8 gld. — Č. g. župnik M. Narobe 1 gl. — Po preč. g. župn. J. Krašovicu 5 gl. — Preč. g. dekan Martin Skubic 5 gl. Za kapelo ss. Cirila in Metoda pri cerkvi Jezusovega Serca v Ljubljani: Dobrotnica 50 kr. Za opravo ubožnih farnih cerkev nase škofije: Z Dobrove nad Ljubljano 28 gl. 30 kr. — Gospodičina Tereza Bučar jeva 5 gl. — Marija Kars 20 kr. — Od Šent-Vida pn Zatičini 20 gl. — Od^Šent-Ruperta 30 gl. 40 kr. — S Cemšenika 2 gl. — S Sent-Vida nad Cirk-nico 3 gl. 20 kr. — Z Dobrive pri Kropi 14 gl. — Od Šent-Mihela pri Žužemberku 7 gld. 6 kr. — Po č. g. M. Šarabonu 1 gl. 50 kr. — S Sv. Trojice 14 gl. 54 kr. — Neimenovana 20 gl. — Grofinja Hermina Auersper-gova 6 gl. — Helena Velkaverh 1 gl. — Po č. g. H. Dejaku 3 gold. 35 kr. — Po č. gospeh Uršulinaricah Ljubljanskih 7 gl. 72 kr. — Baronovka Ana Lazarinova 7 gld. Za hiralnico sv. Jožefa v Ljubljani: Preč. g. dek. Mart. Skubic 9 gl. Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Preč. g. dekan Mart. Skubic 5 gld. — C. g. župn. J. Eder 5 gl. — Dobrotnica 1 gl. Za bosansko gimnazijo v Travniku: Pn. g. stolni dekan J. Vole 10 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Pn. g. stolni dekan J. Vole 10 gl. — Preč. g. dekan. Martin Skubic 5 gl. Za vstanovo semeniŠa in bolnišnice v Filipopolji: Pn. g. stolni dek. J. Vole 10 gl. Za misijone oo. Trapistov med Knfri: Č. g. župn. M. Narobe 1 gl. Za sv. Očeta: Starološka župnija po preč. g. dekanu Mat. Kožuhu 50 gold. — Z Ledin po č. g. župniku J, Demšarji 4 gl. — S Kersnic po Č. g župniku Fr. Go-rišku zbirke 3 gl. 20 kr. — Iz Mavčič po č. g. župniku M. Preželjnu 27 gh 55 kr. — Po č. g. Val. Zamiku iz Naklega 6 gl. — C. g. župnik Fr. Vohinc 1 španj. ko-lonat = čez 2 gl. — Z Dola po č. g. Fr. Mekincu 8 gl. — Preč. g. dekan Martin Skubic 12 gl. — Iz Mekin č. g. župnik in farani \ gl. Za sv. Detinstvo: Č. g. Blaž Petrič iz Blagovice 4 gl. 50 kr., Ana Merzlikar 1 gl. 38 kr. (Oddano pri pn. g. vodju.) — Z Dobovca 3 gl. — C. g. župnik M. Narobe 1 gl. Iz zapuščine r. gosp. An t. Pintarja zadnji pobirki: Za študentovsko kuhinjo 3 gl.; za cerkev Jezusovega presv. Serca v Rimu 3 gl.; za kapelo ss. Cirila in Metoda v Rimu 2 gl.; za misijon č. g. V. Laha v Bosni 3 gl.; za Marijno sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu 3 gl. Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.