OSREDNJA
knjižnica
SSMi
POSTELJA ZUPAN
MOJCA ZUPAN s.p Vransko 41 E-mail: mojca.zupanl @siol.net Gsm: 041 623 327 Gsm: 041 668 981
DS: 22760307
mm
mr
IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELJ. OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC.
«JTJTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto VII • številka 5 • cena 350 SIT • 25. maj 2005
OSREDNIE TEME	TtlRIZKM
Alternativni vir energije tudi les	Srečanje turističnih društev
str. 9 s podeželja	str. 12
MESTNI PLINOVODI
I) I S I k I H U ( H A IM I N A d . d . ii .
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 713 23 20 faks: 713 23 21
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11.00-12.00 Sreda: 11.00-12.00 in 16.00-17.00
r ■		STUBNR
■ P ■		pve okna In vrata
		ŠTORE, tel. 03/780 55 80
n b-	j	www.stoparlbdesign.si
	Imamo kar iščete, naredimo kakor želite !	
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
sodi za vino •
INOX
milni za grozdja •
INOX
milni za Jabolka
Zvezde žarijo vse močneje
Pomladanski in zgodnji poletni meseci so praznični tudi za lokalne skupnosti. V aprilu je občinski praznik praznovala Občina Tabor, v maju pa Občina Vransko. Junija bo praznik Občine Prebold in tudi tam bodo prireditve potekale
skoraj ves mesec.
Poleg občin si je 25. junij, dan državnosti, za svoj dan izbralo kar nekaj krajevnih skupnosti žalske občine. Tako bodo praznovali v krajevnih skupnostih Šempeter, Galicija in Gotovlje.
K. R.
Kulturno življenje v Savinjski dolini je zelo pestro. Za to poskrbijo ljubiteljski kulturniki, ki zlasti ob zaključku sezone pripravijo številne prireditve, pa tudi poklicni kulturni ustvarjalci radi obiščejo naše kraje. V izjemen dogodek na slovenski ravni pa se je razvil festival Sredi zvezd, ki je v soboto že tretje leto zapored v Žalec privabil odlične mlade vokaliste in ugledno žirijo.
Na letošnjem festivalu je tekmovalo osem slovenskih vokalnih skupin, zanimivo pa je, da se tudi tokrat mnenje občinstva in žirije ni veliko razlikovalo. Občinstvo je prvo nagrado namenilo vokalni skupini Dust iz Zreč, strokovna žirija (Tomaž Kozlevčar, Tomaž Habe in Oto Pesner) pa vokalni skupini Bit iz Velenja, občinstvo ji je dosodilo drugo mesto, tretjo nagrado občinstva pa je prejela domača skupina Cantemus. Da se festival razvija in dosega zastavljen namen, pa je dokaz tudi prva lastna avtorska vokalno zabavna skladba, ki jo je zapela skupina Vokalissimo. Več o festivalu na strani 25.	K. R.
Vt ODI. X
, X *>*V’ * ■
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg
1.	Mojca Gorišek,
Pongrac 2/a, Griže
2.	Marjeta Dekleva Šarhova 20, Ljublj
3.	Ernest Blažič
Poštarska 54,1
Praznovali smo in se prepirali. Kot da Slovenci res ne znamo povedati in poslušati različnih mnenj, ne da bi vmes dodali še kakšno žaljivko. Tudi majsko pomladno razpoloženje ni moglo odgnati očitno bolj k črnogledosti kot optimizmu in zaupanju v prihodnost naravnanih misli. Morda bi ravno zaradi vseh travm, ki jih vlečemo iz preteklosti, morali današnjo sredo spet praznovati kot dan mladosti. Kot dan tistih, ki nosijo v sebi dediščino prednikov, a razmišljajo predvsem o prihodnosti.
Na tak dan bi jim starejši morali kot darilo dati trdno zagotovilo, da je mladost moč, ki premaguje vse ovire, da svet ponuja nešteto možnosti in da je res laže in (morda tudi) lepše tistim, ki imajo več denarja, a srčni ljudje svoje sreče ne gradijo na denarju. Se niso iz sanj rojevali največji geniji? In ni edino zveličavna ugledna izobrazba in žuljave roke bi še danes morale nekaj šteti.
Mladim bi morali dati optimizem...
Ni lepšega kot smeh otrok. Kaj pa najstniki, kako pogosto se še smejejo? Jim res le šolske obveznosti in želje po dobrinah brišejo smeh z obrazov? Tako radi tarnamo, kako naporno je danes vzgajati otroke in, nenazadnje, kako drago je. Spomnimo se Prešernove Nezakonske matere: “Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubo, dete lepo! Al te je treba bilo, al ne, vender presrčno ljubim te. Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejaš se, kar sem prestala, pozabljeno je.”
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold ! Tel. 031 705 109, 572 43 25
j	NUDIMO VAM
*	VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE
I	KRITINE, ESAL PLOŠČE, TEGULO,
j • SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEX, TYVEK • KRIVLJENJE OBROB, ZLOT DO 6 m,
(možna dostava na dom),
•	ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
• VSE VRSTE PLOČEVIN - možnost plačila s kreditom. *** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE***
j Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
/	Šlandrov trg 26,3310 ŽALEC
n .	. irirBM**i <1 Tol.oa/7103316
papirnica ^ r \ „.pošta: l»n.xalec@i»t*i.fl»t
PRI NAS LAHKO NAROČITE:
DELOVNE ZVEZKE IN UČBENIKE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
(IGODNE CENE šolskih potrebščin
MOŽNOST NAKUPA NA POTROŠNIŠKI KREDIT DO 12 OBROKOV _________________________________________
PANELNE OGRAJE
F>olzala, Ločica 6Sd Tal: 03/0701 221,
041 784 800 Fax: 03/0701 AAO
www.ograla.oom
Tipi vrat:
-	ENOKRILNA
-	DVOKRILNA .DRSNA
nix
KOTHIX
KOTIH K
GRRDNJC IN SUKOPLCSKRRSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail
igor.kotnik@siol.net
SUKOPl€SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€IR KOMPl€TN€ fINRUZRCIJe OI3J6KTOV
TOPLOTN6 IN KlflSIČN€ FflSAD€
&e od/e/u 196'5
Naslednja številka Utripa bo izšla 29. junija.
9 771580 096004
Sredi zvezd žarel tudi žalski Cantemus
Tudi junij prazničen
Povezovanje evropskih mest
Peter Flynn (levo) se je udeležil tudi odprtja razstave osnovnošolcev v Savinovem likovnem salonu.
Od 11. do 13. maja sta bila na obisku v Občini Žalec predstavnika irskega okrožja Westport. Župan tega okrožja Peter Flynn in direktor mestne uprave Peter Hynes sta si ogledala Žalec ter naravne in kulturne znamenitosti Spodnje Savinjske doline, sestala pa sta se tudi z vodji svetniških skupin žalskega občinskega sveta.
Skupaj z žalskim županom Lojzetom Posedelom in direktorjem občinske uprave Stojanom Praprotnikom, ki sta bila na obisku v Westportu aprila letos, sta prestavila evropski projekt Twinning towns, ki spodbuja tudi sodelovanje mest s ciljem izmenjati izkušnje in izboljšati kakovost življenja v mestih. Kot so se dogovorih, bo naslednji korak v sodelovanju med Žalcem in Westportom obisk irske delegacije v širši sestavi in podpis pisnega dogovora o sodelovanju.
K. R., foto: T. T.
Tajniki bodo poročali
Občina Žalec je edina občina v Spodnji Savinjski dolini, ki je po reorganizaciji lokalne samouprave ohranila krajevne skupnosti in mestno skupnost kot pravne osebe. Od leta 2002 v njih delajo profesionalni strokovni tajniki, ki so bili najprej zaposleni na Občini Žalec, glede na njihovo vsebino dela pa so bili nato vključeni v Enoto za urejanje javnih površin pri Javnem komunalnem podjetju Žalec. Izjema je KS Šempeter, kjer imajo še vedno pogodbenega tajnika. Itidi tajniki bodo občinskim svetnikom poročali o svojem delu.
Strokovni tajniki so odgovorni predvsem za urejenost javnih površin in javne komunalne opreme, za urejeno vodenje evidenc v zvezi s pokopališko in pogrebno dejavnostjo, za vodenje evidenc in stanje premoženja, opravljajo pa tudi
tajniška opravila in so v pomoč predsednikom. Vsi so krajanom na voljo v času uradnih ur. In kdo so sploh tajniki desetih krajevnih in mestne skupnosti?
Za krajevne skupnosti Galicija, Gotovlje in Ponikvo je tajnik Milan Beloševič. V Galiciji vam je na voljo ob ponedeljkih od 15. do 16. ure, v Gotovljah ob torkih od 15. do 16. ure, na Ponikvi pa ob sredah od 15. do 16. ure.
Zlatko Frelih je tajnik KS Griže (uradne ure so ob ponedeljkih od 11. do 15. ure in ob sredah od 9- do 10. ter od 15. do 16. ure), KS Liboje, kjer so uradne ure ob ponedeljkih od 7. do 11. in ob četrtkih od 15. do 16. ure, in KS Vrbje, kjer so uradne ure ob torkih od 12. do 13. in od 15. do 16. ure.
V KS Levec je tajnik Stane Vipotnik, ki ima uradne ure ob sredah od 8. do 9- ure, v KS Petrovče pa se lahko krajani pri njem oglasijo ob torkih
od 8. do 9- in ob četrtkih od 15. do 16. ure. Prav tako je tajnik Mestne skupnosti Žalec, kjer so uradne ure ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob sredah od 8. do 11. in od 15. do 16. ure ter ob petkih od 8. do 12. ure.
Peter Škraber je tajnik Krajevne skupnosti Šempeter, kjer so uradne ure ob sredah od 11. do 16. in ob petkih od 11. do 13. ure.
K. R.
Golding v Berlinu
Člani društva man-agerjev in strokovnjakov občine Žalec Golding klub so letos odšli na strokovno ekskurzijo v Berlin.
Tam so bili gostje župnika Izidorja Pečovnika Dorija, kot posebni gostje so obiskali tamkajšnji parlament, na slovenskem veleposlaništvu pa so se sestali z veleposlanico Dragoljubo Benčina.
K. R.
S športom in kulturo proti raku
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije letos že tretjič organizira slovensko dobrodelno prireditev Tek -hoja za življenje za preživele z rakom. Prireditev, obarvana s športom in kulturo bo v petek, 10. junija, ob 17. uri na stadionu v Žalcu.
Viktorija Rehar, predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje, ki ima sedež v Žalcu, je povedala:
“Namen prireditve je povedati ljudem, da se breme raka širi. Podatki Registra raka za Slovenijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana kaže 9356 na novo obolelih v letu 2002. Nihče ni izvzet, vsakdo lahko zboli. Pogosto se pojavi, ko najmanj pričakujemo. Pomembno je vedeti, da lahko nekatere oblike raka preprečimo in zdravimo. Včasih je zdravljenje zahtevno, dolgotrajno, drago. Vsak dan pa nova zdravila in nove metode zdravljenja dajejo veliko več upanja in možnosti preživetja. Te dobe se iz leta v leto večajo prav
zaradi zgodnjega odkrivanja in hitre uspešne pomoči. Številne raziskave s področja raka podpirajo upanje in vse več je tistih, ki bolezen premagajo. Pri tem pa potrebujejo bolniki ob strokovni obravnavi tudi veliko pomoči svojcev, prijateljev, znancev. Največkrat je odnos do bolezni bolnika samega zelo pomembno dejstvo pri premagovanju bolezni. Trdna volja, vztrajnost in želja premagati bolezen prispevajo k ozdravitvi. Medijska podpora veliko pomaga pri predstavitvi problema.”
In komu je še posebej namenjen tek oziroma hoja za življenje? “Vabimo svojce, družine, prijatelje, podpornike in znance na prireditev, kjer bomo skupaj z bolniki in preživelimi za rakom slavili življenje, izmenjali izkušnje z boleznijo. Vsak jo doživlja na svoj način, zato s predstavitvijo svoje poti skozi bolezen lahko pomaga drugemu, ga ohrabri in pokaže pot. Skupaj bomo sodelovali v Teku - hoji za življenje ACS®Š okrog stadiona, izrekli priznanje vsakemu udeležencu, se spomnili tistih, ki
so na poti omagali. To bo tudi kulturno - športna prireditev. Pridružili se bodo otroci Vrtca Žalec, Osnovne šole Žalec, srednješolci, študentje, športniki karateisti, nogometaši ter vsi, ki želijo prireditev podpreti.”
Že v dopoldanskih urah bodo v vrtcih in šolah po Sloveniji pripravili tematske delavnice Kaj vsak dan sam naredim za zdravje. Na prireditvi bodo predstavili zaključke delavnic. V kulturnem programu bodo sodelovali sopranistka Andreja Zakonjšek, Kvartet Akord, dijaki srednjih šol, skupina humoristov Ha-Ha-Ha iz Velenja in skupina mažuretk Turistično-kulturnega društva Levec.
Viktorija Rehar dodaja: “Program bo potekal dolgo v noč, saj tudi bolezen traja 24 ur na dan. Lahko boste prispevali namenska sredstva za nakup potrebnih pripomočkov, ki lajšajo bivanje bolnikov na Kirurškem oddelku Bolnice Celje, ter za izobraževanje za preprečevanje raka. Na voljo bodo majice, obešanke in še kaj. Vabimo in pričakujemo bolnike, svojce, mlade družine, prijatelje, sodelavce, znance, podpornike, zdrave in vse, ki želijo podpreti skrb za bolnike in pomagati tako gospodarstvenike, managerje, politike, donatorje in sponzorje. To bo tudi prireditev brez kajenja in drog!”
K. R.
Občina Žalec
ob bližnjem dnevu državnosti čestita državljankam in državljanom in jih vabi na osrednjo slovesnost ob prazniku, ki bo 24. junija ob 19. uri pred spomenikom padlim žrtvam na Šlandrovem trgu, kjer bomo odkrili spominsko obeležje ob 60-letnici vrnitve izgnancev.
lùdi o nagradah in starosti predsednikov KS
Čeprav je kazalo, da na 21. redni seji občinskega sveta Občine Žalec zapletov ne bo, je bila seja pri razpravi po poročilih predsednikov krajevnih in mestne skupnosti prekinjena, njenega nadaljevanja pa se niso hoteli udeležiti svetniki LDS, Socialnih demokratov, DeSUS-a in Liste neodvisnih.
21. redna seja je bila sklicana na dan zmage, pričela pa se je s kadrovskimi zadevami in spremembami in dopolnitvami pravilnika o sredstvih za delo svetniških klubov. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja oziroma na predlog občinskega odbora DeSUS razrešil Ferdinanda Haierja, ki je pred kratkim postal podžupan, iz treh odborov. Namesto njega je bil v odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve imenovan Ernest Ramšak, v odbor za gospodarstvo Milan Dolenc, v svet JZ UPI Ljudska univerza pa Franc Hriberšek. Že takrat je v razpravi Gvido Hribar menil, da je motiv za zamenjavo plačilo za članstvo v odborih, v nadaljnji razpravi pa so se pričela dokazovanja o tem, ali sta bila svetnika Hribar in Vengust izključena iz stranke ali pa sta sama izstopila. Zaradi izstopov iz strank so bile tudi predlagane spremembe pravilnika o sredstvih za delo svetniških klubov. Pravilnik zdaj določa, da sredstva za delovanje kluba ostanejo tistemu klubu svetnikov, iz katerega je svetnik izstopil ali bil izključen. To določilo naj bi bilo na predlog komisije za mandatna vprašanja črtano, vendar je zanj glasovalo premalo svetnikov.
V nadaljevanju seje so bile brez razprave sprejete premoženjske zadeve. Svetniki so potrdili tudi predlog Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Žalec za leto 2004, ki je bil v prvi in drugi obravnavi. Sledila so poročila predsednikov vseh desetih krajevnih in mestne skupnosti o delu v preteklem letu. Za KS Liboje je poročilo po pooblastilu predsednika prebral svetnik Matjaž Jazbec, ki je v razpravi izrazil prepričanje, da ta KS po razvitosti približno za 15 let zaostaja za ostalimi krajevnimi skupnostmi. Kritično je ocenil sodelovanje treh svetnikov iz te krajevne skupnosti med sabo in na sejah sveta KS. Zaradi prekoračitve časa za razpravo, ki je bil določen na 5 minut, je župan po opozorilu prekinil sejo.
Sledilo je burno posvetovanje svetniških skupin, nato pa se je seja nadaljevala. Andrej Vengust je prekinitev seje ocenil za grobo kršitev poslovnika, Gvido Hribar pa je v svoji razpravi izpostavil nagrade predsednikom krajevnih in mestne skupnosti. Te naj bi bile po njegovem previsoke, poleg tega pa so v krajevnih skupnostih zaposleni še strokovni tajniki. Omenil je še starost nekaterih predsednikov krajevnih in mestne skupnosti, po njegovih besedah naj bi nekateri že izgubili stik s časom. Župan je razpravo ocenil za žaljivo do prisotnih predsednikov krajevnih in mestne skupnosti in za teden dni prekinil sejo.
Seja bi se morala nadaljevati 16. maja. Svetniške skupine Socialnih demokratov, Liberalne demokracije, DeSUS-a in Liste neodvisnih pa so na dan seje županu pisno sporočile,
da se zaradi dogajanj na seji prejšnji teden nadaljevanja seje ne bodo udeležile. Žalski občinski svet ima 29 članov, štiri svetniške skupine, ki se nadaljevanja seje niso hotele udeležiti, pa štejejo skupaj 17 svetnikov. Ker sklepčnosti ni bilo mogoče zagotoviti, je župan Lojze Posedel odpovedal nadaljevanje seje.
Kljub odpovedi nadaljevanja seje pa so se v občinski sejni sobi zbrali svetniki opozicije. Medijem so izrazili svoje ogorčenje nad odločitvijo župana in začudenje nad tem, da so obstrukcijo seje povzročile vladajoče stranke v občinskem svetu, kar je po besedah vodje kluba svetnikov za prihodnost občine Gvida Hribarja nesprejemljivo inneresno.Pobesedah vodje svetniške skupine Slovenskih demokratov Jurija Blatnika je namesto politike povezovanja prevladala politika razhajanja, razmišljanja o predčasnih volitvah pa se mu zdijo nerealna.
Po posvetovanju z vodji svetniških skupin je župan nadaljevanje seje sklical za prihodnji ponedeljek. Nadaljevali bodo s šesto točko dnevnega reda, to je s poročili o delu strokovnih tajnikov v krajevnih in mestni skupnosti. Sledila bodo poročila o prometno-varnostnih razmerah v občini, letno poročilo Javnega komunalnega podjetja Žalec, poročilo o delu Enote za urejanje javnih površin v občini pri JKP, predlog povišanja cen vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda, poročilo o zimski službi, predlog povišanja najemnin za neprofitna stanovanja, aktualne informacije in vprašanja ter pobude svetnikov.
K. R.
Predsedniki odgovorili svetniku
Dva dni po prekinjeni 21. seji žalskega občinskega sveta so se sestali predsedniki vseh desetih krajevnih skupnosti in Mestne skupnosti Žalec in podpisali izjavo za javnost, v kateri se strinjajo, da razprave po poročilih o delu v krajevnih skupnosti niso bile v skladu s Poslovnikom o delu občinskega sveta in da so bile izjave svetnika Gvida Hribarja žaljive, zavajajoče in zlonamerne, v želji diskreditirati delo predsednikov.
“Dobronamerne kritike si celo želimo, da lahko izboljšamo svoje delo. Veseli smo vsakega konkretnega predloga in še posebej priprav-
ljenosti za sodelovanje pri reševanju problemov naših krajank in krajanov. Ne dovolimo pa, da si nekdo, čeprav je član občinskega sveta, dovoli, da naše delo kritizira brez argumentov, predvsem pa, da v javnem nastopu na seji občinskega sveta izpostavlja samo in kot največji problem višino nagrade, ki jo predsedniki KS in MS prejemamo,” so zapisah predsedniki v skupni izjavi. Dodah so, da prejemajo od 30 do 40 tisoč tolarjev neto mesečne nagrade, kar predstavlja samo delno povračilo stroškov, ki jih imajo pri svojem delu (prevozni in telefonski stroški in podobno). “Zagotovo v tej nagradi ni nadomestila za čas, ki ga namenimo delu v KS in MS - sestanki, obiski na terenu,
na prireditvah in podobno, in vse to ob delavnikih, nedeljah in praznikih. Zato si ne dovohmo očitka, da delamo zaradi denarnice in da ne delamo s srcem. Zagotovo je denar zadnje, zaradi česar si prizadevamo izboljšati razmere v naših KS in MS. Še bolj energično pa protestiramo prod žaljivim in nedopustnim izjavam glede starosti in usposobljenosti nekaterih od nas predsednikov. Te izjave so osebno žaljive in vnašajo nestrpnost med mlajšo in starejšo generacijo,” so med drugim zapisah predsedniki Vladislav Majer, Peter Hainz Janič, Ivan Krasove, Marjan Knez, Uroš Feldin, Iztok Uranjek, Ivan Jelen, Jože Randl, Dušan Pungartnik in Ernest Ramšak.	K. R.
Mladi raziskovalci z OŠ Šempeter so ustvarjali na temo mlekarna Celeia Arja vas.
Občina Žalec je tudi v tem šolskem letu razpisala natečaj Mladi raziskovalec 2005. Komisija je za natečaj izbrala naslednje teme: čebele, mlekarna Arja vas, gozdna poučna pot, onesnaženost voda v našem kraju, uporaba kmečkih sredstev v hmeljarstvu, biotska raznolikost ekosistema, grajsko življenje v dvorcu Novo Celje, izvenšolske dejavnosti učencev in humani medsebojni odnosi.
Pri izdelavi 31 raziskovalnih nalog je sodelovalo 422 učenk in učencev matičnih in podružničnih osnovnih šol žalske občine in 66 malčkov
iz enot žalskih vrtcev. Recenzenti nalog so bili ERICO Velenje, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Mlekarna Celeia, Anka Aškerc, Nataša Privšek in Uroš Petrič.
Ob zaključku akcije sta Občina Žalec in Osnovna šola Šempeter v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili zaključno prireditev, na kateri so na kratko predstavili vseh 31 raziskovalnih nalog. Vsem mladim raziskovalcem in mentorjem je ob koncu za opravljeno delo čestital in se zahvalil za njihovo prizadevno delo župan Občine Žalec Lojze Posedel ter vsem izročil priznanja.
T. Tavčar
Solarji znajo zbirati ločene odpadke
Pred začetkom seje Občinskega sveta Občine Žalec je župan Lojze Posedel podelil priznanja in nagrade šolam oziroma učencem in mentorjem iz žalske občine, ki so sodelovali v akciji zbiranja starega papirja in odpadnih baterij. Poleg nagrad najuspešnejšim šolam Občina prispeva toliko denarja, kot ga učenci dobijo s prodajo starega papirja oziroma odpadnih baterij.
Največ papirja (72 kilogramov na učenca) so zbrali v Osnovni šoli Griže in njeni podružnični šoli v Libojah in si s tem prislužili denarno nagrado v
višini 30 tisoč tolarjev. 20 tisoč tolarjev so za 32 kilogramov papirja na učenca prejeli učenci Podružnične šole Ponikva, 10 tisoč tolarjev pa s 24 kilogrami na učenca Podružnična šola Trje. Sledita I. osnovna šola Žalec s Podružnično šolo Gotovlje in Osnovna šola Petrovče.
Akcija ločenega zbiranja odpadnih malih baterij je letos potekala že drugo leto, v njej pa sta sodelovali le dve šoli z eno podružnico. 4147 baterij so zbrali na I. osnovni šoli Žalec in si prislužili nagrado 30 tisoč tolarjev, Osnovna šola Griže s Podružnično šolo Liboje pa je zbrala 1813 baterij.	K. R.
Priznanja za najlepše
Občina Žalec je skupaj z Zvezo turističnih društev občine Žalec tudi letos objavila razpis za izbor najlepšega kraja, hiše in kmetije v letu 2005. Izbor poteka v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, cilj akcije pa je izboljšati kakovost življenja občanov in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju ter poskrbeti za večjo turistično privlačnost krajev in učinkovitejšo promocijo
Občine Žalec.
Razpis predvideva šest kategorij za izbor najlepših oziroma najbolj urejenih: kraj, zaselek oziroma del kraja, hiša, kmetija, šola, podjetje ali ustanova in obnovljen objekt kulturne dediščine. Izbor bo vodil projektni svet, ki bo imenoval petčlansko ocenjevalno komisijo. Prijave za sodelovanje v akciji zbirajo turistična društva do 31. maja. Komisija bo prvo ocenjevanje opravila junija, drugega pa v septembru. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad bo novembra letos. K. R.
V počastitev dneva upora in 60-letnice zmage
D. Naraglav
V spomin in opomin
S proslave ob dnevu upora na Ponikvi
Pred osrednjim spomenikom NOB na Ponikvi, na katerem je izpisanih 29 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, je tamkajšnja borčevska organizacija organizirala proslavo ob dnevu upora. Ta je potekala na sam praznik 27. aprila.
Slovesnost so pričeli člani Moškega pevskega zbora Ponikva. V nadaljevanju je zbranim spregovoril predsednik KS in poslanec Državnega zbora Ivan Jelen, ki je na kratko osvedil zgodovino druge svetovne vojne in poudaril pomen ohranjanja spomina na najbolj tragičen čas za
slovenski narod. Dejal je, da je to še posebno pomembno v obdobju, ko ne manjka poskusov spreminjanja zgodovine. In to ne le pri nas, ampak tudi v svetu, saj bi naenkrat poraženci radi postali zmagovalci in na ta način oprali svoja nečloveška - zločinska dejanja. K temu je še dodal, da so izpisana imena žrtev na spomenikih po vsej Sloveniji dovolj zgovoren dokaz, kakšen krvni davek je moral slovenski človek dati za osvoboditev izpod okupatorjevega škornja.
Proslavo so s kulturnim programom zaokrožili učenci POŠ Ponikva.	D. N.
minjanja zgodovinskih dejstev iz naše polpretekle zgodovine. Vzrok za to je zagotovo v tem, da je del sedanje vladajoče koalicije zgodovinsko povezan s kolaboracijo, drugi razlog pa je tudi v tem, da politične stranke, ki so vodile Slovenijo zadnja leta, doslej niso storile vsega, kar bi morale. Tu mislim na dostojen pokop žrtev povojnih pobojev in bi s tem presegli enega glavnih vzrokov razdeljenosti Slovencev. Tildi zaradi tega prihaja do tega, da poskušajo herojsko dejanje slovenskih partizanov enačiti s tistimi, ki so sodelovali in se borili na strani okupatorja. 0 vseh teh dogajanjih je prav, da povedo svoje in zadnjo besedo zgodovinarji in da lahko vsi samo obžalujemo, da se je zgodilo to, kar je omenil že France Prešeren v Krstu pri Savici: ’’Slovenec že mori Slovenca, brata - kako strašna slepota
izražen cilj nacizma, to je zasužnjenje oziroma iztrebitev celotnega naroda. Zaradi tega grozljivega cilja so se nacizmu in fašizmu uprli tudi drugi narodi. Nacifašizem je predstavljal tako veliko nevarnost za Evropo in svet, da je prišlo do skupnega boja.
v tistem času premagal tudi politično ideološka razhajanja in samo sodelovanje in borba proti okupatorju sta lahko pripeljala do končne zmage. V času letošnjega praznovanja obeh pomembnih praznikov smo žal v Sloveniji zopet priča poskusom spre-
je človeka!” O teh občutljivih, bolečih temah ni primemo, da se danes pogovarjajo in razpravljajo in poskušajo korigirati v skrajno spolitiziranih, čustveno obarvanih razpravah, polnih ideologije. Takšna pot zagotovo ni dobra in ne pomeni lepše in boljše skupne prihodnosti vseh Slovencev in vseh, ki prebivajo v naši lepi državi Sloveniji. Upam in želim si, da bo prevladala pamet, da bodo zmagali argumenti in da bomo znali najti skupno pot do rešitev, ki bodo dobre za vse nas...”
V nadaljevanju slavnostnega večera je sledila slovesna podelitev srebrne plakete ZZB in udeležencev NOB
Združeni pevski zbori, ki so peli pod vodstvom Zdenke Markovič in Metke Berk
Slovenije. Letos je to visoko priznanje prejel predsednik borčevske organizacije Žalec Stanko Zupanc iz Gotovelj, ki je bil kot 15-letni fant kurir v Tomšičevi brigadi in je sodeloval v zaključnih bojih na Poljanah, kjer se je končala II. svetovna vojna. Priznanje mu je v imenu koordinatorja ZZB in udeležencev NOB celjske regije Milana Batističa podelil podpredsednik Območne borčevske organizacije Celje Stane Mele.
Kulturnemu programu so dajali vsebino Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec, Moški pevski zbor Gotovlje (oba zbora vodi Zdenka Markovič), Mešani planinski pevski zbor pod vodstvom Metke Berk, Godba Liboje z umetniškim vodjem Andrejem Žgankom, gledališki igralec Miro Podjed, recitatorka in povezovalka Jožica Ocvirk, plesalka Lada Žgank in harmonikar David Pinter. Za zvok in
luč pa je skrbel Milan Gruber.
Osrednjo slovesnost v počastitev dneva upora in dneva zmage so v Občini Žalec pripravili 6. maja v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Organizatorji slovesnosti, ki jo je oblikovala Jožica Ocvirk, so bili Občina Žalec, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever za celjsko območje Žalec in Društvo izgnancev Slovenije, občinski odbor Žalec.
V uvodnem delu slavnostnega večera v počastitev zgodovinskih jubilejev je zbrane najprej nagovoril poslanec DZ in župan občine Žalec Lojze Posedel. V svojem govoru je spomnil na zgodovino Slovencev in njihov večni boj za obstanek. Poseben poudarek je namenil drugi svetovni vojni, ki je bila največja preizkušnja za obstoj našega naroda, hkrati pa je spomnil na poskuse spreminjanja zgodovine, ki smo jim priča tudi v tem času. Med drugim je dejal: ’’Zaradi dnevno političnih potreb se poskuša razvrednotiti pomen tega ali onega praznika, kar izhaja iz očitne želje po revidiranju polpretekle zgodovine. Uidi v času praznovanja dveh za slovenski narod tako veličastnih praznikov, kot sta dan upora proti okupatorju in 60-letnica zmage nad nacizmom in fašizmom, ni nič drugače. Kot da se ne bi zavedali dejstva, da je upor proti okupatorju za posa-
mezen narod herojsko dejanje, ki pokaže vso veličino naroda. Še posebej to velja za številčno majhen narod, kot je slovenski, ki je svojo upornost v zgodovini že tolikokrat dokazal. Že Ivan Cankar je zapisal pomembno misel: ’’Močan si, slovenski narod, tisoč in petsto let krvaviš, a izkrvavel nisi.” Očitno je usoda slovenskega naroda, da je bil v vsej svoji zgodovini
Prejemnik srebrne plakete ZZB in udeležencev NOB Slovenije Stanko Zupanc med svojim zahvalnim govorom
izpostavljen različnim pritiskom in poizkusom podjarmljenja. In v vseh zgodovinskih obdobjih so se našli posamezniki, so se našle skupine ljudi, ki so pravočasno opozorili na nevarnost potujčevanja in okupacije. Po njihovi zaslugi se je nato pokazala moralna moč slovenskega naroda kot celote. Veličina majhnega slovenskega naroda se je pokazala predvsem zato, ker je bil okupator vedno močnejši in številčnejši. Včasih je celo izgledalo,
Otroci veliko vedo
da so Slovenci podlegli temu neenakemu boju, vendar se je vedno slovenski narod po vsaki preizkušnji še bolj okrepil, povečala se je slovenska samozavest, samospoštovanje, okrepil uporniški duh, ki je bil v vseh zgodovinskih obdobjih tako značilen in tako pomemben... Vsako obdobje ima pojavne oblike uporništva, za vsako obdobje so pomembni junaki posamezniki, predvsem pa je za vsa obdobja značilen glavni junak, to je uporen slovenski narod, ki je vedno vedel, kaj želi in za kaj se bori. Za slovensko zemljo, za slovensko kri, za slovensko besedo in za svoj prav. Če je kdo v začetku vojne leta 1941 še razmišljal o resnosti grožnje in nevarnosti, ga je lahko o resničnih namerah nacizma in fašizma prepričalo naročilo, ki ga je takrat izrekel sam Hitler v svojem znamenitem stavku: ’’Naredite mi to deželo zopet Nemško.” V tem stavku je bil jasno
Do sodelovanja je pripravilo tako zahodne države Evrope in Amerike kot tudi Sovjetsko zvezo, ki so se je takrat zaradi komunizma vsi tako bali. Upravičen strah pred nacifašizmom je
LETOVANJE 2 00 5
Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje osnovnošolskih in srednje šolskih otrok na otoku Krku -Punat in na Pohorju - Trije kralji, in sicer:
1.	dekada od 4. julija do 15. julija PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
2.	dekada od 11. julija do 22. julija PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
3.	dekada od 18. julija do 29. julija PUNAT -	*
otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
4.	dekada od 25. julija do 6. avgusta PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
5.	dekada od 1. avgusta do 12. avgusta PUNAT -otok Krk (7 DNI) in Trije kralji (5 DNI)
Vse informacije dobite na matičnih šolah oziroma na Občini Žalec - Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Bojan Jereb, tel. 713 64 38 oz. 051 342 646.
maj 2005
Občine
Ob prazniku tudi nova kotlovnica
Osrednji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku Občine Vransko je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih odličij in kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil župan Franci Sušnik, ki je uvodoma govoril o pomenu praznovanja, nato pa o dosežkih občine v lanskem letu.
Občino Vransko so lani zaznamovala obširna gradbena dela v trgu Vransko, ki so povezana z izgradnjo kotlovnice, toplovoda in kanalizacije. Zgradba kotlovnice in dobršen del toplovoda sta bila dokončana lani decembra, kotlovnico so slovesno predali namenu v maju, položili pa so tudi temeljni kamen za inovacijski center. Lani so pridobili gradbeno dovoljenje za čistilno napravo, z deli pa bodo pričeli še ta mesec. Sprejeli
so tudi prostorski ureditveni plan	namenjeno stanovanjski izgradnji, na
Vransko po Zavrteh, s katerim so v	katerem bo v prihodnje možno zgra-
izvedbenem smislu začrtali območje, diti 25 novih stanovanjskih objektov.
Letošnji prejemniki odličij občine Vransko
BRASLOVČE
Za občane Občine Braslovče je odprt zbirni center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov.
Center bo odprt VSAKO SOBOTO od 8.00 do 13.00.
Ločeno se zbirajo odpadki in odlagajo v posamezne kontejnerje:
STEKLO
PLASTIKA
KOMUNALNI ODPADKI KOVINE
KOSOVNI ODPADKI PAPIR
LES
Odprt zbirni center
Avto moto zveza Slovenije je odkupila vsa zemljišča, ki jih potrebuje za izgradnjo poligona za trening vame vožnje, ki je nedvomno in v vseh pogledih eden najpomembnejših projektov bližnje prihodnosti, saj bo prinesel v okolje nove razvojne spodbude. Največja pridobitev ob prazniku je nova kotlovnica na lesno biomaso, med večje pridobitve sodi tudi rekonstrukcija in preplastitev ceste Klance-Klokočovec. Celotna investicija je znašala 60 milijonov tolarjev, denar pa so za 4-kilometrski odsek prispevali Občina Vransko, občani ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V	okvira praznika sta minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak simbolično pritrdila ploščo za nov inovacijski center za obnovljive in alternativne vire energije. Pripravili so tudi vrsto kulturnih in športnih prireditev
V	nadaljevanju seje so podelili letošnja odličja Občine Vransko. Priznanja so prejeli Anja Štrumbelj, Jakob Mežnar in Mira Les, plakete Ludvika Čulk in Julijana Golob, grb občine pa Justin Sedeljšek, Vincenc Praprotnik in Avguštin Piki.
T. Tavčar
V Občini Braslovče je odprt center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov, ki so ga pripravili in uredili v ograjenem dvorišču ob gospodarskem poslopju na Žovneku. Občina Braslovče tako obvešča vse občane, da je center kosovnih odpadkov odprt vsako soboto od 8. do 13. ure. Občani naj se držijo predpisanega umika odprtja centra in naj odlagajo odpadke v posamezne zabojnike. Za odvoz odpadkov na deponijo Bukovžlak bo skrbelo podjetje Javne naprave Celje.	T. T.
Kultura pod novo streho
V Občini Braslovče bodo v kratkem zamenjali streho na dveh pomembnih objektih. Dom krajanov na Gomilskem že ima novo streho, ki je Občino Braslovče veljala 28
milijonov tolarjev. Dela so bila zelo zahtevna, saj je bila streha v zelo slabem stanju, zato so se odločili za trajno in kakovostno rešitev.
V teh dneh pa potekajo dela na
strehi Kulturnega doma v Letušu. Po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je objekt končno prešel v last Občine Braslovče, ki je takoj pristopila k sanaciji. Streha doma je bila vsekakor najbolj potrebna
obnove, dela pa bodo stala 17 milijonov tolarjev. Glede na to, da bosta obe obnovi financirani izključno iz proračuna Občine Braslovče, je to zanjo zelo velik zalogaj. Pri obeh objektih je bilo za izvajalca izbrano podjetje Tašker, s. p., ki zagotavlja, da bodo dela končana kakovostno in v roku.
T. Tavčar
Dom krajanov Gomilskem že pod novo streho
Dela na strehi Kulturnega doma v Letušu
Združili preteklost in prihodnost
Ob praznovanju dneva upora so s prireditvami v Občini Tabor združili preteklost in prihodnost. Pripravili so pohod in kolesarski vzpon po bodoči razgledni cesti, nato pa se ustavili na bodoči turistični kmetiji, kjer so v spomin na žrtve okupatorjev odkrili prenovljeno spominsko ploščo.
Približno 80 pohodnikov se
je iz središča Tabora odpravilo po panoramski cesti, ki povezuje tri občine in ki ponuja izjemne razglede na Spodnjo Savinjsko dolino. Pohodnikom so sledili kolesarji, dvajset se jih je prebilo na Čeren, kjer so jih ob okrepčilu že čakali pohodniki. Med kolesarji je bil tudi župan Vilko Jazbinšek, ki je nagovo-
ril zbrane. Zatem so se pohodniki in kolesarji spustili do domačije Kisovar v Miklavžu, kjer imajo velike načrte na področju turizma, na hiši pa je tudi spominska plošča med drugo svetovno vojno padlim članom družine Jurhar.
Družina Jurhar je imela med vojno sedem otrok pri partizanih, v spo-
min na tri padle sinove in očeta je bila pred leti postavljena spominska plošča, ki pa so jo že morali obnoviti. Priložnostne slovesnosti ob odkritju plošče se je udeležila tudi Rozalija Slapnik, ena od Jurharjevih otrok. Zbranim je spregovoril predsednik območnega združenja borcev in udeležencev NOB Savinjske doline Viljem Petek in med drugim zavrnil trditve sedanje vlade, da ima veliko Slovencev neupravičeno status vojnega veterana.	K. R.
Most
v Pod vrli ii zgrajen
Nov most čez potok Jelovnik v drevoredu na cesti v Podvrh
S prevzemom opravljenih gradbenih del je zaključena investicija izgradnje mostu v drevoredu na cesti v Podvrh čez potok Jelovnik v Občini Braslovče. Gradnja mostu je trajala mesec in pol.
Investicijo v višini 10 milijonov tolarjev je Občina Braslovče pokrila
iz proračuna. S tem je odpravila eno izmed zelo nevarnih točk na občinskih cestah v Občini Braslovče. Naslednji most, predviden za sanacijo po razvojnih programih Občine Braslovče, je most čez potok Trebnik v naselju Braslovče.
T. Tavčar
OBČINA BRASLOVČE
čestita
državljankam In državljanom
oh dnevu državnosti.
Občina Braslovče na podlagi odloka o proračunu Občine Braslovče za leto 2005 (UL RS št. 1/2005) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje investicij v izgradnjo nočitvenih kapacitet v Občini Braslovče za leto 2005.
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v izgradnjo nočitvenih kapacitet v Občini Braslovče.
2.	Upravičenci do proračunskih sredstev so gospodarske družbe, ki so po Zakonu o gospodarskih družbah opredeljene kot majhne družbe, ter fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika in izpolnjujejo naslednje pogoje:
imajo sedež oziroma stalno bivališče v Občini Braslovče, opravljajo dejavnost v Občini Braslovče, niso v stečajnem postopku,
so lastniki nepremičnine, ki je predmet javnega razpisa in da nepremičnina leži na območju Občine Braslovče, so registrirani za opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti.
3.	Višina razpisanih sredstev je 1.500.000 sit.
4.	Vlagatelji morajo posredovati svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu Občine Braslovče, Braslovče 22, od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure.
5.	Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 22, 3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno: ' JAVNI RAZPIS -PODJETNIŠTVO".
6.	Rok za prijavo na razpis je do vključno 27. junija 2005.
7.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant
O poslovanju javnih zavodov
Svetniki Občine Prebold so na 27. redni seji občinskega sveta obravnavali zaključne račune javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Prebold, lì javni zavodi so: II. osnovna šola Žalec, Glasbena šola Risto Savin Žalec, UPI Ljudska univerza Žalec, Zdravstveni dom Žalec, Regijsko študijsko središče Celje, Medobčinska matična knjižnica Žalec in Osnovna šola Prebold.
Svetniki so pozorno prisluhnili
direktorjem oziroma predstavnikom vseh omenjenih zavodov, ki so predstavih svoje delo in opozorili na določene probleme. Izjemno problematično je področje osnovnega zdravstva, saj v Preboldu nimajo zagotovljenih stalnih splošnih zdravnikov, zato razmišljajo o razpisu koncesije, čemur pa nekateri občinski svetniki zelo nasprotujejo. Predstavnik žalskega zdravstvenega doma, pod katerega pristojnost sodi preboldska zdravstvena postaja, Marjan Golob je povedal, da je problem pomanjkanja zdravnikov pereč v celotnem zavodu in v vsej Sloveniji, še posebej pa je izrazit v Preboldu. Problem skušajo
rešiti s pomočjo zdravnikov iz drugih zavodov.
Precej kritični so bili svetniki do Regijskega študijskega središča, ki po mnenju župana Vinka Debelaka ne opravlja nalog, za katere je bil ustanovljen, predvsem pa ni koordinacije z Regijsko razvojno agencijo. Kljub temu svetniki niso glasovah o izstopu iz tega zavoda, pač pa bodo na konferenci ustanoviteljic zahtevah podrobna pojasnila o stanju v Regijskem študijskem središču. V zvezi z Osnovno šolo Prebold je najbolj pereče poslovanje Vrtca Prebold, ki ima izgubo, zlasti zaradi prepoznega dviga cen programov. Po razpravi so svetniki potrdili sklep, da bodo izgubo pokrili iz občinskega proračuna po sprejemu letošnjega rebalansa. Med drugim so potrdili tudi razpis splošnih pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev na področju kmetijstva za leto 2005.
K.R.
Za lepše okolje
Nekaj članov gasilskega društva Matke po končani akciji čiščenja
Kljub vedno večji osveščenosti ljudi so naši gozdovi, obrežja rek, potokov ... še vedno izpostavljeni onesnaževanju brezvestnežev, ki namesto na organizirane deponije odpadke odlagajo kar v naravo. Z vsakoletnimi čistilnimi akcijami, organiziranimi po občinah, vsaj delno popravljamo grehe onesnaževalcev.
Predzadnjo soboto v aprilu so čistilne akcije potekale po krajih Občine Prebold. Akcije so potekale v okviru krajevnih odborov. V Matkah so pri čiščenju zelo dejavno sodelovali tudi gasilci PGD Matke, ki so čistih obrežje potoka Kolje. Nabralo se je kar veliko odpadkov. Je pa teh, zlasti kosovnih, bistveno manj kot pred leti. Za to je zagotovo zaslužna občinska deponija za kosovne odpadke v Latkovi vasi, kjer se odpadki tudi prebirajo.
D. Naraglav
Polzela se draži
Petnajsta redna seja občinskega sveta občine Polzela je potekala v znamenju podražitev. Sicer pa so svetniki največ časa namenili predlogu odloka o komunalnem prispevku v Občini Polzela in drugi obravnavi oziroma ponovni javni razgrnitvi zazidanega načrta Ločica poligon.
Na predlog odloka o komunalnem prispevku, ki je bil v enomesečni javni obravnavi, ni bilo
pripomb. V novem odloku so izračunani povprečni stroški opremljanja zemljišč s posamezno komunalno infrastrukturo na območju Občine Polzela. Stroški se bodo pri izračunu porazdelili na velikost gradbene parcele in na vehkost objekta v razmerju 30 : 70 odstotkov. Tako bo znašal komunalni prispevek za povprečno enodružinsko hiši na parceli, velikosti 800 kvadratnih metrov, mihjon tolarjev.
Dalj časa pa so svetniki namenih
S 15• seje občinskega sveta (na desni Matjaž Zakonjšek med razlago o višjih cenah vodarine, kanalščine in čiščenja odplak)
OBČINA POLZELA
VSEM DRŽAVI JAS KAM IN DRIAATJANOM ČESTITAMO
OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
drugi obravnavi zazidalnega načrta Ločica pohgon, s katerim se krajani ne strinjajo povsem. Župan Ljubo Žnidar in Saša Piano iz Ateljeja krajinske arhitekture, ki je izdelala ta lokacijske načrt, sta svetnike seznanila z dopolnilnim predlogom odloka in sprejeh so odlok s sklepom, da se obstoječi štirje stanovanjski objekti znotraj območja odkupijo, gradbena parcela pa se lahko poslovno pozida, če bodo krajam to želeh. Dinamika odkupa se določi z vsakim posameznikom posebej. O poslovanju Javnega komunalnega podjetja Žalec je svetnike seznanil direktor Matjaž Zakonjšek in poudaril, da je podjetje lani prvič beležilo izgubo v višini 62 milijonov tolarjev, obrazložil pa jim je tudi predlog novih cen.
Po krajši razpravi so svetniki sprejeh zvišanje cen vodarine za 23,3 odstotkov, kanalščine za 56,8 in čiščenje odplak v povprečju za 33 odstotkov. Cene programov za prvi starostni razred v Vrtcu Polzela z vsemi obroki hrane so po novem 86.800 tolarjev, kar je za 5 odstotkov več, za drugi starostni razred pa znaša nova cena 73.649 tolarjev, kar je za 3 odstotke več. Nova cena vrtca bo začela veljati s 1. julijem.
Podražile so se tudi najemnine za najemniška stanovanja. Te se bodo do konca leta 2006 mesečno dražile
Pločnik $ prekinitvami
Kopanje jarka za odvajanje meteorne vode
Delavci Cestnega podjetja Celje so se po položitvi kanalizacijskega voda in obnovi glavnega voda vodovodnega omrežja, ki poteka ob cestišču iz Kaplje vasi proti Dolenji vasi, lotili izgradnje pločnika. $ tem se zaključuje izgradnja kanalizacije in druge infrastrukture na tem cestnem odseku v Občini Prebold.
Pločnika žalnebomogoče zgraditi v celoti, saj poteka cesta pravokotno na kmetijske površine, ki jih lastniki obdelujejo s traktorji. Soglasja za izgradnjo pločnika ob teh površinah investitor tako ni uspel pridobiti. Pločnik bodo lahko izgraditi le ob hišah oziroma v dolžini posameznih zemljišč lastnikov hiš.
D. N.
za 3 odstotke oziroma se bodo povečale za 37 odstotkov. Svetniki so potrditi tudi nove cene najemnin grobov na pokopališču Polzela. Od 1. julija naprej znaša najemnina družinskega groba od 1,5 do 2,5 metra 5.324 tolarjev, enojnega do 1,5 metra 2.662, žarnega 2.662, vrednost vsakega nadaljnjega metra več, kot je družinski grob, pa 2.420 tolarjev.
T. Tavčar
Jutri o zaključnem računu
Jutri bo ponovno zasedal občinski svet Občine Prebold. Na dnevnem redu 28. seje bo predvidoma 10 točk, med njimi zaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2004.
O pregledu zaključnega računa bo poročal tudi nadzorni odbor, prav tako bo na dnevnem redu premoženjska bilanca občine na
dan 31- 12. 2004. V nadaljevanju seje bodo svetniki opraviti drugo obravnavo predloga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, v zvezi z Regijskim centrom za ravnanje z odpadki pa bo na dnevnem redu aneks št. 2 k pogodbi o sofinanciranju izgradnje tega centra oziroma druge faze projekta.
K.R.
Občina Prebold bo praznovala
Praznovanje občinskega praznika Občine Prebold bo letos zelo pestro in bo potekalo ves mesec. Zvrstilo se bo veliko tradicionalnih prireditev, nekaj pa bo tudi novih.
Prireditve se bodo začele že takoj v začetku junija. V petek, 3. junija, bodo namenu predah turistični

OBČINA PREBOLD
JAVNI POZIV ZA ZBIRANJE PONUDB za odkup nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega gradnji individualnih stanovanjskih stavb na območju naselja Nad Tovarno v Preboldu
Predmet prodaje je deset parcel v izmeri ca. 900 m“. Okvirna cena za m2 zemljišča znaša ca. 4.800,00 SIT, okvirna cena m2 komunalnega opremljanja zemljišča pa ca. 7.200,00 SIT. V ceno ni vključen DDV. Ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, in sicer v zapečateni ovojnici z oznako ’’Ponudba - stavbno zemljišče Nad Tovarno - ne odpiraj”. Rok za oddajo ponudb je sreda 15. 6. 2005. Podrobnejše informacije: Občina Prebold, tel. št.: 03/703 64 02.
kamp Gaj pri preboldskem bazenu, ki bo tako po dolgih letih ponovno zaživel. Naslednja dneva bosta v znamenju gasilstva in glasbe. V soboto, 4. junija, ob 16. uri se bo odvijalo hitrostno tekmovanje za pokal PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ob 19- uri pa se bo pričela velika zabava pod šotorom na igrišču pri
bazenu, kjer bodo za to poskrbeti pevec Brendi, pevka Natalija Kolšek in ansambel Okrogli muzikantje. V nedeljo, 5. junija, bo na igrišču pri OŠ Prebold gasilsko tekmovanje GZ Prebold in ligaško gasilsko tekmovanje savinjsko-šaleške regije za mladino. Gasilsko bo deloma obarvana tudi sobota, 11. junija, ko bo v Kaplji vasi potekalo že drugo tekmovanje s staro gasilsko tehniko. Isti dan dopoldan pa bo na ribniku Preserje ribiško tekmovanje za pokal Občine Prebold.
V ponedeljek, 13. junija, bodo na medobčinskem srečanju v preboldskem Gaju tekmovati upokojenci. V znamenju športa bo tudi petek, 17. junija, saj se bodo na igrišču ŠD Marija Reka med sabo pomeriti svetniki, lovci in člani športnega društva. Prireditev sodi v sklop prireditev Pod Reško planino veselo živimo. V okviru le-te bodo v soboto dopol-
dan pripraviti tradicionalni kolesarski vzpon od Kranjčevega mlina do Doma pod Reško Planino, ob 15. uri pa bo pri planinskem domu najprej prikaz košnje in spravila sena v hribih nekoč in danes, ob 17. uri pa se bo začelo 9- srečanje ljudskih pevcev in godcev s tradicionalnim sloganom Pojemo in godemo. Nadvse veselo bo nato še v nedeljo na 3. festivalu domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline.
Osrednja slovesnost s slavnostno sejo občinskega sveta ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo letošnjih občinskih priznanj bo v petek, 24. junija. Občinsko praznovanje bodo združili z dnevom gasilca GZ Prebold in 80-letnico praznovanja PGD Groblja ter tradicionalnim Tončevim pohodom v Marijo Reko, ki bo v nedeljo, 26. junija.
D. N.
maj 2005
Po DOLINI
Gasilci
v cerkvi sv. Florjana
V cerkvi sv. Florjana v Seneku
Zavetnika gasilcev sv. Floriana so počastili tudi gasilci Občine Polzela. Zbrali so se v podružnični cerkvici sv. Florjana pri graščini Senek. Mašo v čast sv. Florjana sta darovala dekan Jože Kovačec in kurat v Domu upokojencev na Polzeli Janez Bračun.
Dekan Jože Kovačec je o zavetniku gasilcev med drugim dejal: ’’Svetega Florjana, zavetnika gasilcev, večina dobro pozna. Na številnih slikah in kipih je upodobljen kot rimski častnik s čelado na glavi in z zastavo v roki. S posodo za vodo poliva goreče hiše, cerkve, gospodarska poslopja in tako simbolično nakazuje svoje poslanstvo pri reševanju ljudi iz najhujših nesreč. Kot zavetnika gasilcev ga častimo po vsej Slovenije. Posvečenih mu je mnogo cerkva in kapel. V eni izmed njih smo sedaj zbrani tudi mi, da bi se zahvalili za uspehe v minulem obdobju in prosili za prihodnost, saj se zavedamo, da je ves trud zaman, če Gospod ne blagoslavlja naših prizadevanj in truda.” T.T.
Gasilci letos praznovali v Letušu
Med maševanjem domačega župnika Milana Gosaka
M Občini Braslovče gasilci že vrsto let praznujejo sv. Florjana kot svojega zavetnika. V gasilskem poveljstvu
Braslovče organizirajo skupno slovesnost za celotno občinsko poveljstvo, vsako leto pa slovesnost pripravi eno od sed-
mih društev. Letos je bilo na vrsti PGD Letuš.
Približno 150 gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev Občine Braslovče se je zbralo pri gasilskem domu v Letušu in nato v sprevodu krenilo do cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer je mašo daroval braslovški župnik Milan Gosak. Med mašo je zapel kvintet Dobroveljski fantje. Po maši so se zbrali v dvorani Doma krajanov, kjer je bila tradicionalna pogostitev s kuhanimi jajci.
Slovesnosti se je udeležil tudi braslovški župan Marko Balant, ki je v kratkem nagovoru gasilcem poudaril pomen in negovanje gasilske tradicije, praznovanje sv. Florjana kot zavetnika gasilcev.
T. Tavčar
Nabirka za prvo škodo ob požaru
Del gasilcev pri Florjanovi maši v petrovski baziliki.
IVA
d.o.o.
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORJE IN KOLESA.
A V T O D E L I
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 1611
od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Gasilci sektorja II. občinskega poveljstva Žalec, ki združuje prostovoljna gasilska društva Arja vas, Dobriša vas-Petrovče, Drešinja vas, Kasaze-Liboje, Levec, Velika Pirešica, Ponikva in Zavrh, so svojega zavetnika, sv. Florajana, počastili s sveto mašo in družabnim srečanjem.
Približno 120 gasilcev v paradnih uniformah se je zbralo na igrišču pri petrovski osnovni šoli, nato pa so v sprevodu odšli v baziliko, kjer je maso daroval pater Ivan Arzenšek. Srečanje so nadaljevali v gasilskem domu Dobriša vas-Petrovče. Sklenili so, da se vsa nabirka v cerkvi nameni prvi družim, ki ji bo požar prizadejal škodo. Povejmo še to, da je bilo prvo praznovanje svetega Florjana v sodelovanju z župnijskim uradom Petrovče leta 1993, pripravilo pa ga je Prostovoljno gasilsko društvo Dobriša vas-Petrovče.
In kako to, da je sv. Florjan postal zavetnik zoper požar, saj sam ni zgorel v ognju? Res, moral je utoniti, a ker ravno voda pogasi ogenj, so tega svetnika gasilci izbrali za svojega zavetnika. Postal je pravi ljudski svetnik in priprošnjik v sili. Pri nas mu je posvečenih veliko cerkva, oltarjev in kapelic, naslikan je tudi na mnogih gasilskih domovih.
T. T.
Po novem avtu še nova brizgalna
S slovesnosti PGD Kapla-Pondor ob predaji nove brizgalne
Gasilsko društvo Kapla-Pondor je lansko leto praznovalo 105-letnico delovanja. Ob tem visokem jubileju so namenu predali novo gasilsko vozilo IVECO 65-C. Po letu dni, v okviru praznika Občine Tabor, pa so se opremili z novo gasilsko brizgalno.
Na slovesnosti, ki je potekala pod velikim šotorom, je zbrane gasilce in goste pozdravil predsednik društva Srečko Pustoslemšek. V nadaljevanju je podal kratko zgodovino društva s poudarkom na gasilskih brizgalnah.
Prvo gasilsko brizgalno na ročni pogon, ki so jo prevažali s konjsko opremo, je društvo nabavilo leta 1903. Naslednja brizgalna, tokrat že motorna, znamke Rosenbauer, je bila kupljena leta 1928. Ta je služila svojemu namenu vse do leta 1970, ko so kupih novo brizgalno istega proizvajalca. Uspešno jim je služila 35 let in jim bo po potrebi zagotovo tudi v prihodnje. Vsekakor pa bo
sedaj
glavno vlogo prevzela nova brizgalna znamke Rosenbauer, ki jo je gasilcem slovesno predal župan Vilko Jazbinšek. Slednji je Uidi pohvalil prizadevno delo društva ter poudaril, da je sredstva za nakup nove brizgalne prispevalo društvo samo. Gasilce sta
v nadaljevanju pozdravila predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in član predsedstva GZ Slovenije Franci Naraks.
Brizgalno sta ob zaključku slovesnosti blagoslovila duhovnika dekan Polde Selčan in Danilo Jesenik.
D. Naraglav
mtmmm1

S paradnim korakom k sv. maši na Florjanovo nedeljo
Gasilci praznovali Florjana
Po vseh občinah Savinjske doline so gasilci organizirano počastili svojega zavetnika s priložnostno parado in sveto
mašo v župnijskih cerkvah. V Občini Prebold, ki ima tudi svojo gasilsko zvezo, so organizacijo letošnjega praznovan-
ja prevzeli gasilci PGD Groblja. Le-ti bodo letos tudi organizatorji prireditve ob dnevu gasilca, ki jo bodo združili z 80-let-nim jubilejem svojega društva v drugi polovici junija.
Gasilci so se letos zbrali na parkirišču pred preboldskim hotelom, od koder so odšli pod vodstvom VGČ Nikolaja Viharja in poveljnika PGD Groblja k sveti maši v župnijsko cerkev sv. Pavla. V zboru, na čelu s prapori, je bilo približno 100 uniformiranih gasilk in gasilcev iz vseh sedmih operativnih gasilskih društev GZ Prebold. Poleg njih se je letos praznovanja udeležilo tudi 40 mladih gasilk in gasilcev. Tako kot vsako leto so gasilce tudi tokrat k sv. maši pospremili godbeniki pihalnega orkestra Godbe Prebold pod vodstvom dirigenta Milana Posavca.
Sveto mašo je daroval mladi duhovnik Dani Jesenik, Savinjčan iz Ojstriške vasi, profesor na Teološki fakulteti v Mariboru.
Sledila je pogostitev vseh udeležencev praznovanja v gasilskem domu na Groblji.
D. Naraglav
Šoferji za regijske naslove
Bočno parkiranje tovornjaka
Športna komisija Združenja šoferjev in avtomehanikov celjske regije je minulo soboto na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji pripravila regijsko tek-
movanje poklicnih voznikov tovornjakov in avtobusov. 31 voznikov se je pomerilo v znanju cestnoprometnih predpisov in spretnostni vožnji.
Med posamezniki je pri tovornih
vozilih zmagal Peter Jančič iz ZŠAM Laško pred Slavkom Sevškom prav tako iz Laškega in Janezom Galouhom iz ZŠAM Celje. Ekipno je prvo mesto pripadlo ZŠAM Laško s 162 kazenskimi točkami, druga je bila ekipa ZŠAM Velenja s 397 kazenskimi točkami, na tretjem mestu pa je pristala ekipa ZŠAM Savinjska dolina s 523 kazenskimi točkami. V kategoriji avtobusov je posamezno zmagal Boštjan Cajhen (Izletnik Celje) pred Matejem Sevškom iz ZŠAM Laško in Antonom Otavnikom iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno pa se je zmage veselilo ZŠAM Savinjska dolina s 498 kazenskimi točkami pred ekipo ZŠAM Velenje (528) in ZŠAM Laško s 584 kazenskimi točkami.
Svečana podelitev priznanj in pokalov bo 31. julija na Rogli, kjer bo osrednja republiška proslava ob dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije.
T. Tavčar
Po DOLINI
maj 2005
V Taboru si želijo več otrok
Tudi župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek {e pred dnevi pripravil tradicionalni sprejem za novorojenčke in otroke, ki bodo jeseni stopili v prvi razred nove taborske šole. V času od aprila 2004 do aprila 2005 se je v občini, ki šteje nekaj nad 1500 prebivalcev, rodilo deset novorojenčkov, vendar bi si jih želeli še več, saj jih v občini pestijo težave z zapolnjevanjem razredov. Tudi v jeseni ta ne bo poln, saj imajo le 13 prvošolčkov. Glede na to, da bodo imeli z novo šolo
in vrtcem otroci res idealne pogoje, si želijo, da bi se za vpis otrok odločili tudi tisti starši, katerih otroci iz kakršnega koli razloga obiskujejo vrtec ali šolo izven domačega kraja.
0 poteku del je župan povedal: ”Že prihodnji mesec bomo začeli z nameščanjem opreme kuhinje, učilnic, kabinetov in zbornice. Takoj zatem bomo pričeli z obnovo vrtca, ki bo potekala do konca julija. Mesec avgust je namenjen predvsem končni opremi vrtca in vsem tistim administrativnim in drugim opravilom, ki so potrebna za pridobitev obratovalnega
dovoljenja. Začetek novega šolskega leta se bo tako že začel v novih prostorih, slovesno pa bomo našo veliko pridobitev predah namenu 17. septembra.”
4. junija pripravljajo dan odprtih vrat še ne povsem dokončane šole. ’’Lahko bi rekel, da se je trženje v našem primeru preselilo tudi na področje šolske in predšolske vzgoje. Z dnevom odprtih vrat želimo predvsem občanom in tudi drugim pokazati, kakšna bosta njihova šola in vrtec po tem velikem finančnem zalogaju občine in države, hkrati pa morda zainteresirati starše za vpis svojega otroka v domači vrtec in domačo šolo. V preteklosti, in tudi še sedaj, je kar nekaj otrok obiskovalo vrtec ah šolo v tistem kraju, kjer so bih zaposleni njihovi starši. To je sicer njihova legitimna pravica, vendar pa bi bilo zaradi otrok samih bolje, če bi svojo občutljivo mladostniško obdobje preživljali v domačem kraju, med svojimi vrstniki, sosedi in prijatelji. Zagotovo bi bih bolj navezani na svoj kraj, na svojo rodno grudo. Občina, kot je naša, potrebuje prebivalce, saj le-to zagotavlja njen nadaljnji razvoj. Upam in želim, da se tega vsi Taborčani dobro zavedamo in da bo v novem šolskem letu kakšen otrok več sedel v naši novi šoh ah vrtcu, saj smo si ti pridobitvi že dolgo želeli.”
Župan Jazbinšek je ob tej priložnosti še povedal, da so letos iz občinskega proračuna namenih novorojenčkom 30.000, prvošolčkom pa 25.000 tolarjev, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti za 5000 tolarjev več.
D. Naraglav
Novorojenčki, prvošolčki in nekateri starši z županom Vilkom Jazbinškom
Skrb za ohranjanje spomina
Pomagaj in pomagal boš sebi
V organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Žalec je II. maja v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekal dobrodelni koncert. Izkupiček od vstopnine je namenjen nakupu prehrambenih paketov za družine in posameznike v Savinjski dolini, ki to pomoč nujno potrebujejo. Vsi, ki so sodelovali pri pripravi koncerta, in vsi izvajalci koncerta so se honorarju odpovedali v korist dobrodelnosti.
Dobrodelni koncert so začeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod vodstvom zborovodje Milana Kasesnika. Zbranim je nato spregovoril predsednik Območnega združenja RK Žalec Vlado Rančigaj. Po pozdravu in zahvali, da so s svojo udeležbo prispevali pomemben del sredstev za pomoči potrebnim, je nanizal nekaj misli o Rdečem križu in njegovi vlogi doma in v svetu. V svojem govoru je še posebno poudaril pomen dobrodelnosti, ki je ena od pomembnih obhk delovanja RK. Dejal je tudi, da RK ne namerava z nikomer tekmovati, ampak le pomagati in še naprej dosledno opravljati svoje poslanstvo. Ni pomembno, ali je človek bel, rdeč ah črn, katere vere je ah kateri pohtični stranki pripada. Bistveno je, da potrebuje pomoč in da mu pomagajo, kolikor morejo. Rdeči križ je neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje v Sloveniji in je sestavni del mednarodnega gibanja Rdečega križa, ki je največja humanitarna organizacija na svetu, saj je ustanov-
ljena v 178 državah sveta in šteje več kot 97 milijonov članov. Rdeči križ Slovenije je tudi član Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
V nadaljevanju večera, ki ga je vodila Savina Vybihal, so se na odru dvorane zvrstili številni pevski in glasbeni nastopi. Najprej so odpeli pevke in pevci MePZ Tabor. Za njimi je prostor na odru zasedel ansambel Roberta Zupana. Nato je dvorano napolnila glasba evropskega prva-
ka na diatonični harmoniki Uroša Točaja iz Mozirja. Da je diatonična harmonika - frajtonerca res slovenski inštrument, dokazuje tudi družina Ferme iz Limove. Tako rekoč vsi člani družine igrajo harmoniko. Sledil je nastop Vitezov polk in valčkov. Za izkušenimi glasbeniki je na oder stopil ansambel Uroša Točaja. Slednji si je svoje glasbeno znanje nabiral v šoh Roberta Zupana in postal pravi virtuoz na diatonični harmoniki.
Občinstvo je v nadaljevanju večera raznežil ansambel Žerdoner s prijatelji. Z venčkom narodnih se je na diatonični harmoniki občinstvu predstavil Nejc Zupan, ki je potrdil, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Da imajo pomembno vlogo tudi geni, pa je potrdil ob zaključku koncerta nastop vseh treh generacij Zupan, dedija, ata in sina.
S sloganom Pomagaj in pomagal boš sebi je bila ta večer izražena resnica, ki se je kar premalokrat
zavedamo. Ob pomoči drugim vedno pomagamo sebi, saj imamo takrat dober občutek, da smo naredili nekaj pravega. Seveda le, če je pomoč srčna in dana z ljubeznijo. V imenu vseh tistih, ki bodo prejeli pomoč iz sredstev tega koncerta, in v imenu Območnega združenja RK Žalec velja vsem iskrena zahvala z željo, da s svojo dobrodelnostjo pomagajo tudi v prihodnje.	D. Naraglav
Predsednik Območnega združenja RK Žalec Vlado Rančigaj med svojim govorom
Predsednik borčevske organizacije v Občini Braslovče Viktor Zorec medpodajanjem svojega poročita
Minuli mesec so po vseh občinah Savinjske doline potekali občni zbori ZZB in udeležencev NOB. V Občini Braslovče se je zbora udeležilo 82 od 107 članov, med gosti pa so bili tudi župan Občine Braslovče Marko Balant, podpredsednik Območnega združenja borcev Spodnje Savinjske doline oziroma v. d. predsednika Viljem Petek in delegat veteranskega združenja Sever Marko Magrič.
Občni zbor je pričel s pozdravom vseh udeležencev predsednik borčevske organizacije v Občini
Braslovče Viktor Zorec, ki je podal poročilo o delu organizacije v minulem letu. Dejal je, da je njihovo delo potekalo v skladu z zadanimi nalogami. Med najpomembnejšimi nalogami je bilo odkritje spominske plošče na osrednjem spomeniku v Rakovljah. Slovesnost, ki so jo obogatili s kulturnim programom učenci OŠ Braslovče, Prosvetno društvo Braslovče ter Godba na pihala TT Prebold, je bila organizirana v okviru praznovanja Občine Braslovče. Pomen in dogajanje je opisal Franci Kralj. Za uresničitev tega projekta pa gre naj večja zasluga Občini Braslovče, ki je projekt finančno podprla. Viktor
OPTIKA
imo m ft* KODAIN.
s. p.
Rimsko cesto 35, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03 / 700 06 30
Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.
PREGLEDI VIDA: TOREK, 14. 6. 2005.
Naročite se!
VSRK PONEDELJEK V JUNIJU - DON UGODNOSTI! - 20 % POPUST NR KOREKCIJSKA IN SONCNR OCfllfll
VEUKA IZBIRA, UGODNE CENE, SVETOVANJE, PRURZNOST ... vse to dobite v OPTIKI Simona.
13 ICTZ VAMI OPTIKA
Zorec je v nadaljevanju povedal, da so v minulem letu izvedb čiščenje na partizanski kmetiji Tlimšek na Dobrovljah. Dela je finančno podprlo Območno združenje. Sicer pa so se udeleževali raznih spominskih srečanj, še posebno množičnega srečanja na Čreti, in se odpravili na izlet na Gorenjsko. Prijetno pa je bilo tudi na pikniku pri brunarici TD Braslovče. V preteklem letu so štirje njihovi člani praznovali 90. rojstni dan. Žal pa so se morah posloviti od petih članov in predsednika Območnega združenja Rada Cilenška. Ob dnevu mrtvih so obiskali vsa grobišča in spominska
obeležja v občini ter položili vence in prižgali sveče.
V program dela, ki ga je podal predsednik Zorec, so vključili vrsto aktivnosti v zvezi s 60-letnico osvoboditve. Njihova skrb bo tudi v prihodnje pridobivanje novih članov. Nekaj so jih ob zaključku občnega zbora medse sprejeli tudi tokrat. Vsem so podehh nageljne in članske knjižice, posebno pozornost pa so izkazali članici Antoniji Omladič, ki je praznovala visok življenjski jubilej.
D. Naraglav
Več krvodajalcev
Z zadnje akcije v Šempetru
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo krajevne organizacije v prostorih šempetrske osnovne šole pripravila četrto letošnjo krvodajalsko akcijo. Izvedela jo je Splošna bolnišnica Celje, oddelek za transfuzijo krvi, akcije pa se je udeležilo 115
krvodajalcev.
Kot je povedala sekretarka Območne organizacije RK Žalec Majda Pilih, so bih z akcijo zadovoljni, posebno zato, ker je bilo v tej akciji več udeležencev kot pred letom dni, kar kaže, da se v Šempetru število krvodajalcev ponovno veča.
T. Tavčar
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE -OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC
organizira krvodajalski akciji:
GRIŽE, 9. junij, med 7. in 11. uro v domu Svobode i Griže;
Prebold, 23. junij, med 7. in 11. uro v Gasilskem domu Prebold.
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC vljudno vabi člane
NA PRIREDITEV OB 35-LETNICI DRUŠTVA, ki bo v petek, 24. junija 2005, ob 10. uri v telovadnici I. OŠ Žalec.
Prijave sprejemajo poverjeniki in v društveni pisarni vsak ponedeljek in sredo od 8. do 12. ure.
Vabljeni!	Predsednik MDI
Janez Meglič
maj 2005
Po DOLINI
mjtSp
Kaj veš o prometu?
Med spretnostjo vožnjo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec je v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter pripravil medobčinsko tekmovanje Kaj veš prometu. Tekmovanje je potekalo v prostorih in na poligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Šempetru.
V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, v ocenjevalni vožnji na prometnih površinah z gorskimi kolesi in čeladami in v spretnostni vožnji na poligonu se je med sabo pomerilo v dveh starostnih skupinah 77 učenk
in učencev iz šestih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline.
Med posamezniki v mlajši skupini je zmagal Nejc Senica (OŠ Šempeter) pred Sebastjanom Oničem (OŠ Braslovče) in Gašperjem Vrhuncem (OŠ Šempeter). V starejši skupini je zmagal Anže Čakš, ki se bo udeležil tudi republiškega tekmovanja Kaj veš o prometu 28. maja v Rogaški Slatini, pred Tomažem Škafarjem (oba iz 1. OŠ Žalec) in Alešem Ločičnikom (OŠ Šempeter). V mlajši skupini je ekipno zmagala OŠ Šempeter pred OŠ Braslovče in I. OŠ Žalec, v starejši skupini pa OŠ Braslovče pred OŠ Šempeter in I. OŠ Žalec.
T. Tavčar
• anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa •
Kam na počitnice in oddih
Prihaja čas dopustov, počitnic, oddiha. Čas, ki ga preživljamo ob morju, v planinah, v termalnih zdraviliščih, ob rekah in jezerih, na enodnevnih ali večdnevnih izletih in drugod, odvisno od tega, kje se najbolje počutimo oziroma kakšne možnosti imamo. Pomemben, če ne odločilni faktor, je debelina naše denarnice. Tako ostaja večni razkorak med željami in finančnimi zmožnostmi.
Katarina Magajne: “Letošnji dopust je pravzaprav še nekako v zraku, vsekakor pa bo bistveno drugačen, saj v prihodnjem mesecu pričakujem naraščaj. Dopust bo pred-
člana^ Če bo vse tako, kot je treba bomo šli konec avgusta ali v septembru za nekaj časa na slovensko ali hrvaško obalo blizu naše meje. Kaj dlje si ne bomo upali. Doslej smo hodili največ v Dalmacijo v Primošten, Ogunjan in okolico pa tudi v Kvarner na Krk. Letos bova s partnerjem zadovoljna že s tem, da bova nekam šla, v prihodnje pa bomo lahko dopust znova načrtovali.”
Aleš Davitko: “Povsem točno še ne vem, kje bom preživel tiste prave počitnice ob morju. Vsekakor bo to nekje na slovenski obali ali malo čez mejo v Istri, saj me dalje na jug ne vleče preveč. Morje je zame prava
p o s i r b e H starši, sedaj pa je prav, da si kaj zaslužimo sami. Sem dijak Srednje gostinske šole v Celju in bom lep čas počitnic tudi delal in si tako prislužil nekaj denarja, ki ga bom večinoma tudi porabil za dopust. Na morje hodim skupaj s prijatelji, ki so tako kot jaz pristaši kampiranja, kar je tudi najcenejše.”
Doris Šimek: “Morje zame pred-
stavlja najboljšo izbiro za brezskrbne počitniške dni in tudi letos bom skupaj s starši kakšen teden preživela
1 epq, gaj
sem zadovoljna že s tem, da se lahko kopam v morju. Zadnje čase hodimo večinoma na slovensko obalo v Izolo in najverjetneje bo tako tudi letos. Med počitnicami nameravam tudi delati, tako da bodo počitnice kar hitro minile. Denar, ki ga bom zaslužila s počitniškim delom, pa nameravam shraniti, saj si želim kupiti motor.”
Maja Strašek: “Končujem osmi razred in jeseni se začenja novo obdobje mojega šolanja. Odločila sem se za poklic frizerke, kar me
s ki zrak na
morju kakšen mesec, saj imamo tam postavljeno svojo prikolico. Pred leti smo hodih na morje v Premanturo pri Pulju, sedaj pa že kakšne tri leta hodimo na Krk. Zelo je lepo in prijetno, vendar se po nekem času vsega naveličaš in z veseljem znova prideš domov. Če mi bo uspelo dobiti počitniško delo, ga bom z veseljem sprejela in si tako tudi sama kaj zaslužila.”
Gregor Arčan: “Doslej sem
največkrat hodil na dopust na hrvaško obalo. Od Paga do Krka, od Cresa do Šibenika. Skratka po
naolo-og, pa smo se s prijatelji odločili za des-tinacije, primerne za mladino. Ta čas je sedaj mimo, saj bo potrebno življenje in delo prilagoditi družini in pa tudi študiju, saj izredno študiram organizacijo in menedžment na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Letošnji dopust zagotovo ne bo takšen, kot je bil v preteklosti, bo pa po svoje še lepši, saj ga bomo preživeli v troje.”
Franc Holobar: “Na dopust bomo šli z družino na otok Pag, kjer ima naše podjetje svoje apartmaje. Tja ah na otok Ugljan hodimo tako rekoč vsako leto. Pogoji za dopust so idealni in lahko smo hvaležni podjetju, da imamo takšne možnosti dopustovanja. Tudi cenovno je to najugodneje, še zlasti, ker vzamemo veliko hrane in pijače s sabo, saj je na Hrvaškem dražje kot v Sloveniji. Na dopust gremo zmeraj v začetku avgusta, na višku sezone, ko so običajno cene tudi nekohko višje. To pa nas posebno ne moti, saj si večino obrokov pripravimo sami. Kupujemo le tisto, kar potrebujemo.”	D. Naraglav
POTEPUH
POTEPUHOVAPOTEPANJA SAN GIÌGNAN0-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCEM6,, « Sit:-BOROMEJSKI OTOKI-MILANO:26.-27.6„ 32® Sit ; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE: 25.-26.6.,23.9 POTEPUHOVO POLETJE: KRANJSKAGORA: 4‘naiem app 113.85.000 St PULA Itoli 3*, P(M od 5.780 in;PAG: za$.app najem že od 51.500 Sit KRIŽARJENJE PO JADRANU: ? dni, 84.900 Si; ZADAR: TN Zaton 7=5*
14=10; hü Donai, VSE VKLJUČENO, 66.890 Sit; PETRČANE til Pinja, (M do 12,leta GRATIS; DUGI OM lili Božava, 4.6, 48.600 Sit HCE: it Punta, 4,11,18.6,66.800 Sil; TROGIR: Itfi Medena, 4.6,41.500 Sit; NEUM: i Stela, 2.oirok do 12 leta GRAB, VIS: iševo, 4.6., 28,300 S#, 11,18.6., 36.400 Sit; DUBROVNIK: ti# Vis, 4,11., 18,25.6,70.9ÖÖ Sit; BUDVA: I Ste plaža, 4.6., 31.600 Sit V ZADNJEM HIPU: TUNIZIJAhtl 3*. 30.5., 69.900 Sit, TURČIJA i 3*, 29.5., 54.900 Sit; hti 4* 29.5., 69.900 Sit;
AKCUA POLETJE: TURČIJA: htl 3*, 5„ 12.6, 54.900 Sil; KRETA MAkat, 11.6., 69.900 Sit, MALORKA hi 3*,16.6. 69.900 Sit; JORDANIJA h« 3* 6.6., 67.400 Sit; BOLGARIJA: h« 2’,14.6., 54.900 Sit; ROMUNIJA: lil 3’, 23.6,79,900 Sit e-mail: Doteouh@siol.net. www.mh-dolinar.si plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/7132301; fax: 03/713 23 08
éJoi
Občinski odbor SDS Prebold, ki jo že nekaj let vodi Marjan Golavšek, sodi med zelo uspešne odbore te stranke v Sloveniji. Stranka ima dobre pozicije tudi v Spodnji Savinjski dolini, saj kar trije župani pripadajo tej stranki, ki je na zadnjih volitvah prevzela žezlo.
Občni zbor preboldske SDS je bil zaradi zmage na volitvah letos še posebno slovesen. K temu je s svojo prisotnostjo in zanimivimi informaciji iz Bruslja dodala svoj delež tudi evropska poslanka Romana Jordan - Cizelj, rojakinja iz Latkove vasi. V stranki je predsednica ženskega odbora in zato je veliko besed namenila področju žensk, ki so še vedno
v podrejenem položaju v primerjavi z moškimi. Predlagala je, da se tudi v strankinem statutu bolj konkretno opredeh ženska politika oziroma politika enakih možnosti. Takšen sklep je bil dan tudi v zapisnik občnega zbora in posredovan vodstvu stranke, ki naj bi to pripombo upoštevalo pri dokončnem oblikovanju statuta.
Občnega zbora so se udeležih tudi župan Vranskega in poslanec DZ Franc Sušnik, ki je poudaril, da so ponosni na volilni uspeh, da pa bo pomembno ohranjati vladno koalicijo, saj bo le tako mogoče obdržati volilni rezultat in uresničevati zadane volilne in programske naloge. Ob tej priložnosti je izrekel pohvalo in zahvalo Marjanu Golavšku, ki je
odigral pomembno vlogo za volilni uspeh stranke in njegovo izvolitev za poslanca. V nadaljevanju je zbranim spregovoril član IO SDS Slovenije Franc Sever, ki je prav tako izrazil zadovoljstvo nad uspešnim delom preboldske organizacije in čestital za vohlni uspeh. Uspešno delovanje stranke v preboldski občini pa so pohvalili tudi gostje iz ostalih občinskih organizacij SDS.
Ta večer so podelili tudi priznanje za dolgoletno in uspešno delo Francu Ciglerju, sprejeh nekaj novih članov, potrdili kandidaturo Marjana Golavška za člana IO SDS ter ponovno predlagali, da se Alojzu Cilenšku, ki je “oče” preboldske SDS, podeli Zlati znak SDS.
D. N.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
OB DNEVU DRŽAVNOSTI ČESTITAMO DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE!
Vabimo vas, da nas obiščete.
Uradne ure za poslovanje s strankami na sedežu upravne enote: ob ponedeljkih: od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, ob sredah: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ob petkih: od 8. do 13. ure;
in na sedežih krajevnih uradov:
Prebold: ob ponedeljkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure, Vransko: ob torkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure,
Polzela: ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, Braslovče: ob petkih od 8. do 13. ure, kjer lahko od junija dalje dobite elektronski izpis iz zemljiške knjige.
Svetovalka za pomoč strankam vam je na voljo vsak delovni dan na sedežu upravne enote ali na tel.: (03) 71 35 125, e-mail: ue.zalec@gov.si.
Vse informacije, obvestila in novice so objavljene tudi na spletu: http://upravneenote.gov.si/upravneenote/zalec
Evropska poslanka Romana Jordan - Cizelj (ob predsedniku Matjanu Golavšku) podeljuje priznanje Francu Cigletju.
Evropska poslanka v domačem kraju
Osrednje teme
maj 2005
Alternativni vir energije tudi les
Tudi Slovenija si skuša zagotoviti cenejše in okolju bolj prijazne vire energije. Takšno naj bi bilo ogrevanje na lesne sekance, ki ga država ob podpori Svetovnega sklada za okolje spodbuja v okviru projekta Odstranjevanje ovir za povečano rabo lesne biomase kot energetskega vira. Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso na Vranskem je eden prvih primerov dobre prakse pri nas, Vransko pa postaja tudi regijsko tehnološko in inovacijsko središče za raziskovanje in uvajanje alternativnih virov energije.
Ob letošnjem občinskem prazniku so namenu predali novo kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesne sekance, ki je bila sicer zgrajena že decembra lani. Položili so tudi temeljni kamen za izgradnjo Inovacijskega centra za razvoj alternativnih virov energije. Poleg številnih gostov, med drugim županov občin iz celjske regije, sta se slovesnosti udeležila minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
Kotlovnica je v industrijski coni KIV. Nemoteno oskrbo vseh porabnikov s toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotavljata dva kotla na lesne sekance in rezervni kotel na kurilno olje. Oba kotla na lesno biomaso je izdelalo domače podjetje KIV, imata pa visok energijski izkoristek. Celoten proces kurjenja je računalniško voden, od odvzema sekancev iz zalogovnika do odvoda pepela in čiščenja dimnih plinov v tako imenovanem multi-ciklonu.
Celotna trasa toplovoda znaša 3.750 metrov, omogoča pa priključitev 125 porabnikov, med drugim vse javne ustanove, kot so šola, vrtec, zdravstveni dom, občina, kulturni dom, gostišča ... Sistem daljinskega ogrevanja že deluje v Kočevju in na Vranskem, v prihodnji kurilni sezoni pa naj bi začeli delovati še manjši sistemi v Pivki, Mozirju in Lučah.
Na Vranskem bodo na leto porabili 9 000 nasutih kubičnih metrov lesnih sekancev, večino pa naj bi jih pridobili iz lokalnih virov. Dobavljah
jih bodo kmetje iz bližnje okolice, poleg gozdov pa so vir lesne biomase kmetijske površine v zaraščanju ter ostanki predelave in dodelave lesa. Pri odkupu sekancev je pomembna zlasti njihova vlažnost, velikost in kakovost. Gozdarski inštitut, Zavod za gozdove in Kmetijsko gozdarska zbornica so vzpostavili model izobraževanja gozdarskih, kmetijskih in energetskih svetovalcev na področju energetske izrabe lesne biomase.
Projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na Vranskem je vlada podprla v okviru projekta Odstranjevanje ovir za povečano rabo lesne biomase kot energetskega vira (GEF) v obliki kapitalskega vložka države v družbo Energetika Projekt Vransko, ki ima koncesijo za toplotno oskrbo Vranskega, v višini
115,8	milijonov tolarjev (nepovratna sredstva je država v okviru projekta GEF pridobila iz Svetovnega sklada za okolje). Ministrstvo za okolje je zagotovilo 115,8 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, Ekološki sklad RS pa 160 milijonov tolarjev ekološkega kredita s subvencionirano obrestno mero. Ostali družbeniki v Energetiki Projekt Vransko so zagotovili: KIV 47,4 milijonov tolarjev, izvajalec gradbenih del NIVO 30 milijonov, Občina Vransko 21 milijonov, dobavitelj opreme za kotle BACO pa 20 milijonov. Doba vračanja 510
milijonov tolarjev vloženih sredstev je dobrih 14 let. Država ima v družbi Energetika Projekt 49-odstotni lastniški delež, ki naj bi ga prodala po petih letih. Po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika je prišlo na Vranskem do odlične sinergije: “ ...med državo, Ekološkim skladom in strokovnim znanjem, ki so ga očitno tu na Vranskem imeli. To je tudi prispevek Slovenije k uresničevanju Kjotskega protokola. Tildi po ekonomskih parametrih je projekt daljinskega ogrevanja na Vranskem odlično zastavljen in predstavlja primer dobre prakse.” Vransko tako postaja vzorčni center za regionalni razvoj ogrevanja z lesno biomaso tudi z gradnjo Tehnološko inovacijskega centra za razvoj alternativnih virov energije. Regionalna razvojna agencija Celje je pred dvema letoma pričela izvajati projekt Razvoj omrežja tehnoloških parkov, tehnoloških centrov in podjetniških inkubatorjev savinjske regije. Sestavni del omrežja tehnoloških centrov savinjske regije postaja Tehnološko inovacijski cen-
ter za alternativne vire energije na Vranskem. Njegov namen in cilj je opravljanje razvojnih in aplikativnih raziskav za potrebe ekološke tehnološke platforme Ekoplat, katere ustanovitelj so podjetja, izobraževalne in razvojne institucije in drugi. Glavni nalogi centra bosta združevanje razvojno raziskovalnega potenciala na ekološkem področju v širšem slovenskem prostoru in prenos rezultatov posameznih projektov v prakso ter demonstracija novih tehnologij izrabe obnovljivih virov energije s poudarkom na primerih dobre
S pritrditvijo plošče se je simbolično pričela gradnja novega Tehnološkega inovacijskega centra za alternativne vire energije. Ploščo sta pritrdila minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak (levo) in minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade CUenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASU SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
prakse. V prvi fazi bo center razvijal aplikativne raziskave na področju biomase.
Župan Občine Vransko in poslanec Franc Sušnik je povedal: “To je eden največjih projektov v Občini Vransko, ki je rezultat skupnega dela lokalne skupnosti, podjetništva in države. Investicija je zelo velika. Dobili smo
V	času od 8. do 15. maja je v Sloveniji potekal teden Rdečega križa. To smo, če ne drugače, lahko opazili na poštnih pošiljkah, na katerih so bile prilepljene znamke Rdečega križa z likom dveh otrok, ali na vozovnicah. V tem času je bila v javnost dana tudi poslanica Rdečega križa Slovenije.
’’Pravzaprav ne bi bilo nič narobe, če bi bilo to leto kar leto Rdečega križa, ki bo drugo leto praznoval 140 let delovanja na tleh Republike Slovenije. V Sloveniji deluje v 56 območnih združenjih skoraj tisoč krajevnih organizacij, zato smo v tem tednu izvedli več kot 1000 različnih prireditev po vsej domovini, in sicer v vsakem kraju s posebnim poudarkom na področjih, ki so za tisti kraj pomembna. V tem tednu je Rdeči križ Slovenije začel z razdeljevanjem živilskih paketov in pralnega praška najbolj ogroženim družinam in posameznikom, za katere so darovali donatorji v akciji Nikoli sami 2004/ 2005. Rdeči križ Slovenije je v mesecu maju razdelil 100 ton hrane in 30 ton praška v tržni vrednosti 60 milijonov tolarjev,” pravi generalni sekretar RK Slovenije Srečko Zajc v svoji poslanici.
V	zvezi z doplačilnimi znamkami na poštnih pošiljkah in doplačilnimi nalepkami na vozovnicah pa dodaja: ” Marsikdo se morda sprašuje, kakšen smisel imajo te znamke in nalepke, vendar na Rdečem križu vemo, da imajo zelo velik pomen za mnoge, ki so tako ali drugače deležni pomoči ali informaci j v tednu Rdečega
lep demonstracijski center za rabo obnovljivih virov energije, Vranšani komfortno in cenovno ugodno ogrevanje s toplotno energijo, v inovacijskem centru, ki se bo zgradil, pa bo priložnost razvijati tehnologije za prihodnost s področja alternativnih in obnovljivih virov energije. Ta center je solidna in potrebna podlaga
križa. V letošnjem letu bomo štiri desetine sredstev, zbranih z doplačilnimi znamkami in nalepkami, namenili za nakup šolskih potrebščin, štiri desetine za neposredno finančno in materialno pomoč, za socialno-humanitamo dejavnost in razširjanje znanj in zavesti o pomenu Rdečega križa in dve desetini za programe izvajanja tečajev in izpitov iz prve pomoči za nestrokovnjake, pa tudi za promocijo povsem novih gradiv s tega področja in predstavitev prenovljenega strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS. Sredstva bodo porazdeljena po celotnem teritoriju Republike Slovenije. Rdeči križ Slovenije, ki pomaga ljudem v stiski, to pogosto počne tiho in neopazno, tako zahtevajo naša načela in etika. Žal ne moremo pomagati trajno, pomagamo pa lahko hitro in hitro lahko pomagamo, če je Rdeči križ Slovenije dobro razvita, opremljena in s potrebnimi materiali preskrbljena organizacija. S pomočjo neštetih donatorjev to postajamo vsak dan bolj, hkrati pa si želimo in poskušamo najti pot k povezovanju humanitarnih društev in organizacij na naših tleh, da bi skupaj lahko pomagali hitro, v zadostni meri in kar se da velikemu številu prebivalk in prebivalcev Slovenije. Solidarnost je najbolj univerzalno načelo, ki je človeški rod pogosto obvarovalo pred katastrofo v katastrofi. Varujmo človekovo dostojanstvo. Hvala, ker stopamo skupaj.”
S temi besedami je generalni sekretar RKS Srečko Zajc zaključil svojo poslanico, ki je v prvem delu govorila o moči in nemoči humanosti in
tudi za razvoj podjetja KIV. Dodatna priložnost tudi za nova delovna mesta je v proizvodnji lesnih sekancev, kar predstavlja za naše pretežno gozdarske kmetije novo možnost zaslužka in s tem lažjega preživetja v novih globalnih pogojih kmetovanja, ki niso najbolj prijazni.”
K. R., foto: T. T.
načel. V tem delu se je vprašal, če se zavedamo, kako zelo se je spremenil svet od takrat, ko je Henry Dunat s somišljeniki začel gibanje, ki ga danes posnemajo mnoge organizacije, društva ali civilne pobude. V zvezi s tem je dejal: ’’Humanitarno ni nekaj, kar je rezervirano za humanitarne organizacije, društva in civilne pobude. Pogled v Irak ali na Balkan pove, da je humanitarno lahko tudi oboroženo, usmerjeno proti drugemu, če cilj posvečuje sredstvo. Iz tega lahko postavimo preprosto tezo: če smo včeraj verjeli v moč humanosti, mar naj danes verjamemo v humanost moči? Nekaj pa vendarle ostaja: nastajajo nove skupine, ki so odrinjene od osrednjega družbenega gibanja, ki niso vključene v nobene registre, ne prejemajo nobene pomoči in katerih stiske ne vidimo vse dotlej, dokler ne prestopijo meje še vzdržnega in tolerantnega. Veliko novih oblik družbene izključenosti je, ki jih povzroča in jih bo povzročila vrnitev v kapitalizem: nihče ne ve, kakšen ho slovenski kapitalizem leta 2010. Strokovnjaki nam prodajajo njihove lastne modele rešitve, mi pa jim lahko zaupamo ah ne. Z naše perspektive vidimo vrsto izključenosti, ki jih statistika bolj ali manj uspešno prekriva s svojo metodologijo: mladi strokovnjaki, ki ne dobivajo služb, ženske, ki se v poznih tridesetih odločajo še za enega otroka, manj izobraženi delavci, ki jih izkoristi pretkan podjetnik za dostop k državnim sredstvom, moški nad petdeset - povsem odpisani za delodajalce. Potem velika skupina, ki raste: vsi nad 65 let, za katere bomo jutri ugotovili, da si jih zgornjih 10 % lahko privošči varovana stanovanja, da jih je 10 % v domovih upokojencev in da jih 80 % sodi v tisto kategorijo, za katere bodo skrbele humanitarne in društvene organizacije po svojih najboljših močeh.
D. Naraglav
Moč in nemoč humanosti in načel
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite!	i MI ŠINI Pl I) I S I KI IMM M A	> I NOVO l)l I* II N A (i n.o.
i___	—			——		—				—			
maj 2005
Podjetništvo
Razvojna agencija Savinja, &z
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1,4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni list RS, št. 53/05). Razpis bo odprt do konca leta 2006.
-Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni Ust RS, št. 39-42/05). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece 10. v mesecu do porabe sredstev.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
-	Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF). Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 28. 10. 2005. (Uradni list RS, št. 53-54/05).
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic, ki jih bo v letu 2005 financirala Repubhka Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (projektni razpis 21, oznaka JPR21 2005) (Uradni Ust RS, št. 45/05). Razpisni rok: razpis se začne 6. 5. 2005 in se zaključi 6. 6. 2005. Informacije: Jelka Gazvoda, tel. 01/ 369 59 46, Tatjana Likar, tel. 01/369 59 65 in Samo Zorc, tel. 01/478 83 64.
Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Objava obvestila o zaključku javnega razpisa za finančne spodbude invesUcijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 15-16/05). Prejemniki nepovratnih sredstev bodo objavljeni na spletni strani sofinancerja www.gov.si/aure oziroma ministrstva www.gov.si/mop.
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosU obstoječih stanovanjskih stavb (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Vloga se odda na pošti in mora biti oddana najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Na nadaljnja odpiranja so roki naslednji: 6. 6. 2005,4. 7. 2005, 5. 9. 2005 in 3. 10. 2005. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije: www.gov.si/aure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Rok za predložitev vlog je do objave zaključka javnega razpisa v Uradnem listu. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni stani sofinancerja: www.gov.si/aure in na tel.01/300 69 90 vsak ponedeljek in sredo od 9- do 12. ure.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
-	Javni razpis za ukrep posodobitev obstoječih plovil in mah priobalni ribolov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 36/05). Vlogo je potrebno poslati do zaključka javnega razpisa oziroma najkasneje do 15. 6. 2005 s priporočeno pošiljko na naslov: Agencija RepubUke Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.
-	Javni razpis za ukrep ribogojstva, predelava in trženje iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 36/05). Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v Uradnem Usta RS do zaključka javnega razpisa oziroma najkasneje do 15.6. 2005 na Agenciji RS za kmeüjske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160,1000 Ljubljana.
Ministrstvo za obrambo, Uprava KS za zaščito in reševanje
- Javni razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2004 do 30. 6. 2005 (Uradni Ust RS, št. 36/05). Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet razpisa: višina sredstev razpisa znaša 312,000.000 sit. Vlagatelj mora prijavo na razpis za dodehtev sredstev poslaü izključno s priporočeno pošto na Ministrstvo za obrambo, Upravo RepubUke Slovenije, najpozneje do 11. 7. 2005. Zainteresirani vlagatelji lahko dvignejo razpisno dokumentacijo v prostorih Gasilske zveze Slovenije, Tržaška 221,1000 Ljubljana, aU na spletnih straneh Gasilske zveze Slovenije: www.gasilec.net.
Ekološki razvojni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 32L104B (Uradni Ust RS, št. 126-127/04). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29. 7.2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološko razvojnem skladu RepubUke Slovenije, javnem skladu, Trg republike 3,1000 Ljubljana, tel: 01 241 48 20, faks: 01 241 48 60, in na spletni strani: www.ekosklad.si.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih nalož 34PO05A (Uradni Ust RS, št. 15-16/05). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2005. Dodatne informacije lahko kandidati pridobijo na Ekološkem skladu RS, javnem skladu. Slovenski podjetniški sklad
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v letu 2005. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obbki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt do objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2005- V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 25. 10. 2005, bo sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem Ustu RS. Dodatne informacije na tel. 02/234 12 72 in 02/234 12 64 aU na e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v lem 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obUki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, Maribor (pisarna št. 11) m na spletni strani www. podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10. 2005. Informacije na tel. 02/234 12 74,02/234 12 72 in 02/234 12 64 ah na e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v lem 2005 (Uradni Ust RS, št. 30-31/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, 2000 Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10. 11. 2005. V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 10. 11. 2005, bo sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem Ustu. Vse ostale informacije dobite na tel.: 02/23412 74,02/234 12 72 in 02/23412 64 aU na e-pošti: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RepubUki Sloveniji s subvencijami v letu 2005 (Uradni Ust RS, št.30-31/05). Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obUki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11, 2000 Maribor (pisarna št. 11), in na spletni strani www.podjetniskisklad.si. Vse ostale informacije dobite na teI.02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 aU na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Popravek javnega razpisa za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v lem 2005 (Uradni Ust RS, št. 33-34, datum: 1. 4. 2005). Tretji odstavek 1. točke se po novem glasi: Skupna višina razpisanih subvencij je 80,000.000 sit.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2005 (Uradni Ust RS, št. 26-28/05). Objavljeno v časopisu Utrip 28. april 2005, št. 4. Dodatne informacije so na voljo na sedežu Občine Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, aU po tel. 713 64 36 (kontaktna oseba Tilka Potočnik).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodeUtev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije bi deratizacije (Uradni Ust RS, št. 4/05). Rok prijav je odprt do 31. 12. 2005. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS na tel. št. 300 13 09 vsak dan od 8. do 10. ure (mag. Eva Lavrenčič).
-Javni razpis za sofinanciranje certificiranja žganih pijač z geografskim poreklom, živil z znakom višje kakovosti in živil, ki se označujejo s posebnimi označbami, določenimi s predpisi za posamezne vrste živil, v skupni vrednosti 5.000.000 sit (Uradni Ust RS, št. 47/05). Rok, v katerem lahko vlagatelji predložijo vloge, ter način predložitve vlog: ne glede na način prenosa morajo vloge prispeti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo bi prehrano, Dunajska 58,1000 Ljubljana, najkasneje do vključno 3. junija 2005 do 9- ure v zaprti ovojnici, na kateri mora biti vidno označeno: ne odpiraj - prijava javni razpis certiflciranje. Dodatne informacije: dr. Lucijana Cencič, tel. 01/478 90 26, e-pošta: lucijan.cencic@gov.si.
Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj
-	2. javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz Programa pobude skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-ltalija 2000-2006. Številka javnega razpisa: 4012-136/2005 (Uradni Ust RS, št. 38/05). Rok za predložitev vloge je 15. 6. 2005 do 14. ure na zgoraj navedeni naslov, isti rok velja za oddajo vloge po elektronski pošti: olga.abram@gov.si bi jts.biterreg@regione.fvg.it, vlogi priložite disketo/zgoščenko. Dodatne informacije so na voljo ob torkih, sredah in četrtkih med 8. in 12. uro osebno po predhodni najavi aU po tel. 05/731 85 33, kontaktna oseba Olga Abram.
-	2. javni razpis za zbiranje vlog, ki bodo sofinancirane iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IDA Slovenija-Avstrija 2000-2006. Številka javnega razpisa: 4012-137/2005. (Uradni Ust RS, št. 47/05). Rok za oddajo vlog je 30. 6. 2005 do 12. ure na naslov: Agencija RepubUke Slovenije za regionalni razvoj, Regionalna pisarna Maribor, Pobreška cesta 20,2000 Maribor. Dodatne informacije: damjana. karlo@gov.si.
Evropski razpisi za nove poslovne priložnosti
-	Glede razpisne dokumentacije se obrnite na Katarino Urbas, tel: 01 589 18 74, katarina.urbas@pcmg.si, in Natašo Tratnik, tel: 01 530 98 10, natasa.tratnik@pcmg.si.
Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah s seznama C in D
(Uradni Ust RS, št. 10/05). Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do vključno 30. 9. 2005. Kontaktni osebi Javnega sklada: Franc Florjančič, tel.: 01 836 19 53, Katja Zgonc, tel.: 01 836 19 53-
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med RS Slovenijo in itaUjansko repubUko v letih 2005-2008 (Uradni Ust RS, št. 40-41/05). Rok za predložitev prijav je ponedeljek, 30. maj 2005, do 15. ure. Podrobnejše informacije: Marjetica
Razvojna agencija Savinja, giz
Primožič, tel. 01/478 47 15, e-naslov: Marjetka.Primozic@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med RS Slovenijo in RepubUko Hrvaško v letih 2006 in 2007 (Uradni Ust RS, št. 47/05). Rok za predložitev prijav: prijave morajo prispeti v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, ne glede na vrsto prenosa te prijave do vključno 15. junija 2005 do 14. ure. Podrobnejše informacije: Marjetka Primožič, tel. 01/478 47 15, e-pošta: marjetka.primozic@gov.si.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje in donatorstvo programov ter projektov za promocijo pravilne in zdravju prijazne uporabe zdravil v letu 2005 (Uradni Ust RS, št.47/05). Vloge v zaprtih ovojnicah in jasno označene morajo biti predložene do ponedeljka, 13. 6. 2005, do 9. ure na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana. Dodatne informacije: Bojana Kušar, tel. 01/307 74 34, ali na spletni strani: http:www.zzzs.si/novosti.
TUJI RAZPISI
- Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, UUca heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www. ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Povezovanje študentov in delodajalcev
Udeleženci na obisku v podjetju SIP strojna industrija, d. d., Šempeter
Na UPI-Ljudski univerzi Žalec smo v letošnjem letu za mlade brezposelne iz savinjske regije pripravili in izvedli še en projekt, tokrat na temo povezovanja študentov in delodajalcev, in sicer v okviru razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Projekt je nastal predvsem z namenom pospeševanja zaposljivosti študentov oziroma diplomantov (z višjo,
visokošolsko in univerzitetno
izobrazbo), ki so obenem tudi iskalci prve zaposlitve.
Omenjena skupina v našem okolju predstavlja sorazmerno visok delež brezposelnih oseb, zato je bil osnovni cilj projekta večja zaposljivost te skupine in s tem posledično preprečevanje migracije visoko izobraženega kadra v druge regije. Udeležence projekta smo seznanili s postopki prepoznavanja lastnih potencialov in sposobnosti in z
načini uresničevanja le-teh pri uveljavljanju svojih ambicij in želja. V programu smo jih uvodoma seznanili s potrebami na trgu dela na prehodu Slovenije v Evropsko unijo, z izdelavo vlog, ponudb in življenjepisov v domačem in tujem jeziku, posebno pozornost pa smo namenili tudi uspešnemu razgovoru za zaposlitev. Skupaj z udeleženci smo obiskali nekaj domačih podjetij, kjer so spoznali njihovo dejavnost, usmeritev in vizijo. Obiskali smo podjetja SIP strojno industrijo, d.d., Šempeter, Novem Car Interior Design, d. o. o., z Ložnice pri Žalcu, Tovarno nogavic Polzela, Termotehniko, d. o. o., iz Orle vasi in Elektro Celje, d. d. Ob tej priložnosti se vsem podjetjem zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč.
Upamo, da bomo s projektom, ki ga bomo zaključili predvidoma junija, uspeh vsaj deloma preprečiti migracijo visoko izobraženega kadra v druge regije in tako obdržati mlade izobražence, ki predstavljajo pomemben razvojni potencial v okolju. Odliv znanja namreč zelo otežuje spodbude in vpeljave tehnološko zahtevnejših proizvodenj. Upamo pa Uidi, da smo s projektom spodbudili tudi podjetja k spodbujanju ali vsaj razmišljanju o spreminjanju v učečo se delovno organizacijo, kar je neposredno povezano z odkrivanjem in zaposlovanjem kakovostnih človeških virov in z vlaganjem v obstoječe zaposlene.
Mihaela Aneliti
v
h
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo nove strokovne sodelavce.
MONTER (SERVISER) TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH NAPRAV
-	2 delavca za področje el. tehnike in krmiljenja (elektrikar, el. tehnik ali inž. el. tehnike (VI. stop.)
Pogoji:
-	ustrezna izobrazba (želene nekajletne izkušnje),
-	vozniško dovoljenje B-kat.
NUDIMO:
-	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo,
-	delo na perspektivnem področju in v mladem kolektivu,
-	možnost dodatnega izpopolnjevanja,
-	delo v pretežno v delavniških prostorih,
-	povračilo potnih stroškov,
-	toplo malico v podjetju,
-	zelo stimulativno plačo.
Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMOTEHNIKA, d. o. o., Orla vas 27/a, 3314 BRASLOVČE. Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE-LIUANA STROŽER, S.P.	_
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
Z vami Jüe
20 te
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. Pokrivanje LINDAP EKO in JEKLENIH kritin, CREATONA in ostalih kritin.
Podjetništvo
maj 2005
Uspešna predstavitev v Miinchnu
Podjetje Aplast, d. o. o., iz Petrovč, Id je hčerinsko podjetje že zelo uveljavljenega podjetja Zagožen, d. o. o., iz Žalca se je uspešno predstavilo na nedavnem 14. mednarodnem sejmu IFAT v Miinchnu.
Podjetje Aplast je proizvajalec izdelkov iz plastičnih mas velikih dimenzij. Matično podjetje Zagožen, d. o. o., trenutno odkupi 60 % njihove proizvodnje za področje kanalizacije. To so različni jaški, peskolovi, lovilci olj in maščob, elektrojaški in podobno. Prav tako pa izdelujejo izdelke za naročnike iz različnih držav Evrope. Na sejmu ITAF v Miinchnu, kjer so bili prisotni le trije razstavljavci iz Slovenije, so poželi veliko zanimanja in pohval. Sejem ITAF je največji mednarodni strokovni sejem za vodo, odpadne vode, odpadke in reciklažo. Na sejmu so bili prisotni vsi svetovni proizvajalci tovrstnih izdelkov. Podjetje Aplast se jim je postavilo ob bok z enako oziroma boljšo kakovostjo tovrstnih izdelkov, kar je priznala tudi konkurenca. Rezultat tega je bilo izredno zanimanje kupcev iz cele
Evrope in ostalih držav. Trenutno že potekajo razgovori za zastopstva na tujih trgih in prihajajo naročila, tako da v podjetju že pospešeno priprav-
V državah, ki še nimajo zgrajene kanalizacije. Za porast plastičnih jaškov botruje predvsem velik upad izgradenj kanalizacij iz betonskih izdelkov, ki je zastarel in se v razvitem svetu ne uporablja več.
Sejem v Miinchnu je obiskal skupaj s sekretarjem tudi minister za okolje in prostor RS Janez Podobnik. Pohvalila sta razstavni prostor, predvsem pa sta bila ponosna na napis nad razstavnim prostorom APLAST
Razstavni prostor podjetja APLAST v Miinchnu
ljajo program za povečanje proizvodnje. V podjetju so prepričani, da bodo zmogli izpolniti vse načrte in zadovoljiti vsa povpraševanja, ki so po tovrstnih izdelkih velika predvsem
Slovenija. Ob tej priložnosti sta obljubila tudi pomoč ministrstva pri plasiranju podjetja na zunanje trge, v kolikor bi to potrebovali.
D. N.
Nogavice še čakajo kupca
Na Okrožnem sodišču v Celju je bila 4. maja druga dražba premoženja Tekstilne tovarne Prebold v stečaju. Kot je povedal stečajni upravitelj Branko Džordževič, sta dva kupca kupila skupaj šest nepremičnin. Vrednost prodanega stečajnega premoženja je nekaj čez 28 milijonov tolarjev. Prodana so bila zemljišča in ena hala - barvarna, katere kupec je podjetje Termotron Kočevar.
Neprodanih je ostalo še pet nepremičnin, med njimi tudi hala za proizvodnjo nogavic. Po besedah stečajnega upravitelja je nekaj zainteresiranih kupcev. Po posvetu s stečajnim senatom se bo Branko Džordževič odločil, na kakšen način prodati danes neprodane nepremičnine. Proizvodnja nogavic, ki je kljub stečaju potekala še v mesecu aprilu, je zdaj končana, zaposlenim, ki so trenutno na dopustu, pa se je pogodba o zaposlitvi iztekla 15. maja.
K. R.
#SILCO
Smo uveljavljeno podjetje s področje prodaje materiala in opreme za popravilo avtomobilske karoserije ter ovtomobilske klimatizacije K sodelovanju vabimo: KOMERCIALISTA Zahtevani pogoji:
• veselje do delo na terenu • vozniški izpit 8 kategorije • komunikativnost • urejenost • starost do 35 let Nudimo:
• stimulativni zaslužek • možnost napredovanja • zanimivo delo v dinamičnem kolektivu Cenjene ponudbe pričakujemo na email: soso.kronovsek@silco.si oli naslov: Silco d.o.o., Petrov trg 7,3311 Šempeter v S.d.
SILCO d.o.o., Tel.: 03 700 18 96, fox.: 03 570 11 68, www.silco.si
DOM NINE POKORN - GRMOVJE
išče za najem manjšo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, za obdobje najmanj 5-ih let, v okolici Žalca, Polzele in Petrovč.
Ponudbe pošljite na naslov:
DOM NINE POKORN - GRMOVJE,
Pemovo 4/a, 3310 Žalec.
Ponudbe se zbirajo v roku 15 dni po objavi.
Za dodatne informacije pokličite na telefon: 03/713 29 00.
Direktorica
Zdenka Ferlež, prof. psih. pedag.
PESED,
TOPOLOTNA TEHNIKA
Prapreče 25, 3305 VRANSKO
OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA:
1.	KOVINOSTRUGAR
2.	KLJUČAVNIČAR
3.	ELEKTROVARILEC
Potrebna so tri leta delovnih izkušenj.
Informacije na tel.: 03/703 84 90,
041 350 051 (g. Avgust).
Podjetje Pesed znano po vsej Evropi
V	sklopu prireditev ob letošnjem prazniku Občine Vransko so predali namenu prenovljene prostore podjetja Pesed iz Prapreč pri Vranskem. Slovesnosti so se udeležili številni sokrajani, poslovni partnerji, minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, župan Občine Vransko Franc Sušnik in drugi.
Po pozdravnih besedah vodja podjetja Pesed Justina Sedeljška je spregovoril župan Franc Sušnik in med drugim dejal, da je velik del podjetništva v Občini Vransko neločljiv in več kot dve desetletji povezan z razvojem in proizvodnjo naprav za izkoriščanje lesne biomase za namene ogrevanja in priprave sanitarne vode. Zanimivo in svojevrstno zgodovino beleži podjetje Pesed, toplotna tehnika, katere duša in srce je družina Sedeljšak, ki se je že leta 1980 odločila, da bo svoje ideje, plod strokovnega znanja in bogatih izkušenj, uresničila kot samostojni podjetnik. Za tiste čase je bila to zelo pogumna odločitev, saj niso imeli lastnih prostorov, vendar so kljub temu pričeli z izdelavo kotlov na trdo gorivo.
Leta 1982 so proizvodnjo preselili v novo zgrajeno delavnico. Leto pozneje je bil izdelan prvi kotel na avtomatizirano kurjenje s sipkimi lesnimi ostanki. Izdelek je bil edinstvena novost na domačem trgu in z njimi so v nekaj letih opremili več kotlovnic. S sodelavci vseskozi spremljajo razvoj opreme in uvajanje novih tehnologij. Najnovejša spoznanja so uvajali v razvoj lastnih proizvodov, kar še posebej velja za elektronsko krmiljenje in merjenje kakovosti zgorevanj, zato izdelki njihove proizvodnje dosegajo visoke izkoristke in omogočajo ekološko čisto ogrevanje z biomaso. Vsi proizvodi so plod domačega znanja in razvoja, po učinkovitosti in kakovosti pa so vsaj enakovredni tujim, kar dokazuje njihova vgradnja in uporaba v številnih državah Evrope. Danes podjetje zaposluje 12 delavcev, v letošnjem letu pa načrtujejo za 30 odstotkov rast proizvodnje in prodaje.
V	nadaljevanju sta spregovorila
ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o.
POSLOVNA ENOTA ŽALEC; Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, ww.sz-atrij.si
PRODAMO
GOTO VIJE
zazidljivo parcelo, skupne velikosti 1700 m2, sončna lega, asfaltiran dostop, z manjšim montažnim objektom, cena 6 mio SIT;
LIBOJE - Pongrac
nadstandardno manjšo stan. hišo, 200 m2 biv. površine, L 2004, vseljena, parcela 1200 m2, cena 43 mio SIT;
ZABUKOVICA
montažno hišo, bivalne površine 77 m2, starost približno 60 let, parcela 2000 m2, cena 6,5 mio SIT;
MOZIRJE
manjšo pritlično stan. hišo, L I960, 80 m2 bivalne površine, parcela 900 m2, na lepi lokaciji ob Savinji, cena 16,5 mio SIT;
ŠEMPETER
stan. hišo, 1. 1972, velikost ca. 180 m2, parcela 625 m2, cena 21 mio SIT;
ŽALEC
poslovni prostor (90 m2) v centru mesta, L 1910, potr. obnove glede na predvideno dejavnost, na čelni strani ceste, primeren za trg. dejavnost, cena 600 Eur/m2.
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www.sz-atrij.si.
Med ogledom proizvodov podjetja Pesed
tudi ministra, ki sta delo družinskega torov je opravil domači župnik Jože podjetja Sedeljšak pohvalila in izra- Turinek, za praznično vzdušje pa so žila presenečenje nad delom podjetja poskrbeli pevci iz Tabora.
Pesed. Blagoslov prenovljenih pros-
T. Tavčar
POTRESNO ZAVAROVANJE
Ko se zamajejo tla pod nogami, je najpomembneje, da rešite življenje sebi in najbližjim.
V Zavarovalnici Triglav se zavedamo nevarnosti, ki ogrožajo vaše življenje in premoženje.
Narava je še vedno zelo nepredvidljiva in v odnosu do ljudi iz dneva vdan izkazuje svojo premoč
Napovedi ruskih znanstvenikov o katastrofalnih potresih pri nas se vsaj zaenkrat k sreči še niso uresničile in tudi iskreno upamo, da se ne bodo nikoli, vendar pa je glede na potresno ogroženost Slovenije nesmiselno prepuščati usodo vašega premoženja naključjem, zato vam priporočamo sklenitev POTRESNEGA ZAVAROVANJA, ki vam v primeru potresa zagotavlja povrnitev ob potresu nastale škode in s tem ohranitev vrednosti vašega premoženja.
Vse potrebne informacije dobite pri naših zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
PRIPRAVLJENI NA VSE.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
• TURISTIČNI • KOTIČEK •
KOLESARJENJE PO SPODILI SAVINJSKI DOLINI - nedelja, 26. junija 2005
Po Spodnji Savinjski dolini je speljanih 18 kolesarskih poti, ki so različne po zahtevnosti in dolžini. Potekajo po urejenih in stranskih poteh in se med seboj prepletajo. Na vsaki poti so kontrolne točke, na katerih kolesarji prejmejo žig v za to namenjen kartonček. Kdor zbere vse žige, dobi v TIC-u Žalec spominsko majico.
Vsako leto zadnjo nedeljo v juniju Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s turističnimi društvi Spodnje Savinjske doline organizira kolesarjenje po krožni kolesarski poti, dolgi 56 km. Vodi od Žalca preko Vrbja, Prebolda in Tabora do Vranskega in preko Braslovč, Polzele in Gotovelj nazaj v Žalec.
Letošnje, že 4. tradicionalno kolesarjenje, bo v nedeljo, 26. junija.
Start bo ob 9. uri izpred hotela Žalec.
Organizatorji bomo poskrbeli za okrepčila ob poti in na cilju ter za spominsko darilo.
Vabljeni!
Informacije: TIC Žalec, tel: 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net.
društvih. S svojim referatom sem želel opozoriti vodstva TD na obnašanje v TD. To pomeni, da je potrebno svoje delo načrtovati, opredeliti dejavnosti, s katerimi se turistično društvo ukvarja, imeti ustrezno kadrovsko politiko in politiko nadzora, da se to, kar je načrtovano, tudi udejanji. Povedal sem tudi, kako si predstavljam lik predsednika, ki mora biti
od ministrstev in drugih o novitetah na področju turizma. Danes smo lahko slišali, kaj se pripravlja v Evropski skupnosti na področju razvoja podeželja, kar je gotovo zelo koristno. Spregovorili smo o aktualnih zadevah, kje smo danes na področju turizma na podeželju. Vemo, da še marsikaj manjka, da je še premalo usklajenosti med TD in ostalimi subjekti, ki delujejo na področju turizma, da še niso dovolj povezam javni, zasebni in društveni sektorji. Čaka nas še precej dela, da bomo lahko govorili o realnih
turistična društva s podeželja znova v Žalcu
voj vasi Olga Verovšek, predsednica TD Žlebe - Marjeta, turistično kmetijo Velhova gorca pa je predstavil Slavko Toplišek.
V nadaljevanju posveta je namestnik predsednika Komisije za razvoj turizma na podeželju Franjo Šauperl govoril o podjetništvu v delovanju TD. O možnostih sodelovanja TD v obliki sistemskega vzpodbujanja podjetništva in turizma na podeželju je govorila direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek - Korent.
Po razpravi in končanem posvetu so se udeleženci pod vodstvom lokalnega vodnika odpravili na ogled Savinjske doline. Obiskali so petrovško baziliko, industrijsko trgovino Kili Liboje, o keramiki kot umetnostni obrti pa so marsikaj izvedek tudi v družinskem podjetju Keros v Kasazah.
In kaj so povedali ob koncu obiska?
Predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije Stanko Šoster: ’’Veselil sem se današnjega srečanja, ker sem vedel, da se bom srečal s turističnimi delavci. Mislim, da Slovenija potrebuje še več tovrstnih posvetov, kajti lepa dežela mora postati središče turizma. Na posvetu smo se seznanili z dejstvi, z načinom dela, kako priti do tega, da bomo naše zamisli tudi uresničili. Razni strokovnjaki s turističnega področja so nam predstavili načine in pristope v času odprte Evrope. Mislim, da so nakazali pravo smer. Glede na to, da so predavali strokovno podkovani ljudje, bom z njimi navezal stike, saj želim da bi projekte, ki jih imamo že v obdelavi ah pa jih načrtujemo pri naši Zvezi društev vinogradnikov in vinarjev, lažje izpeljali. Prav tako sem na podlagi današnjega posveta pripravljen promovirati tovrstna srečanja, da bo čim širši krog ljudi seznanjen z možnostmi nadaljnjega turističnega razvoja Slovenije.”
Namestnik predsednika Komisije za razvoj turizma na podeželju pri TZS Franjo Šauperl:	’’Letos je bila tematika
posveta tudi podjetnost v turističnih
Savinjska metropola že vrsto let gosti predstavnike turističnih društev s podeželja. Letošnje je bilo že deveto po vrsti. Organizatorji so bili Turistična zveza Slovenije, Občina Žalec (Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zveza turističnih društev Občine Žalec in Razvojna Agencija Savinja Žalec), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije, Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Združenje vinogradnikov in vinarjev Slovenije VINIS. Tema letošnjega posvetovanja, ki je potekal v dvorani gasilskega doma v Žalcu, je bila razvoj turizma na podeželju in delovanje turističnih društev nekoč in danes.
Posvetovanje se je začelo s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci I. OŠ Žalec. V nadaljevanju je zbranim zaželel dobrodošlico
da se društva enakopravno vključujejo v turistični razvoj. Poudaril je tudi, da so TD na podeželju neke vrste generator turističnega razvoja in povezovalci vseh turističnih ponudnikov v tako imenovani skupni turistični produkt podeželja. Ob zaključku je nekaj besed namenil tudi 100-letnici Turistične zveze Slovenije in se vsem TD in ostalim, ki pomagajo vleči voz turizma, zahvalil za njihovo dosedanje delo.
Zbranim je nato spregovorila članica evropske komisije Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Branka Tome. Predstavila je politiko razvoja podeželja in delovanje turističnih društev. V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri dobrih praks. V zvezi s temo turistična društva nekoč in danes je prva spregovorila predsednica TD Žalec Breda Vizovišek, ki je predstavila 110-letno zgodovino društva, njihov način dela in evropski projekt Entente florale, v katerega se je vključilo mesto Žalec.
Skupinska slika udeležencev posveta pred gostiščem Zibika
predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Spregovoril je o namenu tradicionalnega posveta in opozoril predvsem na tisto, na čemer naj bi svojo strategijo in svoje delovanje TD na podeželju tudi gradila. Posebej je poudaril tristranski odnos med javnim, zasebnim in društvenim sektorjem, kar pomeni,
O temi dobra gostilna in TD na vasi je udeležencem spregovoril predsednik TD Pomjan Mirko Tomšič, o čebelarstvu in turizmu pa Malči Božnar iz Turistične zveze Dolomiti. Vodja podeželskega razvojnega jedra Savinja Cvetka Mavrič je govorila o pestrejši turistični ponudbi podeželja, o vljučevanju mladih v turistični raz-
Delovno predsedstvo posveta z Ivico Čretnik, Jožetom Kandolfom in Franjem Šauprlom in govornik Ferdo Haler
vodja v TD, imeti ideje, iniciativo, biti organizator in podobno. Poudaril sem, da je razhka med TD in podjetjem samo v tem, da v podjetju govorimo o dobičku, ki si ga lahko na koncu lastniki tudi razdelijo, v TD je prav tako potrebno poskrbeti za pozitivni rezultat, za presežek sredstev, ki pa jih je potrebno gospodarno vložiti nazaj v razvoj društva. Današnje srečanje je bilo namenjeno primerom dobrih praks, s čimer se TD tudi spoznavajo in ob tem dobivajo ideje, na osnovi katerih gradijo svojo strategijo in svoje aktivnosti. Mislim, da je to že tradicionalno srečanje podeželskih TD v organizaciji TZS in tukajšnje Zveze turističnih društev Občine Žalec izjemnega pomena za društva predvsem zato, da se seznanijo z delovanjem drugih društev.” Podpredsednik TZ Slovenije Jože Kandolf: ’’Mislim, da je posvet potrdil, da so tovrstne oblike druženja potrebne, kajti TD na podeželju imajo določeno specifiko in je prav, da se enkrat letno srečajo, povedo svoje probleme pa tudi, da izvedo iz določenih uradnih krogov
možnostih nadaljnjega razvoja na podeželju.”
Direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek -Korent: ’’Tradicionalnost tega posveta se je obdržala predvsem zato, ker se vsako leto vendarle pokažejo spremembe tudi v pozitivni smeri. Če ne bi bilo tako, bi bil verjetno odziv društev na naše vsakoletno povabilo soorganizatorjev, ki nas je kar nekaj, manjši, je pa dejansko vsako leto večji. Dejstvo je, da je bilo letošnje srečanje obeleženo tudi s 100-letnico
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, 705 03 20, 041 649 234
turizma. Poskušali smo pogledati, kako je bilo v preteklosti, kako je danes in se predvsem usmeriti v prihodnost. Kot razvojna agencija ocenjujem, da je posvet potekal v tej smeri. Svoj prispevek smo k temu dali tudi mi. Za prihodnost je potrebno, ker smo sedaj del Evrope, da TD tako v svojem lokalnem okolju kot regionalnem, nacionalnem in seveda tudi evropskem okolju predvsem povečajo obseg svojega znanja, usposobljenosti, zato da se bodo lahko razvijala, da bodo lahko tudi kandidirala za sredstva in predvsem, da se bodo lahko povezovala in skozi povezovanje zagotavljala učinkovitejši razvoj. Ugotavljamo, da je za to potrebno storiti nekaj doma, povezovanje se je že marsikje dobro prijelo in tam so primeri dobrih praks, kar smo danes tudi slišali. Kjer se še ni, je potrebno to storiti. Potrebno je pripravljati razvojne programe, v katerih so društva kot civilna iniciativa aktivna. Na drugi strani pa je tudi na nacionalni ravni potrebno spremeniti sistemske osnove zato, da bomo na primer na eni strani agencije, kot je naša in podobne institucije, svojo svetovalno pomoč in prenos znanja dale tudi TD, da bomo, kar nam danes včasih pravzaprav ni dovoljeno, na primer v vavčarskem sistemu svetovanja, na drugi strani pa, da se bodo TD na naše razpise tudi prijavljala. Kot sporočilo današnjega druženja predlagamo torej spremembe na nacionalni ravni.”
D. Naraglav
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Politične stranke
maj 2005
Invazija rdečih majic v Ajdovščini!
Na topel pomladni dan, 7.maja 2005 je vsa svobodna Slovenija praznovala. V Ajdovščini smo obeležili 60-letnico ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Da je to dogodek, ki ga je potrebno še posebej obeležiti, je mislila velika množica udeležencev. Preko 10 tisoč ljudi je v Ajdovščino prišlo od vsepovsod. Le strankam sedanje koalicije na oblasti se ta dan ni zdel vreden obeležbe. Njim se zdijo pomembnejši datumi drugih skupin slovenske zgodovine.
Občinski odbori Liberalne demokracije Slovenije Spodnje Savinjske doline so v Ajdovščino prepeljali štiri polne avtobuse ljudi. En avtobus so napolnili Sivi panterji iz Žalca; druge avtobuse smo napolnili skupaj z borci in odbori občin Žalca, Braslovč, Polzele, Tabora in Prebolda. Tako smo se v Ajdovščini poleg 50
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
senirojev Liberalne demokracije iz Žalca znašli tisti, ki nam ni vseeno, kakšna je naša skupna zgodovina in še bolj kakšna bo naša bodočnost. V Ajdovščino je odšlo 44 krajanov Žalca, 8 iz Griž, 24 Libojčanov, 20 iz občine Braslovče, 15 Preboldčanov, 12 iz Tabora in 26 s Polzele. V Ajdovščini je bilo kaj videti. Nekaj titovk na glavah nekaterih ljudi in 250 rdečih majic, ki smo jih v LDS Žalec ob tej priložnosti pripraviti osebej za obletnico prve slovenske vlade v Ajdovščini. INVAZIJA RDEČIH MIKIC z veliko belo zvezdo in verzi Zdravljice pod njo je uspela. Ljudje so množično spraševati kdo so ti z rdečimi mikicami!? Na koncu so vsi vedeti, da smo to Savinjčani.
Hvala vsem, Id ste se z nami
udeležili obiska v Ajdovščini!
strankamladihslovenije
srn
www.sfns.si
Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli.
Slovenska ljudska stranka
Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli.
SDS
Od prejšnje številke Utripa se je nanizalo toliko dogodkov, da se težko odločim, katerim naj dam prednost. Če začnem z dnevom upora proti okupatorju, mi še vedno ni jasno, kako je ta praznik prišel v kontekst praznikov nove slovenske države. 26. aprila 1941 je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki je agitirala proti Angliji in ZDA, kajti to so bile "imperialistične države". Prisegala je na Sovjetsko zvezo in Stalina, ki je bil takrat na podlagi pakta o nenapadanju med SZ in Nemčijo avgusta leta 1939 prijatelj Adolfa Hitlerja. Pakt se je ponesrečil, obljube tudi in po končani moriji in holokavstu se je Evropa razdelila na dvoje. Mineval je čas, leta, desedetja.
Prvi maj, praznik ki je namenjen delu in delavcem, je tudi tokrat minil v vzdušju pohodništva in različnih tradicionalnih srečanj. Ob lepem vremenu v Sloveniji je bilo vzdušje pravo, zadovoljstvo predvsem sindikalnih voditeljev pa tudi. Ponekod, npr. v Moskvi in še kje, so se šopirili generati in vojaški častniki ob prvomajskih vojaških paradah in razkazovanju fizičnega uničevalnega arzenala. Zbujanje strahu in nemoči razuma pač. Pomembno je, da so imeti gledalce, ki so ploskati, četudi na ukaz.
Dober teden dni kasneje smo se spominjati pred 60-timi leti končane 2. svetovne vojne. Takrat je ta dogodek prinesel dvoje: na eni strani kapitulacijo Nemčije in z njo padec nacizma (fašizem je praktično padel že poleti 1943 s kapitulacijo Italije), na drugi strani pa eksploziven vzpon ideologije, v podrobnosti mnogo hujše od fašizma in nacizma. Komunizem, ki je preplavil celotno vzhodno Evropo, Azijo in kasneje Kubo, je prinesel novo trpljenje, zatiranje človekovih pravic in svoboščin, gulage, taborišča, razlastitve premoženja, montirane sodne procese in likvidacije. V Sloveniji je bil maj 1945 in naslednji meseci za nekatere priložnost podlih in krutih maščevanj, neporavnanih računov, ropanja in preganjanja. Evforija, ki je zaje-
la nove oblastnike, ni imela meja, njene razsežnosti so prešle vse meje zdravega razuma. Ker je bila oblast revolucionarna, to pa v svojem bistvu pomeni prevratna, se je tako tudi obnašala. Ravno zato tako pomilujem nekatere slavnostne govorce, ki so se na proslavah obletnice konca vojne tako šopiriti z neštetokrat prežvečeno frazo proti spreminjanju zgodovine. Jasno odgovarjam takšnim naivnežem, da partijski ponaredek pač ne bo več dolgo zdržal. Iluzije bodo nadomeščene z resnico in naši vnuki bodo to obdobje doživljati s pieteto do žrtev in z jasnimi pogledi na mračnost komunizma, v vsem njegovem vzponu in padcu, vse do 9. novembra 1989, ko je bil porušen Berlinski zid in je Evropa začela postajati drugačna.
Lokalna politika navadno ne povzroča razburjenj, a v Žalcu temu, vsaj v zadnjem času, ni tako. 21. seja občinskega sveta se še vedno dogaja in kar preroško bi bilo napovedati konec. Bistvo pa je v tem, da so nekateri užaljeni, drugi ne vemo čemu in zakaj, župan pa situacije preprosto ne obvladuje več. Užaljeni so predsedniki krajevnih in mestne skupnosti, ker so njihove nagrade obelodanjene, izgovori zanje pa niso utemeljeni. Če denar prejemajo, in to je razvidno iz proračuna, čemu sedaj takšen krah? Tista o stroških in telefonih je trhla. Biti užaljen pa pomeni prepustiti se čustvom in, dragi gospodje, javne funkcije so stvar racionalnih oseb. Nastaja ogromna škoda, kajti avtoriteta, ki bi morala presekati nastalo situacijo, tega ni sposobna, opozicija žal še ni dovolj močna, izgubljajo pa le občanke in občani.
V soboto, 14. maja, smo imeli v Portorožu 8. kongres SDS. Dopolniti smo statut, sprejeti politični program, izvoliti nove organe stranke in soglasno, brez glasu proti, ponovno izvoliti Janeza Janšo za predsednika SDS. Z geslom Slovenija na novi poti smo zavezani izpolniti program, za katerega smo dobiti zaupanje.
Za SDS Žalec Januš Rasieuic/
Majski prazniki • Slovenija in Evropa med preteklostjo in prihodnostjo
SOCIALNI
DEMOKRATI
V zadnjih tednih se o vojnih zakonih, ki jih je vlada vložila v parlamentarno proceduro, govori zelo veliko in deloma na prepirljiv način. Prav zato je predsedstvo Socialnih demokratov sprejelo odločitev, da v SD ljudi ne "bodo mobilizirati na polpretekli zgodovini". Odločitev je deloma tvegana, zlasti zaradi pričakovanj nekaterih ljudi, da se bo stranka v teh razpravah odzvala ostro oziroma bo temo postavila na "prapor političnega programa".
Slovenija je na križišču. Po vstopu v EU mora oceniti, kaj je potrebno storiti za to, da se razvojno odlepi od povprečja, v katerega je padla v zadnjem času. Če želimo v naslednjih 10 letih priti nad evropsko povprečje, če želimo z višjo gospodarsko rastjo dvigniti stopnjo zaposlenosti in s tehnološkimi inovacijami priti v klub najbolj razvitih držav, moramo danes najbolj pomembne ustvarjalne sile mobilizirat na prihodnosti in ne na preteklosti.
Ob tem, da to ne pomeni, da bi imela SD ravnodušen odnos do polpretekle zgodovine. Polpretekla zgodovina je pomembna tudi v politiki, vendar pa za prihodnost ni odločilna.
Pomembno je v zavesti mladih ljudi ohraniti NOB kot boj Slovencev proti okupatorju, kot tisto pozitivno zgodovinsko prelomnico, ki nas je zavarovala pred izginotjem, da damo partizanstvu pečat zgodovinskega
sijaja, ki si ga zasluži, vendar pa je potrebno dodati, da nihče, ki pripada demokratični tradiciji, ne more stati za uzurpacijo oblasti.
Socialni demokrati iz Spodnje Savinjske doline se zavedamo tega pomena in skušamo tej temi dati svoj prispevek. Ohranjanje tradicije je tudi del tega.
Udeležba članov SD in svetnikov iz vrst SD na prireditvah ob dnevu vstaje 27. aprila na Bukovici, na praznik dela pri Šmiglovi zidanici, na Šmohorju in Mrzlici je bila opazna. Spoštujemo vrednote in jih vodimo po novih poteh.
Ob dnevu Evrope smo se odločiti, da bomo sami organizirati srečanje na Gori, ki je postalo že tradicionalno. Čeprav je srečanje namenjeno praznovanju Dneva Evrope in smo v ta namen posebej povabili vse svetnike Občine Žalec ter vse občane, se je poleg članov in simpatizerjev Socialnih demokratov udeležil srečanja samo župan Občine Žalec in s tem potrdil pozitivno haravnanost spoštovanja vrednot iz katerih izhajamo.
Če hočemo boljšo prihodnost se ne smemo preveč obremenjevati s preteklostjo. Ta nasvet bi dal tudi vsem občinskim svetnikom Občine Žalec, saj dialog, ki nastaja zadnje mesece ne vodi k izboljšanju stanja, prej obratno.
Socialni demokrati Roman Virant
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
Kongresna prenova stranke
3. maja 2004 je izvršni odbor stranke določil program za organizacijo strankinega kongresa, ki bo 20. maja v Ljubljani. Na ta delovni dan nas čaka na kongresu tako vsebinska kot stat-utamo-pravna prenova, vsaj je večina članov mnenja, da se bo moral DeSUS vsebinsko prilagoditi političnim spremembam po državnozborskih volitvah in v njih najti svoje najustreznejše mesto. Seveda od majskega kongresa članstvo pričakuje obogatitev programske vsebine stranke, saj se je do sedaj pokazala potreba po vsebinski prenovi in prilagoditvi političnim razmeram in spremembam, hkrati pa iskanju mesta DeSUS-a v njih.
Vsebinska dopolnitev programa naj bi pomenila približevanje ciljem, za katere se mora DeSUS v novi vladni koaliciji opredeljevati in kar večkrat podrobneje definirati. V stranki smo trdno odločeni ohraniti neodvisnost in ideološko neobremenjenost, vsebinske spremembe pa naj bi merile v smeri približevanja skrajnostim tako na desnici kot na levici. Od kongresa pričakujemo, da nam bo prinesel tudi dopolnitve statutarnih pravil, določil tipe organiziranosti teritorialnih organizacij in njihovega delovanja, hkrati pa razmišljamo tudi o preimenovanju stranke. Število predlogov kaže, da bo kongres izoblikoval novo ime, katero pa zagotovo ne more biti brez sedanje stranke DeSUS in komponente v njej. Poudarjena mora biti sociala in nje vprašanja. Trdno bomo morati tudi v prihodnje stati za to komponento, ki postaja iz leta v leto bolj bistvena in hkrati bolj pogrešena v naši državi.
Povem lahko, da je svet stranke že pripravil in razposlal vsa gradiva, ki so potrebna za pozitivno in vzorno obravnavo kongresnih gradiv. Statutarno pravna in organizacijska komisija
DeSUS
ter komisija za ekonomsko-socialna vprašanja stranke so vzorno oblikovala stališča, kakor tudi tehtno pripravo za podlago spremembe statuta. Vlada je že poslala v parlamentarno proceduro Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga bodo parlamentarci obravnavati na junijski seji Državnega zbora Republike Slovenije.
Z zakonom se bo poizkušalo uveljaviti v koalicijski pogodbi izpogajane ugodnosti za upokojence, čeprav smo priča vedno pogostejšim protestom strateškega sveta, mladih ekonomistov in nekaterih drugih strank izven koalicije, kako bomo upokojenci ogrozili EVRO pristop. Širijo se tudi novice, ki pa zagotovo ne vzdržijo, kako upokojenska stranka izsiljuje ugodnosti za svojo, za starejšo generacijo ljudi. Povem lahko, saj sem tudi sodeloval pri usklajevanju koalicijske pogodbe, da mi kot stranka ničesar ne izsiljujemo, ampak pogajanja za vstop z drugimi koalicijskimi strankami so pokazala, da je vredno vstopiti, delovati pri razvoju, strmeti za napredkom za večjimi plačami zaposlenih in hkrati večjimi pokojninami, kar je zagotovo naš interes.
Tudi ml upokojenci želimo živeti v bogati, tvorni in sprejemljivi družbi, dati svoj maksimalni prispevek k državi tudi v prihodnje, sprejeti medgeneracijske obveznosti. Treba je pa vedeti, da ne mislimo odstopati od svojih med delom zasluženih pravic; pokojnina ni socialna kategorija, vanjo smo vložiti svoja sredstva. Zato je naša pokojnina zaslužena in v naprej plačana pravica. Ne mislimo pristati na krajšanje pravic! Dovolj je bilo neokusnih razprav, kar osebno mislim, da si nismo zaslužili!
Predsednik občinskega odbora DeSUS Ivan Jelen
14
maj 2005
Po DOLINI
Savinjske doline
Zlati zgodovinarji
Tekmovalci, zatopljeni v reševanje naloge.
Osnovna šola Vransko-Tabor je bila letošnje šolsko leto izbrana kot tekmovalni center za državno tekmovanje iz znanja zgodovine za savinjsko in šaleško regijo. Na tekmovanju so nastopili učenke in učenci iz 22 osnovnih šol, oziroma 71 tekmovalk in tekmovalcev.
Skupno je v Sloveniji v 23 centrih za državno tekmovanje nasto-
pilo 1237 tekmovalk in tekmovalcev, predhodno pa na šolskem nivoju skupaj kar 12 tisoč osnovnošolcev. Namen tekmovanja je spoznati gospodarsko, socialno in družbeno zgodovino, način življenja ter športne, kulturne in znanstvene dosežke nekega obdobja. Tekmovanje je potekalo brezhibno in v prijetnem vzdušju. K temu so pripomogli tudi sponzorji: trgovina Hmezad Žalec, Muzej
motociklov Vransko, Ljubljanske mlekarne, Mesnine Žerek, Pekarna Savinjski kruhek in Gneza Vransko. ’’Šola namreč nima sredstev za tovrstne prireditve, ki so kar velik finančni zalogaj,” je povedala vodja šolskega državnega tekmovalnega centra Barbara Ramšak, učiteljica zgodovine na OŠ Vransko Tabor. ”Ne smem pozabiti na vodstvo šole, na moje kolegice in kolege učitelje in tehnično osebje na šoli, saj zahteva priprava in izvedba takšnega tekmovanja veliko truda, prostega časa in odgovornega skupinskega dela. Za pomoč se vsem zahvaljujem,” je povedala Ramšakova in čestitala vsem tekmovalcem.
Dobitniki zlatih priznanj za 8. razred osemletke in 9- razred devetletke so Melanja Pinter, Eva Šuler in Andrej Brodej (I. OŠ Žalec), Nika Lajlar, Jure Polak in Tomo Murkovič (OŠ Livada Velenje), Nikola Domitrovič in Srečko Pevnik (OŠ Gorica Velenje), Alja Denša (OŠ Nazarje), Minka Vavdi in Živa Erjavec (OŠ Blaža Amuča, Luče), Anže Glomačnik in Marko Bizjak (OŠ Braslovče), Tjaša Jarc (OŠ Antona Aškerca, Velenje) ter Alja Cetina in Gregor Podbregar (OŠ Vransko-Tabor).
T. Tavčar
Ekošola kot način življenja
Na natečaju Odpadke ločujemo, naravo spoštujemo se je I. OŠ Žalec, ki je ena izmed zelo uspešnih ekošol v Sloveniji, uvrstila med deset šol finalistk. V okviru tega natečaja so izdelali najbolj izviren zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov. Sicer pa na ekošoli Žalec poteka že tretje leto akcija ločenega zbiranja odpadkov -odpadnega papirja, pločevink, stekla in baterij. V prvih treh letih so zbrali 13 ton papirja, 5 ton akumulatorjev, 2 toni stekla, 60 kg pločevink in več kot 4000 kosov baterij. V letošnjem šolskem letu pa so posebno aktivni pri zbiranju baterij, saj so jih zbrali že več kot 12.000. Na mesec povprečno zberejo tudi dva kontejnerja papirja in veliko ostalih odpadkov.
Ločeno zbiranje odpadkov pa je le ena od dejavnosti žalske I. osnovne šole, katere ravnateljica je Tatjana Žgank - Meža. Zelo je vesela in zadovoljna z rezultati, ki jih dosegajo. ”Kot ravnateljica velikokrat razmišljam, katere so tiste prave, resnične vrednote, ki bi jih naj mladi rod ponesel izza zidov naše šole. Skupaj s kolektivom ugotavljamo, da je teh vrednot več. Znanje, zdrav način življenja, želja po izobraževanju, lep odnos do narave so prav gotovo nekatere izmed njih. Naš planet je naš skupen dom, naša skupna zakladnica, ki nam vedno vrača pozitivno ali negativno energijo. Kakovost življenja je in bo vedno bolj odvisna od našega odnosa do okolja, v katerem živimo. Učitelji se moramo zavedati, da je naš poklic poslanstvo, poslanstvo prenašanja pozitivnih vrednot življenja na mlajše. Kolektiv I. OŠ Žalec opravlja to poslanstvo že vrsto let. Kot potrdilo za uspešno delo vseh zaposlenih ter učencev, ki resnično sledijo zastavljenim ciljem in vrednotam, smo v minulem letu prejeli ekozastavo. Vesela in ponosna sem, da imam tako vestne in marljive sodelavce. Ekokobulka je naš
zaščitni znak. Prav vsi učenci naše šole pa so prevzeli naziv ekofrajerjev in kot resnični ekofrajerji in ekofra-jerke sledijo ciljem, ki jih načrtujejo sami ali pa so izzivi ali projekti vest-
nih ekokoordinatoric naše šole, in sicer Milice Kresovič, Katje Selčan in Zdenke Virant. Ekoprojekt na naši šoli je plod skupinskega dela, ki ga vodijo omenjene koordinatorice in se jim vsi na šoli zahvaljujemo za njihovo uspešno delo. Pohvala in zahvala pa velja seveda tudi vsem ostalim zaposlenim ter učencem in tudi številnim staršem, ki so se uspešno vključili v naša prizadevanja prijetnega sobivanja in skrbi za lep odnos do pozitivnih vrednot življenja, izobraževanja in zdravja.”
V letošnjem šolskem letu so imeli že vrsto najrazličnejših aktivnosti. Še posebno zanimiv pa je bil eko-dan, ki so ga pripravili v počastitev dneva Zemlje 22. aprila. Prvi in drugi razredi devetletke in 2. razredi osemletke so v okviru slogana Tudi jaz znam z odpadki spoznavali komunalno podjetje Eriko Velenje. Treji in četrti razredi so se posvetili reciklažnemu dvorišču in so sodelovali pri odprtju učne poti Ribnik Vrbje. Učenci predmetne stopnje pa so ta dan obravnavali energijo.
V tem šolskem letu so organizirali tudi humanitarno akcijo zbiranja papirja za bolne in revne otroke Slovenije. Zbrali so 5860 kg papirja in s tem pridali pomemben kamenček v
mozaik humanitarnosti. Izkupiček od prodaje papirja so nakazali ustanovi za novo pediatrično kliniko. Ta se je izražala tudi v akciji RK Drobtinica, v kateri so mladi člani humanitarne pomoči RK, ki deluje na šoli, prodajali podarjen kruh različnih pekam.
Med nadvse odmevnimi eko dejavnostmi ne gre pozabiti na njihovo prednostno nalogo, s katero so se odločili preučevati biotsko raznovrstnost ribnika Vrbje. V ta namen so izdelali dve raziskovalni nalogi. V projekt Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Biotska raznovrstnost so se vključili učitelji in učenci na razredni in predmetni stopnji. Na naravoslovnem dnevu so učenci preučevali biotsko pestrost ribnika Vrbje, fizikalne in kemijske parametre vode in z ornitologom opazovali ptice. Z njimi pa je ta dan bil tudi gozdar, ki jim je predstavil posamezne drevesne vrste. Cilj tega projekta je bil spoznati tipe ekosistemov, ugotoviti kako ekosistemi in biotska raznolikost vplivajo na naše življenje, prepoznati potencialne negativne vplive in ranljivost
Glasbena šola za odrasle
Nekaj udeležencev ob zaključku
S šolskim letom 2004/2005 so na UPI-Ljudski univerzi Žalec pričeli z izvajanjem programa glasbena šola za odrasle, za katerega je bil izražen precejšen interes. Prva generacija udeležencev se je tako naučila igrati na klavir, električni klavir, sintesajzer, akustično kitaro ali električno kitaro, in sicer na osnovni ali nadaljevalni ravni.
Udeleženci so bili s programom in izvedbo zelo zadovoljni in so poudarili, da so dolgo čakali na tovrstni program. Program glasbene šole za odrasle, ki ga lahko prilagodimo željam, potrebam in sposobnostim posameznika, bodo na ljudski univerzi izvajali tudi naslednje šolsko leto.
M. Anclin
Uspehi mladih Polzelanov
V šolskem letu 2004/05 so se učenci OŠ Polzela udeležili številnih državnih tekmovanj in dosegli izjemne uspehe.
Zlata priznanja so usvojili: iz znanja fizike Špela Blagotinšek in Nejc Hriberšek, iz znanja angleščine Žan Kranjc, iz znanja materinščine Špela Blagotinšek in Ana Marie Begič; srebrna priznanja so prej-
ekosistema, podati jasne predloge za ohranjanje in izboljšanje stanja ribnika, popisati rastlinske in živalske vrste ribnika Vrbje ter na osnovi tega izdelati raziskovalni nalogi in jih nato tudi javno predstaviti.
’’Posegi človeka v naravo imajo trajne posledice. Zaradi onesnaževanja zraka, zemlje in vode se je podrlo ravnovesje v naravi. Prihodnost živih bitij na Zemlji je negotova, razen, če se ljudje ne bodo poučili o ekologiji in začeli spoštovati naš planet. Da bi vsaj delno omilili ta problem, seznanjamo učence šole s posledicami onesnaževanja in jih spodbujamo k reševanju problema. Vsak posameznik je pomemben člen v verigi ekološko osveščenih ljudi. Če privzgojimo določene navade že otroku, se jih bo držal vse življenje in svoje izkušnje prenašal na potomce,” je povedala Zdenka Virant. Ljudmila Kresovič k temu dodaja: ’’Bogat je ta, ki z energijo razumno in učinkovito ravna. To reklo še kako drži, zato
eli: iz angleščine Mitja Glasenčnik, Tamara 'Ilirnšek in Ana Marie Begič, iz znanja materinščine Katja Kotnik in Valentina Plaskan, iz znanja zgodovine Špela Blagotinšek, Mitja Glasenčnik in Jerica Rebernik, iz znanja kemije Nina Vičar, za znanje iz logike Špela Blagotinšek, iz znanja o sladkorni bolezni Nejc Hriberšek in Tadeja Resnik. Prvo mesto pa je
smo se tudi odločili, da bomo opozarjali na varčevanje z energijo, vodo in papirjem. Že drugo leto sodelujemo v projektu o energiji. Učenci so narisali opozorilne nalepke, ki smo jih nalepili na pipe, papirnate brisače ter ob stikalih. Ekošola je šola vrednot za življenje. Zavedamo se, da naravni viri niso neizčrpni in da se bo to, kako ravnamo z okoljem danes, odražalo v kakovosti življenja jutri. Varčujmo s papirjem, da bomo ohranili čimveč dreves pri življenju, saj so drevesa pljuča našega planeta. Potrudili se bomo in pripravili zloženko o skrbnem ravnanju z energijo in vodo. Opozorili bomo tudi na ustrezno izbiro gospodinjskih aparatov, ki porabijo manj vode in električne energije.”
In kaj pravi Katja Selčan? ”S ponosom opazujem učence naše šole, s kakšno zavzetostjo zbirajo odpadke - papir, steklo, baterije in pločevinke. Mlajšim učencem pomagajo starši, starejši učenci pa k zbiranju priteg-
na natečaju Goethejevega inštituta za ilustracijo nemške besede osvojil Damir Opačak.
Sicer pa so bili polzelski osnovnošolci uspešni tudi na številnih drugih področjih. V Veseli šoli, v športu, v orientaciji, na področju kulture itd. Za uspehe imajo zasluge tudi njihovi mentorji.
T. T.
nejo svoje starše. Lokalna skupnost nagrajuje naša prizadevanja za ohranjanje narave in tako skupaj tvorimo celoto, ki ji ni vseeno, kakšen je odnos ljudi do narave. Naši zanamci bodo presojali o naši ekološki osveščenosti, zato je zdaj čas za spremembe, za vse prebivalce planeta. Z načrtnim, zavednim in odgovornim ravnanjem ter z roko v roki z naravo bomo uspešni. Zavedati se moramo, da imamo kot potrošniki v rokah škarje in platno. Naša mladež je radovedna in ji ni vseeno.” Program ekošole so prevzele tudi vse njihove podružnične šole in II. osnovna šola Žalec. Omeniti velja, da razredi tekmujejo med sabo za najbolj urejen ekokotiček v razredu, kateri razred bo zbral največ papirja in baterij in kateri razred je v celoti najbolj ekološko osveščen. Nagrade, ki jih prejmejo najboljši, so ekotorte, ki jih podeli ravnateljica, najboljši ekorazred pa popeljejo tudi izlet.
D. Naraglav


Mercator
Trgovski center Levec
Pivo 0,51; ploč. Trgovsko ztumka Bitter lemon 1,51; PET Trgovska znamka Cola 1,51; PET Trgovski znamki Mineralna voda 1,51; PET Trgovska znamka
A
Mesnica Šangro UGODNO!
Masa za čevapčiče 1 kg
[P®Di]QiGw®
124. s, 129.-« 129. s, 69.-«
991.-
Kotna sedežna garnitura Natalija že od 109.200,OOsir v modemih tkaninah. Nudimo vam svetovanje in računalniški izpis, blago pa Vam brezplačno dostavimo.
Dobrodošli!
tiske dotine
Po DOLINI
maj 2005
15
Praznik vina v Žalcu
Zlati savinjski vinogradniki s predsednikom Silvom Maričem in Tadejo Vodovnik - Plevnik
Savinjski vinogradniki, ki delujejo v društvu Savinjskih vinogradnikov, so že drugič pripravili Praznik vina 2005. Na prireditvi s kulturnim programom in pokušnjo vin so podelili priznanja najboljšim vinogradnikom za vina letnik 2004.
Na prireditvi v dvorani Doma
II. slovenskega tabora v Žalcu je zbrane najprej nagovoril predsednik društva Silvo Marič. Poudaril je, da so zares dobri kletarski dosežki plod organiziranega dela, ki vključuje ob tesnem sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor številna predavanja, prikaze in posvetovanja. Zelo vzpodbudne so bile tudi besede magistre Tadeje Vodovnik - Plevnik,
ki je dejala, da so vina savinjskih vinogradnikov dokaz, da je mogoče z umnim kletarjenjem tudi na vinorodno manj znanih področjih in ob ne prav ugodnih letih pridelati odlična vina. V svojem nagovoru pa je priznanje in čestitke vinogradnikom izrekel tudi žalski podžupan Janko Kos.
Za zlato diplomo sta bili skupaj najvišje ocenjeni vini sardone Mirka Krašovca in beli pinot Jožeta Drameta, in sicer z oceno 18.20. Za zlato diplomo so bila ocenjena tudi naslednja vina: šardone Milana Krašovca, modra frankinja Ivana Podpečana, modri pinot Rudija Trobiša, bela zvrst Emila Medveščka in Aleša Božijaka, zeleni silvanec Jožeta Drameta, kerner Mirka Krašovca, beli pinot Edija Peternela in bela zvrst Bogomirja Rotovnika. Podelili so še 35 srebrnih in 17 bronastih odličij.
Slovesnost je z napitnicami popestril kvintet Dobroveljski fantje, po slovesnosti pa je bila v preddverju pokušnja najboljših vin, ki jo je vodila Tadeja Vodovnik - Plevnik.
T. Tavčar
Podeželske žene
nepogrešljive
Predsednica DPŽ Občine Prebold Danica Uplaznik med podajanjem svojega
poročila na letošnjem občnem zboru Društvo podeželskih žena Občine Prebold je konec minulega meseca pripravilo občni zbor. Zbora so se udeležili tudi nekateri gostje na čelu z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom. Ned gosti so bile tudi predstavnice društev podeželskih žena oziroma aktivov kmečkih žena iz drugih občin Savinjske doline. Tokratni občni zbor je bil tudi
volilni, vendar do sprememb ni prišlo in bo društvo še naprej vodil dosedanji odbor na čelu s predsednico Danico Uplaznik.
Članice Društva podeželskih žena so postale nepogrešljive v občini, kar je na občnem zboru dejal tudi župan Vinko Debelak. Članicam se je zahvalil za njihovo dosedanje delo, ki ima še posebno velik pomen pri nemotenem delovanju preboldske kmečke tržnice. Naj bo tako tudi v
prihodnje, občina pa bo skrbela, da bo tržnica delovala, je med drugim dejal župan Debelak in članicam izrekel zahvalo za vse dosedanje delo tudi na drugih področjih, še zlasti pri občinskih prireditvah in praznovanjih.
Čestitke za uspešno delo so na zboru članicam izrekli tudi predsednik KO Matke Jože Veber in sovaščan Marjan Golavšek, ki kot bivši predsednik KO Matke z veseljem spremlja delovanje društva vse od ustanovitve. Besede pohvale in željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju so na zboru izrekle tudi predstavnice ostalih društev podeželskih žena.
V minulem letu je društvo izpeljalo vrsto akcij in prireditev. Izpostaviti velja festival potic, ki so ga izpeljale v okviru velikonočne tržnice. Ob vsem tem so se tudi izobraževale in pripravile kuharske in pekovske tečaje. Lani so se vključile tudi v Zvezo kmetic Slovenije in tako razširile krog svojega delovanja.
Tildi v tem lem so izpeljale večino zastavljenih nalog. Širijo tudi krog članstva in nekaj novih članic so sprejele medse tudi na letošnjem občnem zboru.
D. Naraglav
Dobro in kakovostno
Ninuli konec tedna je v minoritskem samostanu na Ptuju potekala 16 državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Razstava je predvsem rezultat dobrega sodelovanja Kmetijske svetovalne službe Slovenije in slovenskih kmetij, poudarjajo v Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije. Na Ptuju
se letos predstavlja več kot 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva, med njimi tudi savinjske kmetije.
Dobrote slovenskih kmetij niso le na ogled, ampak jih tudi ocenijo. Znak kakovosti v lem 2005 in zlato priznanje je za grozdno marmelado prejela Romana Rojšek iz Založ pri
Polzeli, med dobitniki znaka kakovosti in zlatega priznanja za suho sadje pa je tudi kmetija Praprotnik z Gomilskega, ki se je predstavila z jabolčnimi krogci.
Za konzervirano peso je zlato priznanje prejela kmetija Juhart iz Orle vasi v občini Braslovče, za sadni kruh z več kot 50 odstotki sadja je srebrno priznanje prejela Fanika Burjan iz Zabukovice, za poltrdi sir pa bronasto priznanje kmetija Grabenšek iz Galicije.	K. R.
Pomlad na Bukovici
Planinci PD Žalec vsako leto s kulturno prireditvijo na Bukovici, zadnja leta z naslovom Pomlad na Bukovici, počastijo 27. april - dan odpora. Letošnja prireditev se je spomnila tudi pomembnih obletnic iz zgodovine planinstva na Slovenskem: 110-let-nice od postavitve kovinskega Aljaževega stolpa na vrhu
Triglava, ki še vedno kljubuje vremenu in času, ter 110 let začetka izdaje Planinskega vestnika, ki s prekinitvami izhaja še danes.
Pred začetkom kulturnega programa je bila svečano odprta obnovljena zgornja postaja tovorne žičnice, brez katere si oskrbe doma na Bukovici ni mogoče več predstav-
ljati. Za obnovo je bilo potrebno opraviti več kot 150 prostovoljnih ur in porabiti kar nekaj finančnih sredstev društva. Dela je vodil Dani Jelen iz planinske sekcije Ponikva. Kulturni program je pripravila Breda Šip, izvedb pa pevci Mešanega planinskega zbora iz Žalca. O prazniku in jubilejih je spregovoril predsednik PD Žalec Vlado Rojnik.
Podeljene so bile značke tistim, ki so v zimskih mesecih prehodih savinjsko planinsko pot. Značke je prejelo 25 pohodnikov iz Žalca in Gabcije.
T. T.
Pohod ob dnevu Evrope in zmage
Po "krstu” klopi še torta za Ivana Podpečana
Deveti maj je praznik Evrope in dan zmage nad fašizmom in Hitlerjevo koalicijo. Letošnje leto je še posebno slovesno, saj praznujemo 60-letni jubilej zloma nacifašizma. V spomin na zmago nad okupatorjem se je zvrstilo veliko prireditev. Svoj prispevek so k praznovanju dali tudi v Območni organizaciji socialnih demokratov Žalec, ki jo vodi Roman Virant,
in Klubu socialnih demokratov Žalec oziroma v svetniški skupini Občinskega sveta Občine Žalec, ki jo sestavljajo Ivo Lindič, Janko Kos, Jože Randl in Ivi Krašovec. Uidi letos so organizirali planinski pohod in srečanje na Šentjungartu.
Pot je pohodnike vodila izpred Doma krajanov v Galiciji proti Hramšam na Zavrh do planinske koče na Gori - Šentjungartu.
Organiziranega pohoda, ki ga je vodil Ivo Lindič, se je udeležilo pribhžno 100 pohodnikov. Vsi pohodniki in udeleženci družabnega srečanja so bili na Gori deležni okusne malice, čaja in dobre vinske kapljice. Na Goro je iz Žalca peš prišel tudi župan Občine Žalec in poslanec DZ Lojze Posedel. Zbranim je na Gori zaželel dobrodošbco vodja svetniške skupine SD v občinskem svetu Občine Žalec Ivo Lindič. Svoje razmišljanje o pohodu, praznovanju praznika Evrope, zmage nad nacifašizmom pa je podal tudi podžupan Občine Žalec Janko Kos.
V spomin na srečanje in praznovanje obeh jubilejev so svetniki s predsednikom Območne organizacije SD Žalec Romanom Virantom in predsednikom PD Galicija Milanom Ašenbergerjem slovesno predah namenu novo mizo s klopema, ki so jo podarili planinskemu društvu, s torto pa so prijetno presenetili dežurnega oskrbnika planinske koče, direktorja podjetja Novem, Ivana Podpečana, ki je prav ta dan praznoval rojstni dan.
D. Naraglav
Pohod po ponikvanskem krasu
Med pohodom po ponikvanski planoti
Preboldski jamarji smo se ob letošnjem dnevu upora odločili za organizacijo pohoda po ponikvanski planoti, ki je s svojimi jamami dajala pomembno skrivališče partizanom in aktivistom NOB. Hkrati smo obudili spomin na tradicionalne pohode, ki smo jih deset let organizirali po ponikvanski in dobroveljski planoti ter alpskem krasu Zgornje Savinjske doline. Z nami sta v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let z veseljem hodila tudi nestorja savinjskega planinstva Franci Ježovnik in Božo Jordan.
Pohodov so se udeleževali tudi osnovnošolci in srednješolci. Z ogledom jam in ustrezno razlago se je tako širilo vedenje o krasu in kraških pojavih. Tokratni udeleženci pohoda smo se zbrali na parkirišču pred jamo Pekel, zaradi katere smo pred šestintridesetimi leti ustanovili jamarski klub v Preboldu. 14. avgusta 1969 smo namreč odkrili gornjo etažo. In tako je zaživela tudi ideja o odprtju jame za turistični ogled. Skupaj s TD
Šempeter smo ob enoletnici smrti ljubljanskega jamarja Antona Suwa - Sulca, ki se je 26. oktobra 1969 smrtno ponesrečil v gornji etaži, omogočih prvi ogled jame.
S tokratnim pohodom skozi jamo in zgornjo etažo smo obudili spomine na izjemno odkritje in se poklonih spominu na zelo uspešnega ljubljanskega jamarja, ki je v jami Pekel končal svoje mlado življenje. Pot nas je iz jame vodila po gozdni učni poti, prod Ponikvi, mimo
Boštenuhove jame, Studenc do zgornje Steske jame, ki je med II. svetovno vojno dajala zavetje partizanom in aktivistom OF pred okupatorjem. Po okrepčilu ob ribnikih, ki se napajajo z vodo iz spodnje Steske jame, smo pot nadaljevali do Ponikve in od tam ob potoku Ponikvica do njenega izhva v požiralnikih v Lokah, od koder teče po podzemni poti skozi jamo Pekel in prihaja na dan kot Peklenščica.
D. N.
AKCIJA
fotoaparat Kodak KB10
maj 2005
Po DOLINI
	GALIŠKI DNEVI:
Sobota, 18. 6, ob 16. 00	ob 8.00 likovno - kiparska delavnica, POŠ Trje družabne športne igre, POŠ Trje
Petek, 24.6,	ob 15.00 razstava ročnih del, Dom krajanov Galicija ob 18.00 srečanje narodno zabavnih ansamblov, Športno igrišče Zavrh
Sobota, 25.6,	ob 8.00 pohod upokojencev s prijatelji, Dom krajanov Galicija ob 9-00 gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev, Pohgon PGD Velika Pirešica ob 15.00 prevzem gasilskega vozila PGD Zavrh, Športno igrišče Zavrh ob 15.00 srečanje Abrahamovcev, POŠ Trje ob 18.00 tek na Goro, start izpred POŠ Trje ob 20.00 kresna noč na Gori
Nedelja, 26.6,	ob 8.00 tenis turnir, POŠ Trje
POD STOLETNIMI LIPAMI Prireditve ob krajevnem prazniku KS GOTOVLJE:	
Sobota, 18. 6,	ob 10.00 po stezah KS Gotovlje, Start pri šob Gotovlje
Nedelja, 19.6, ob 9-00 strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje, Rinka	
I Sobota, 25.6,	ob 9-00 razstava "Gotovlje se predstavijo”, Zadružni dom KZ Gotovlje ob 16.00 slavnostna seja KS Gotovlje, Zadružni dom KZ Gotovlje ob 17.00 odprtje javne razsvetljave in pločnika, Križišče Ribič v Gotovljah ob 18.00 tekmovanje s starimi brizgalnami, Hipodrom Gotovlje ob 20.00 vesebca z ansamblom Braneta Klavžarja, Hipodrom Gotovlje
SREČANJE ŠEMPETROV: Sobota, 4. 6, ob 16.00 prijateljska tekma v odbojki, Telovadnica OŠ Šempeter ob 16.00 prijateljska tekma v nogometu, Igrišče TVD Partizan ob 16.00 športno srečanje ekipe upokojencev, Igrišče DU "Micka" ob 16.00 hitri turnir ekip šahistov, Osnovna šola Šempeter ob 16.00 kratek pohod po hribovitih obronkih nad Jamo Pekel ob 16.00 razstava društev in posameznikov, hmeljarska razstava, Hmeljarski dom KZ Šempeter ob 20.00 veselica z ansamblom Slovenski zvoki, v šotoru pri trgovini Hura	
POZDRAV POLETJU V PETROVČAH 18. junij 2005
ob 17. uri	ODPRTJE NOVEGA PRIREDITVENEGA
PROSTORA pri Hmeljarskem domu v Petrovčah
V programu sodelujejo učenci OŠ PETROVČE, mažoretna skupina TKI)
Levec, kitarist BLAŽ PENTEK.
Zabava z ansamblom ZAKA' PA NE in bogata gostinska ponudba.
ob 21. uri ČARODEJ JANI ob 23. uri	OGNJEMET
VABLJENI!
Organizatorji: KS Petrovče, krajevna društva, šola in KZ Petrovče.
AERO KLUB PREBOLD
organizira
SREČALE LETALCEV IN LJUBITELJEV LETENJA. Srečanje bo v soboto, 9. julija 2005, na vzletišču v Kaplji vasi.
PROGRAM SE BO ODVIJAL VES DAN.
Prihod letalcev po 9.00.
V programu bodo sodelovali: modelarji radijsko vodenih modelov, balonarji, motorni padalci, zmajarji in lahka letala.
Ob 18. uri se bo pričela velika vrtna veselica z bogatim srečelovom, igral bo ansambel ROBERTA GOLIČNIKA.
Navdušujejo doma in v tujini
Poleg državnih in mednarodnih tekmovanj se mladi glasbeniki vsako leto predstavijo tudi domači publiki. Ponovno je navdušil tudi simfonični orkester žalske glasbene šole, ki ga vodi prof, Gregor Deleja, koncertna mojstrica pa je Sonja Alatič.
V dneh, ko se šolsko leto bliža koncu, potekajo tudi različna srečanja in tekmovanja mladih glasbenikov. Na tekmovanjih so se ponovno zelo dobro odrezali učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Harmonikarji žalske glasbene šole so se udeležili 31. mednarodnega tekmovanja v Puli, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik Stipe Mesič. Žalčani so nastopili v kategoriji srednješolskih orkestrov. V orkestru, ki ga vodi priznana mentorica Andreja Turnšek, igra 22 članov različnih starosti, prevladujejo mlajši od 15 let, ki še obiskujejo nižjo glasbeno šolo, a se odlično dopolnjujejo s starejšimi, ki v orkestru igrajo le še ljubiteljsko. Različni v starosti, a enotni v glasbi, kar dokazuje že druga zaporedna zmaga v Puh v tej kategoriji in absolutno 1. mesto ter zlata plaketa s 93,29 točkami.
Trije učenci pa so se predstavili tudi kot solisti. Nina Štusej je v A -kategoriji zbrala 82,76 točk in s tem srebrno plaketo, Gal Dolinar pa je v
B - kategoriji z 78,25 točkami osvojil bronasto plaketo. V isti kategoriji je nastopil tudi Gašper Kundih, ki je zlati plaketi na slovenskem državnem tekmovanju dodal srebrno v Pulju z 82,88 točkami. Njegova mentorica je Natalija Ermakova.
V Požarevcu pa je potekalo mednarodno tekmovanje mladih pihalcev. Sodelovali so tekmovalci iz osmih držav. Glasbeno šolo Žalec je zastopala mlada flavtistka Eva Nina Kozmus s profesorico Marto Koberski in ob klavirski spremljavi Tjaše Gorišek, ki
je med letniki '94 zbrala 94,33 točk in osvojila 1. nagrado.
Flavtistka Melanija Pintar in pianistka Vesna Verbnjak sta pod mentorskim vodstvom mag. Gorazda Kozmusa sodelovali na festivalu Bojana Adamiča za mlade avtorje, ki je bilo v Kranju. Naslov skladbe, s katero sta prepričah žirijo, je bil ”Pou pou Vž”, ki sta jo sami napisah in tudi izvedli. Zmagah sta v kategoriji skladateljev instrumentalne glasbe. Za nagrado bosta zastopali Slovenijo na evropskem glasbenem festivalu Otroci glasbe, ki bo v Beogradu.
Kitaristi žalske glasbene šole pa so se udeležili Murskega festivala kitare. Sedem mladih žalskih glasbenikov je nastopilo v šestih kategorijah. Primož Čuvan je v 1. kategoriji osvojil srebrno priznanje, v 2. kategoriji sta Nejc Voh in Tim Zazijal prejela srebrno priznanje, Klavdija Žafran pa bronasto. Zlato priznanje je v 3. starostni kategoriji osvojil Petar Milovanovič, Ana Goršek pa v 4. kategoriji bronasto. Vsi omenjeni so učenci profesorice Marije Altič. Jaka Krajnc, ki prihaja iz razreda Lucije Lavbič, pa je v 3. kategoriji osvojil bronasto plaketo.
K. R., foto: T. T.
’’Dobra volja je najbolja...”
Gledališka sekcija DPD Svoboda Prebold, ki jo vodi Martina Kumer, se v teh dneh pripravlja na premiero svojega velikega gledališkega projekta na prostem. Ta bo potekal na dvorišču preboldske graščine, kjer bodo pod režiserskim vodstvom Cirila Jagriča oživeli
liki iz Vandotove povesti z neustrašnim Kekcem, močnim Bedancem, od ljudi zaničevano Pehto, bojazljivim Rožletom, slepo Mojco in ostalimi. Za gledališko igro je povest priredil Tone Partljič.
Kot je povedala Martina Kumer, so se za ta gledališki projekt, ki je v prvi
N Si
nova Slovenita
NOVA SLOVENIJA Krščanska ljudska stranka
vabi v soboto, 28. maja 2005,
ob 9.30 na Krekov dan v Kulturni dom na Polzeli (tema: medgeneracijski sporazum);
• uvodni nagovor dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi in finančni minister;
• glavni referat mag. Janez Drobnič, minister za delo družino in socialne zadeve;
ob 15.00 na Goro Oljko na tradicionalno srečanje ob svetovnem dnevu družin. Gost srečanja bo mag. Janez Drobnič.
Vljudno vabljeni!
VESELA NOČ - PREBOLD 4. 6. 2005
Gasilsko hitrostno tekmovanje ob 16. uri
Za zabavo bodo poskrbeli OKROGLI MUZIKANTJE, NATALUA KOLŠEK, BRENDI.
PRIREDITEV JE BREZ VSTOPNINE IN POD ŠOTOROM!
Organizirani AVTOBUSNI PREVOZI ŽALEC-PREBOLD ob 20. in 22. uri (lokalna avtobusna postaja), povratna karta samo 200 SIT.
PRIDITE, TO BO VESELO!
Vaje intenzivno potekajo skoraj vsak dan.
vrsti namenjen otrokom, nič manj pa ne bo zanimiv tudi starejšim, odločili skupaj z režiserjem Cirilom Jagričem, s katerim so v lanski sezoni ustvarili otroško igrico Mojca Pokrajculja in z njo izpeljali kar šestnajst gostovanj. S tokratno igro žal to ne bo mogoče zaradi postavitve scene. Vsi, ki si bodo zeleh ogledati igro, bodo morali priti v preboldsko graščino.
Premierna predstava bo v petek, 10. junija, ob 21. uri. Predstava bo
vsak večer predvidoma do 20. junija. Za šole in vrtce bodo po dogovoru predstave tudi v dnevnem terminu. Pričakujejo veliko gledalcev, saj je igra prijetna, svoj čar pa dajejo tudi kulise in graščinsko okolje. Martina Kumer je še povedala, da pripravljajo za jesen novo gledališko igro za odrasle, in sicer komedijo Zadrega nad zadrego, v kateri bo nastopilo tudi nekaj novih igralcev.
D. N.
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Vabi na odprtje razstave likovnih del Savine Vybihal (projekt Poleg branja), ki bo v torek, 7. junija, ob 19. uri.
KINO ŽALEC
REDNI PROGRAM
5.6. ob 18.00 RUŠEVINE ob 20.00 PREVAJALKA
12. 6. ob 18.00 MEDVEDEK PU IN SL0V0N ob 20.00 LEPOTICA POD KRINKO 2
19. 6. ob 18.00 ŽIVLJENJE POD VODO ob 20.00 PROPAD
26. 6. ob 18.00 V DOBRI DRUŽBI
ob 20.00 SRHLJIVE SKRIVALNICE
Napovednik
maj 2005
OBČIM ŽALEC
Četrtek, 2. junij, ob 18. uri
odprtje razstave del likovne sekcije KUD Žalec;
Dom n. slovenskega tabora Žalec (KUD Žalec, 491 38 40).
Petek, 3. junij, ob 9. uri
MIŠ-MAŠEV nogometni turnir;
OŠ Griže;
letniki 1990 ali mlajši;
(podeljeni bodo pokali) prijave do 3. 6. do 8.30; organizator. Mladinski klub Kasaze -Liboje in OŠ Griže
(Primož Salesin, 040 606 272 in OŠ Griže).
Petek, 3. junij, ob 20. uri
koncert ob 25- letnici Savinjskega okteta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Žalec, 491 38 40).
Sobota, 4. junij, ob 16. uri
SREČANJE ŠEMPETROV -podrobneje v programu.
Sobota, 4. junij, ob 19. uri
nogometni turnir pod žarometi; igrišče pri OŠ Griže;
(Društvo za šport in
rekreacijo Partizan Griže, 04l 727 217).
Sobota, 4. junij, ob 20. uri
premiera igre TV Griže 6;
Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 040 974 595).
Nedelja, 5. junij, ob 8.30 uri
pohod po obronkih KS Galicija;
Start izpred POŠ Trje;
(Planinsko društvo Galicija, 031 864 826).
Nedelja, 5. junij, ob 12. uri
otroški MIŠ - MAŠ; letno gledališče Limberk;
(KUD Svoboda Griže, 041 219 451)
(v primeru slabega vremena se prestavi na 12. junij).
Četrtek, 9. junij, ob 20. uri
odprtje razstave likovnih del Božidarja Srdiča;
Savinov likovni salon Žalec (ZKŠT- TIC Žalec,
710 04 34).
Petek, 10. junij, ob 17. uri
ACS® TEK - HOJA ZA ŽIVLJENJE; Športni center Žalec (DPVZS, 040 760 849).
Petek, 10. junij, ob 18. uri
turnir v košarki in nogometu za pokal KS Ponikva; igrišče na Ponikvi (ŠD Ponikva, 041 395 926).
Petek, 10. junij, ob 20. uri
ponovitev igre TV Griže 6;
Dom Svobode Griže (KUD Svoboda Griže, 040 974 595).
Petek, 10. junij, ob 21. uri
Poletni večeri v atriju Savinove hiše:
- večer vokalno zabavne glasbe s skupino Cantemus (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Sobota, 11. junij, ob 15. uri
šahovski turnir; gasilski dom Pernovo (ŠD Hofrein,
041 912 543).
Sobota, 11. junij, ob 18. uri
Turnir v košarki in nogometu za pokal KS Ponikva; igrišče na Ponikvi (ŠD Ponikva,
041 395 926).
Nedelja, 12. junij, ob 8.30 uri
kolesarjenje;
start pri POŠ Trje (Turistično društvo Galicija, 031 243 725).
Nedelja, 12. junij, ob 9. uri
tekmovanje mladih v tenisu;
POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000,
041 691 507).
Nedelja, 12. junij, ob 10. uri
turnir v malem nogometu;
Zavrh pri Galiciji (ŠD Hofrein,
041 401 062).
Petek, 17. junij, ob 21. uri
Večer glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja;
Rimska nekropola v Šempetru (TD Šempeter,
700 20 56).
Petek, 17. junij, ob 21. uri
Poletni večeri v atriju Savinove hiše: recital flavtistke Melanije Pintar ob spremljavi pianistke Magdalene Navodnik (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Sobota, 18. junij, ob 6. uri
pohod na Skuto (iz Logarske doline); odhod izpred POŠ Trje (PD Galicija,
041 662 883).
Sobota, 18. junij, ob 7. uri
pohod na Slavnik;
odhod izpred restavr. Nekropolis
(PD Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 18. junij, ob 8. uri
GALIŠK1 DNEVI (od 18. do 26. junija).
Sobota, 18. junij, ob 9- uri
obletnica Ju-Jitsu kluba Aljesan; stara telovadnica Partizana Polzela (Ju - Jitsu klub Aljesan,
041 719 586).
Sobota, 18. junij, ob 10. uri
turnir v odbojki na mivki; igrišče pri OŠ Šempeter (TVD Partizan Šempeter,
041 411 322).
Sobota, 18. junij, ob 10. uri
pohod na Kal, nabiranje in spoznavanje zelišč; zbirno mesto pri pekami Uduč (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317).
Sobota, 18. junij, ob 10. uri
POD STOLETNIMI LIPAMI;
(prireditve ob krajevnem prazniku KS Gotovlje).
Sobota, 18. junij, ob 17. uri
Pozdrav poletju v Petrovčah - pri hmeljarskem domu KZ Petrovče (KS Petrovče,
570 73 92).
Sobota, 18. junij, ob 21. uri
Večer glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja;
Rimska nekropola v Šempetru (TD Šempeter,
700 20 56).
Nedelja, 19- junij, ob 8.30 uri
turnir v pospešenem šahu; klubski prostori ŠK Žalec (ŠK Žalec, 041 667 288).
Ponedeljek, 20. junij, ob 20. uri
ponovitev igre TV Griže 6;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Torek, 21. junij, ob 21. uri
Kresnični večer;
Novo Celje (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Četrtek, 23. junij, ob 21. uri
Ko svoje moči preizkušajo škrati in vile; Vrbje
(KD Vrbje, 040 233 016).
Petek, 24. junij, ob 19. uri
proslava ob DNEVU DRŽAVNOSTI ob spomeniku na Šlandrovem trgu v Žalcu (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Petek, 24. junij, ob 21. uri
poletni večeri v atriju Savinove hiše: Večer francoskih ljubezenskih šansonov (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Sobota, 25. junij, ob 6. uri
pohod na Debelo peč; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 041 736 157).
Sobota, 25. junij, ob 7. uri
kolesarski izlet v Logarsko dolino; Start izpred Hotela Žalec, prijave do 23. 6.
(Kolesarski klub Žalec,
041 220 525).
Sobota, 25. junij, ob 8. uri
pohod po poteh KS Šempeter; štart pred restavr. Nekropolis (PD Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 25. junij, ob 9- uri
teniški turnir;
tenis igrišče Petrovče
(ŠD Petrovče, 04l 743 807).
Nedelja, 26. junij, ob 9* uri
4.	tradicionalno kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; štart pred Hotelom Žalec (ZKŠT - TIC Žalec,
710 04 34).
Nedelja, 26. junij, ob 19. uri
nočni tek po KS Ponikva; prostor pri gasilskem domu (Planinska sekcija in ŠD Ponikva, 041 829 936).
Ponedeljek, 27. junij, ob 17. uri
Hitropotezni šahovski turnir ob prazniku KS Šempeter;
Rimska Nekropola Šempeter (ŠD Savinjčan Šempeter,
031 719 123).
Torek, 28. junij, ob 19- uri
koncert Moškega pevskega zbora Šempeter;
cerkev sv. Petra v Šempetru (Pevsko društvo Šempeter,
031 747 765).
OBČIM PREBOLD
Sreda, 1. junij, ob 19- uri
srečanje z rojakom Ivom Marincem (ob 60-letnici osvoboditve);
Gami šport hotel Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 3. junij, ob 18. uri
odprtje kampa GAJ Prebold;
Gaj Prebold
(Peter Remšak, 041 767 849).
Sobota, 4. junij, ob 16. uri
gasilsko hitrostno tekmovanje za pokal PGD Prebold - Dolenja vas
-	Marija Reka; igrišče pri bazenu;
-	ob 19. uri Vesela noč v Preboldu; igrišče pri bazenu;
Društvo ljubiteljev zabavnih prireditev “Veseljaki”
(Marko Pazarin, 031 879 432).
Sobota, 4. junij, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 5. junij, ob 8. uri
tekmovanje GZ Prebold in liga savinjsko-šaleške regije (mladina); igrišče pri OŠ Prebold;
GZ Prebold
(Branko Verk, 041 783 207).
Nedelja, 5. junij,
izlet na Boč;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40,
Špela Breznikar, 703 64 00).
Petek, 10. junij, ob 21. uri
Premiera: otroška gledališka predstava KEKEC; dvorišče graščine Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 031 458 136).
Sobota, 11. junij; nedelja, 12. junij; ponedeljek, 13. junij; petek, 17. junij; sobota, 18. junij; in nedelja, 19. junij, ob 21. uri
otroška gledališča predstava KEKEC;
dvorišče graščine Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 031 458 136).
Sobota, 11. junij, ob 7. uri
ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold; ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold
(Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 11. junij, ob 15. uri
gasilsko tekmovanje s staro gasilsko tehniko; igrišče Kaplja vas;
PGD Kaplja vas
(Franc Grenko, 041 793 803).
Sobota, 11. junij,
izlet na Uršljo goro;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40,
Špela Breznikar, 703 64 00).
Ponedeljek, 13. junij, ob 15. uri
medobčinsko srečanje upokojencev v športnih disciplinah; Gaj Prebold;
DU Prebold
(Ivi Stepišnik, 040 242 640).
Petek, 17. junij, ob 16. uri
športne igre v Marija Reki; športno igrišče Marija Reka;
Športno društvo Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063).
Sobota, 18. junij, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold Občina Prebold (703 64 00).
Sobota, 18. junij,
-	ob 9* uri
kolesarski vzpon do Kranjčevega mlina;
Marija Reka;
Športno društvo Marija Reka (Andrej Zagožen, 041 685 063),
-	ob 15. uri
etnološka prireditev Košnja in spravilo sena v hribih nekoč in danes;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712),
-	ob 17. uri
9.	srečanje ljudskih pevcev in godcev POJEMO IN GODEMO;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712).
Sobota, 18. junij,
pohod Draga Bregarja na Viševnik;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40,
Špela Breznikar, 703 64 00).
Nedelja, 19- junij, ob 16. uri
3.	festival domačih ansamblov za VELIKO NAGRADO SAVINJSKE DOLINE; šotor pred planinskim domom v Marija Reki;
Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712).
Petek, 24. junij, ob 20. uri
slavnostna seja ob dnevu državnosti in občinskem prazniku s podelitvijo priznanj; Dvorana Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 25. junij, ob 17. uri
DAN GASILCA GZ
Prebold in 80 let PGD Groblja;
Gasilski dom Groblja;
GZ Prebold in PGD Groblja (Vojko Kolenc, 031 222 464).
Nedelja, 26. junij,
5.	Tončev pohod iz Prebolda v Marija Reko (Nuša Dvoršek, 705 35 40,
Špela Breznikar, 703 64 00).
OBČIM POLZELA
Sobota, 4. junij, ob 8. uri
pohod po šaleški poti (Izidor Ograjenšek, 572 06 59).
Sobota, 4. junij, ob 9- uri
kolesarjenje po poti št. 10; start na parkirišču ob občinski stavbi (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 4. junij, ob 9- uri
medobčinski šahovski turnir posameznikov;
Dom krajanov Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Nedelja, 5. junij, ob 11.30
srečanje starejših krajanov;
Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 572 03 03).
Nedelja, 5. junij, ob 17. uri
POJEMO ŽIVLJENJE -srečanje otroških pevskih zborov; župnijska cerkev na Polzeli (Tina Novak, 031 544 303).
Petek, 10. junij, ob 18. uri
razstava likovnih del domačih avtorjev;
Kulturni dom Polzela (Irena Pevnik, 572 01 20).
Sobota, 11. junij, ob 6. uri
pohod Razdrto - Vojkova koča na Nanosu;
odhod s parkirišča pred
občinsko stavbo
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Sobota, 11. junij, ob 19- uri
Ko tamburice zazvenijo; atrij graščine Senek (Mija Novak, 041 785 498).
Nedelja, 12. junij, ob 8. uri
družinski izlet s kolesi
(Vib' Pižorn, 041 783 734).
Petek, 17. junij, ob 17. uri
šola Andraž se predstavi; igrišče Andraž
(Martina Ograjenšek, 04l 278 328).
Sobota, 18. junij, ob 7. uri
pohod na Blegoš;
odhod izpred občinske zgradbe
(Mirko Jegrišnik, 04l 902 183).
Sobota, 18. junij, ob 16. uri
dan športnega društva Andraž; igrišče Andraž
(Simon Ograjenšek, 031 393 499)-
Nedelja, 19. junij, ob 9. uri
gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev savinjsko-šaleške regije (Dušan Zabukovnik, 041 454 279).
Nedelja, 19. junij, ob 16. uri
srečanje malih vokal, skupin; atrij graščine Šenek (Marko Slokar, 041 381 472).
Sreda, 22. junij, ob 16. uri
84. luhohod v neznano; odhod avtobusa izpred Občine Polzela (Erna Drofenik, 572 01 20).
Četrtek, 23. junij, ob 21. uri
ob kresni noči na Goro Oljko (Franjo Jelen, 041 783 733).
Petek, 24. junij, ob 17. uri
pohod v času kresne noči na Goro Oljko;
odhod izpred bifeja DU Polzela
(Ema Drofenik, 572 01 20).
Petek, 24. junij, ob 19. uri
nočni pohod na Goro Oljko; odhod izpred občinske stavbe (Bemi Palir, 041 813 909)-
Petek, 24. junij, ob 19. uri
sveta maša za DOMOVINO;
andraška cerkev
(Janez Furman, 041 773 222).
Petek, 24. junij, ob 20. uri
srečanje občanov ob dnevu DRŽAVNOSTI - občinska proslava; igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734,
Simon Ograjenšek, 031 393 499)-
Nedelja, 26. junij, ob 15. uri
blagoslov novih orgel;
andraška cerkev
(Jože Kužnik, 031 358 087).
Od sobote, 25. junija, do sobote, 2. julija,
22. tabor mladih planincev;
Bistra na Koroškem (Zoran Štok, 031, 611 879,
041 754 778).
Sobota 2. julij, ob 15. uri
malteška poroka; park Šenek
(Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 2. julij, ob 17. uri
kulturnoglasbena prireditev Polzelani Polzelanom; park Šenek
(Eva Lenko, 703 32 00).
OBČIM BRASLOVČE
Sobota, 28. maj, ob 9- uri
medvaški turnir v odbojki za ženske pri DTV Partizan (Mojca, 031 496 944).
Sobota, 28. maj, ob 9.30
odprti turnir trojk v košarki pri DTV Partizan
(Sandi, 041 815 643).
Sobota, 28. maj, ob 10. uri
odprti turni turnir v badmintonu pri DTV Partizan (Franjo, 031 650 410).
Sobota, 28. maj, ob 13. uri
medvaški turnir v odbojki za moške pri DTV Partizan (Alfred, 041 531 336).
Sobota, 28. maj, ob 15. uri
streljanje z zračno puško pri DTV
Partizan
(Franc Kralj).
Sobota, 28. maj, ob 19. uri
Grajski bicikl, kolesarska dirka čez dm in stm
(Boštjan Kragl, 041 402 386).
Nedelja, 29. maj,
pohod Brez meja v dolino Glinščice, srečanje in pohod z zamejskimi Slovenci
(Martin Slemenšek, 041 579 326).
Sobota, 4. junij, ob 21. uri
16. tradicionalni nočni pohod na Brezovec (857 m); start na trgu Braslovče ob 21. uri (Maja Kumer, 031 340 988).
Sobota, 11. junij, ob 8. uri
tenis turnir Braslovčam in Polzelani v kategorijah do 14 let, člani, članice na igrišču Cokan v Parižljah; prijave v petek, 10. junija, do 21. ure (Dani Cokan, 031 352 999).
Sobota, 18. junij, ob 10. uri
namizni tenis v Šmatevžu,
(Borat Beloglave, 041 783 779).
Sobota, 18. junij, ob 9- uri
odbojka na igrišču v Šmatevžu (Alfred Brinovec).
Sobota, 18. junij,
nogomet na travnatem igrišču Gmajna (Borut Beloglave, 041 783 779).
Sobota, 18. junij,
kolesarjenje po občinah Braslovče in Tabor;
start in cilj nezahtevne kolesarske poti je na igrišču v Šmatevžu (Franjo Pustoslemšek, 031 650 410, ah Nejc, 040 397 376).
Sobota, 18. junija, ob 20. uri
zaključek tedna športa z zaključno prireditvijo pod šotorom v Šmatevžu s skupino Mambo Kings (Borut Beloglave, 041 786 779).
Nedelja, 19- junij,
pohod na Olševo (1929 m)
(Miha Brinovec, 031 211 466).
Sobota, 25. junij,
pohod po Puntarski poti;
start ob IO.3O izpred Doma krajanov
Gomilsko do Mežnarjeve domačije v
Občini Tabor, kjer bo ob 12.00 proslava
ob dnevu državnosti
(Boža Kosu, 04l 602 464).
Nedelja, 26. junij,
pohod na koroški Obir (2139 m) (Martin Slemenšek, 041 579 326).
maj 2005
Kultura
Likovna ustvarjalnost učencev na ogled
Tudi letos Večer smeha
Anja Rustja med Inuiti
V Medobčinski matični knjiž-
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je do 28. maja odprta razstava likovnih del učencev vseh devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Ob njenem odprtju sta uvodoma zbrane pozdravila žalski župan Lojze Posedel in Peter Flynn, župan irskega okrožja Westport.
Razstavo, na kateri razstavlja svoja likovna dela v več tehnikah 192 učencev, sta na ogled postavili likovni pedagoginji Jolanda Petek Tomazin in Regina Mratinkovič, ki je likovno ustvarjalnost razstavljavcev tudi predstavila. Za razstavo imajo barve pomembno vlogo. Žive, zastrte, tople in hladne, svetle in temne, nežne in močne, harmonične in nasprotne se kažejo v slikarskih pa tudi nekaterih grafičnih in kiparskih delih. Izbor je res pester, vsak se lahko najde v njem. V izboru za razstavo pa nista iskali le v barvah, temveč predvsem v tem, da pri vsaki šoli najdeta tisti, malo drugačen pristop, pa naj bo to v motivu, nalogi ali tehniki. V tem se odraža tudi delo likovnih pedagogov in ostalih mentorjev, kar je navsezadnje prav. Seveda pa je pri tem pomembno, da
otrokom kljub zadanim likovnim nalogam in motivom pristopijo tako, da razvijajo izviren, njim lasten izraz. Tako lahko spontano prikazujejo podobe ljudi, Živah, dreves, krajin, tihožitij in drugih, resničnih ali namišljenih motivov. Razstava priča o kakovosti likovne vzgoje na šolah. Kljub pomembnosti za otrokov razvoj, zanjo ni odmerjenega dovolj časa. Ob tem lahko rečemo, da imajo likovni pedagogi solidne materialno tehnične pogoje, zato s strokovnostjo in pedagoškim erosom skupaj z učenci mnogokrat naredijo več, kot si je mogoče predstavljati.
Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik, v kulturnem programu pa so nastopili učenci polzelske osnovne šole.
Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc je eno izmed tistih gasilskih društev, ki dajejo pomemben utrip kraju tudi na kulturnem področju. Poznani so kot izvrstni organizatorji vsakoletne etnograf-sko-kulturne in turistične prireditve Tekmovanje koscev, Štangarjev in grabljic. Vsako leto pa poskrbijo tudi za kakšno novost na gledališkem področju, ki tako kot tekmovanje koscev sega v čas pred 11. svetovno vojno, ko je tu delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet.
Lani so svoje gledališko ustvarjanje prvič predstavih tudi v Dvorani Prebold, kjer so pripravili prireditev Večer smeha. Občinstvu se je najprej predstavila njihova mladinska gledališka skupina, ki je zaigrala skeč Pri šolski uri. Svoje so nato
prispevali gostje iz Majšperka, ki so zaigrah komedijo TKMDU-ČENČE. V tretjem delu večera pa so se z veselo -igro Gostilna na vasi predstavili gledališčniki iz Sv. Lovrenca.
V PGD Sv. Lovrenc so se za Večer smeha odločili tudi letos. Prireditev so pripravih na predvečer dneva upora. Na odru preboldske dvorane so za smeh najprej poskrbeli gostje iz Majšperka, ki so pripravih kombinacijo igranja in video projekcije življenja v Halozah z naslovom Malo za šalo, malo za res. V drugem delu večera pa so s komedijo Glavni dobitek občinstvo nasmejali igralci gledališke sekcije PGD Sv. Lovrenc.
Denar od vstopnine bodo porabili za obnovo gasilskega doma. Lani so naredili prizidek in streho, letos bodo uredili sanitarije in orodjarno in tako postopoma vse ostalo do leta 2008, ko bodo praznovali 90-letnico obstoja društva.
D. Naraglav
niči Žalec in Občinski knjižnici na Polzeli je študentka iz Ljubljane Ana Rustja pričarala skrivnost kanadske Arktike. Potopisno predavanje je popestrila z diapozitivi.
V svoji predstavitvi je zapisala: “Najprej sem imela možnost nekaj mesecev preživeti na skrajnem severu našega planeta, na kanadski
Arktiki. Zaradi prostovoljnega dela v bolnišnici so me domačini kmalu vzeli za svojo in tako sem lahko spoznavala eno najnenavadnejših kultur našega časa Inuite. Inuitom smo včasih rekli Eskimi. Z njimi sem hodila na lov, včasih jedla surovo meso, gradila igluje ah se zabavala ob igranju binga oziroma ob plesu. Pred odhodom domov so mi izkazali izredno spoštovanje in me sprejeli v svojo skupnost, v posebnem obredu
iniciacije sem dobila ime, kar pomeni najvišjo čast za belega človeka, saj sem edina Slovenka in verjetno edina Evropejka, sprejeta v skupnost. Poklonih so mi tudi mnogo tradicionalnih oblek, kož severnih Živah, orodja... Med bivanjem v večnem ledu in snegu sem posnela tudi precej diapozitivov in tako je moje predavanje sestavljeno iz ogleda diapozitivov (Arktika, severni med-
vedi, predvsem pa življenje, delo, obredi, praznovanja ... Inuitov in behh vplivov na njihov svet), demonstracijo prenesenega materiala ter pokušnjo tradicionalnega inuitskega kruha - banicka.”
Udeleženci so ob koncu predavanja prejeh eskimsko abecedo ah zgibanko, napisano v jeziku inukti-tutin v slovenščini. Za izjemen večer na Polzeh se je Anji Rustja zahvalila knjižničarka Nina Cimperman.
T. Tavčar
Regina Mratinkovič med predstavijo razstave
Anja Rustja
Harmonika, škarje in Stari pisker
Le nekaj dni pred praznikom dneva upora proti okupatorju je krajevna knjižnica Petrovče v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje povabila v goste Ivana Grobelnika - Lesjekovega Ivana, sokrajana in avtorja knjige Harmonika, škarje in Stari pisker.
V njej pripoveduje o otroških vragolijah v Arji vasi, o težkem odraščanju mladih med obema vojnama in o delu osvobodilne fronte na celjskem območju. Osrednji
Ivan Grobelnik pripoveduje.
dogodek v knjigi je opis osvoboditve zapornikov iz zloglasnega celjskega zapora Stari pisker. Bil je december 1944. leta in šest mož je brez žrtev in brez strela izpeljalo neverjetno akcijo v mestu, polnem tujih vojakov. “Tako drznih akcij med vojno ni bilo vehko niti v širšem evropskem prostoru,” meni zgodovinar Tomaž Kregar, ki je bil tudi gost tega zanimivega literarnega srečanja. Ivan Grobelnik pravi, da mu je v življenju vedno bila naklonjena sreča. Naj bo tako tudi v prihodnje!	„ M
Med nastopom otroškega pevskega zbora OŠ Vransko-Tabor, ki ga vodi Andreja Vahen.
Pet celin Francija Horvata
Pesem iz 700 mladih grl
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila na ogled razstava fotografij Francija Horvata. Ob odprtju razstave je fotografije ob diapozitivih in glasbi predstavil avtor sam, program pa je povezovala Pika Pilko.
To pot se je Franci Horvat, samostojni kulturni ustvarjalec, predstavil kot popotnik, neutrudni iskalec novih obzorij in doživetij. Če rečemo, da je zasvojen s popotovanjem, da žrtvuje zato mnogo, kar nam predstavlja nujni del vsakdanje eksistence, potem to ni pretiravanje. Navsezadnje so doživetja in spomini edino, kar nam nihče ne more vzeti, in zato sta bili popotovanje in fotoaparat zanj dve najbolj pomembni stvari v zadnjem desetletju.
Gledalcem je postavil na ogled fotografsko bero tega obdobja,
nekakšen povzetek in obračun popotovanj svetovnih razsežnosti, od Južne Amerike do Tibeta, da ne omenjamo Afrike in Avstralije. Predvsem so to posnetki, s katerimi se gledalec brez težav poistoveti. Preprosto čutimo, da je avtor srečen in da uživa, ko fotografira Indijance v rezervatu Navajo, občuduje sončni zahod v Nepalu, ko odkriva stare zidove v Peruju, se vzpne na Kilimandžaro v Afriki in se srečuje z Masaji, potuje po Avstraliji in spoznava aborigine.
France Zupan je o razstavi med drugim zapisal: "Danes, ko nekateri fotografi koketirajo z abstrakcijo, drugi poudarjajo dramatičnost in svetlobne efekte, ostaja Horvat realist - poetičen realist, če lahko tako rečem. Nobene senzacionalnosti, prej spoštljivo občudovanje ob veličastnih prizorih narave in spokojni užitki ob idiličnih motivih. Na
nek obziren način je Horvatu uspelo zadržati svojo osebnost v drugem planu, korektno predstaviti predmet in ustvariti tako možnost za kar najbolj intimen dialog med gledalcem in posnetkom.”
T. T.
Razstava je naletela pri gledalcih na zelo dober odziv.
V telovadnici vranske osnovne šole je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, s pomočjo OŠ Vransko-Tabor pripravil območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na dveh koncertih se je predstavilo 16 zborov z več kot 700 mladih pevcev.
Nastopih so otroški pevski zbori II. OŠ Žalec, podružničnih Trje, Gotovlje in Ponikva, OŠ Vransko-
Dekliška vokalna skupina Polzela deluje že dobri dve leti in pol. Svoje delovanje so pevke želele predstaviti širši javnosti, zato so pripravile letni koncert.
Tabor, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, I. OŠ Žalec in otroški pevski zbor Cicibani Vransko-Tabor ter mladinski pevski zbori OŠ Vransko-Tabor, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter in I. OŠ Žalec. Uvodoma je zbrane nagovorila vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije Jožica Ocvirk in med drugim dejala, da je praznik petja v dolini dvakrat letno. Najprej so prepevali odrash zbori, tokrat pa otroški in mladinski zbori, žal med njimi ni bilo pevcev iz OŠ Griže
Njihov repertoar obsega zabavne in umetne pesmi znanih slovenskih in tujih avtorjev.
Umetniški vodja skupine je Tina Novak. Dekliško vokalno skupino so na
in Braslovče. Zahvalila se je šoh Vransko-Tabor za pomoč in občinam Spodnje Savinjske doline, ki so finančno podprle revijo.
Podžupan Občine Vransko Vlado Rančigaj je izrazil veselje nad petjem mladih pevcev v času praznovanja občinskega praznika. Bih so veseh in ponosni, da so lahko v kulturne prireditve v počastitev praznika uvrstiti območno revijo otroških in mladinskih zborov. Strokovni spremljevalec revije je bil prof. Franci Kovač.
T. Tavčar
koncertu spremljali na klavirju Primož Mavrič, na bas kitari Uroš Kuzman, na tolkalih pa Domen Strupeh in Rok Basti. Gostje koncerta so bih Diavolo in Musica.	j, f.
Koncert dekliške vokalne skupine
Preboldski moški zbor star $5 let
Podelitev častne Gallusove listine Rudiju Hermanu
Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold sta 14. maja v preboldski dvorani organizirala proslavo ob 60-letnici osvoboditve in jubilejni koncert Moškega pevskega zbora DPD Svobode Prebold. Na jubilejnem koncertu so zapeli tudi člani Svečinskega noneta iz Svečine pri Mariboru, ki ga vodi umetniški vodja Branka Janc - Radmilovič.
Uvodni del koncerta, ki ga je vodila Jožica Ocvirk, je bil posvečen dnevu upora in 60-letnici osvoboditve, nato pa so se preboldski pevci predstavili z jubilejnim programom. Večer je bil namenjen tudi podelitvi Gallusovih priznanj oziroma listin, ki jih je v imenu Javnega sklada RS za kulturo podeljevala Jožica Ocvirk. Z najdaljšim pevskim
stažem je častno Gallusovo listino prejel Rudi Herman, ki v zboru prepeva že 59 let, 22 let pa je tudi v vlogi predsednika zbora. Za 50 let prepevanja sta častno li-stino prejela Alojz Zmrzlak in Anton Kač, za 35 in več let prepevanja pa Jože Jerman, Vinko Jager, Rajko Felicijan in Drago Natek. Jubilejno zlato Gallusovo značko za 25 let prepevanja je prejel Matjaž Kač, ki je hkrati že 15 let zborovodja.
Ob zaključku koncerta je zbranim spregovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je pevcem čestital za jubilej in za njihovo požrtvovalno delo, s katerim bogatijo kulturni utrip Občine Prebold. Svoje misli in čestitke je na odru pevcem izrekla tudi predsednica DPD Svobode Prebold Milena Dolinar.
D. Naraglav
	ij /KOI; JlifflfiilSllMisS
	lidi.!)
	1 j^rnis^oDiivF pfPIPI Hlmfffiflrll
	3 _L Ì aifrrift' , il :ivtf L
MPZ DPD Svobode Prebold pod vodstvom Matjaža Kača
Oblikovanje gline v Žalcu
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje je v Žalcu v mesecu marcu in aprilu potekala delavnica za oblikovanje gline. Delavnico, ki jo je enkrat tedensko po dve uri obiskovalo dvanajst udeležencev, je vodil priznani oblikovalec Vinko Vipotnik. Prisotne je seznanil z osnovami oblikovanja gline.
Zadnji dan so tečajniki obiskali zakonca Rus, ki se ukvarjata z manufakturno proizvodnjo keramičnih izdelkov, in pokazala sta, kako se izdelujejo tovrstni izdelki v nekoliko večjih količinah. Udeleženci delavnice so se odločili, da bodo jeseni z veseljem sodelovali v nadaljevalnem tečaju.	«
Svoboda Prebold uspešno naprej
V Dvorani Prebold je konec minulega meseca potekal letni občni zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Prebold. Najprej so se s svojim programom predstavile nekatere sekcije društva, in sicer mladi člani gledališke sekcije, plesna skupina Energy in Moški pevski zbor, ki letos praznuje 85-letnico svojega delovanja.
Občni zbor je vodil Franci Cigler. Osnovno poročilo o delu društva v minulem obdobju je podala predsednica društva Milena Dolinar. S svojimi poročili so jo dopolnili vodje sekcij. Splošna ocena je, da je društvo delovalo uspešno in bogatilo kulturni utrip občine. To je v svojem govoru poudaril tudi župan Vinko Debelak ter izrekel predsednici in društvu vse čestitke za dobro delo. Dejal je, da je zelo vesel, da v občini delujejo kar tri kulturna društva in kulturne sekcije. Ob tolikšni pestrosti kulturnega snovanja je možno doseči tudi večjo kakovost, kar naj bi bila prednost vsakega kulturnega društva.
Med najbolj dejavnimi sta Moški
S prireditve
V mesecu aprilu so praznovale knjige. Njim v čast so v Medobčinski matični knjižnici Žalec pripravili dva natečaja. V prvem so povabili mlade iz I. in II. osnovne šole Žalec k ustvarjanju pod naslovom Junak moje najljubše knjige.
Srečanje z ustvarjalci, na katerem so sodelovali Ančka Gošnik Godec, Jelka Godec Schmidt in Matjaž Schmidt, je bilo v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Nagrade za najlepše ilustracije -knjigo Toneta Pavčka Radobesednice s podpisom ilustratorke Ančke Gošnik so prejele Sabina Zaleznik, Nina Rojc in Maja Planinšek, učenke L osnovne šole Žalec. Matična knjižnica pa se je s knjigo zahvalila tudi mentorici
pevski zbor pod vodstvom Matjaža Kača in gledališka sekcija, ki jo vodi Martina Kumer. Slednja je v lanskem letu uspešno izpeljala otroški gledališki abonma, imela več ponovitev igre Slovenec sem, Slovenec tja in kar 16-krat igrala otroško igrico Mojca Pokrajculja. Poleg tega so se začeli pripravljati na nova projekta, ki bosta pod režiserskim vodstvom Cirila Jagriča zagledala luč sveta v prihodnjem mesecu in v jeseni. S svojimi aktivnostmi bodo letošnji program društva bogatile še plesne skupine, mladinski ansambel Bananas in občinska noša.
Za uspešno realizacijo programa bodo poleg predsednice skrbeli vodje posameznih sekcij, ki sestavljajo upravni odbor društva, in ostali člani upravnega odbora. Tokratni občni zbor je bil volilni. Društvo bo tudi v prihodnje vodila Milena Dolinar, ob njej pa bodo Marija Golavšek, Franci Cigler, Martina Kumer, Janko Pirc, Rudi Herman, Manja Holobar, Andrej Waserman in Sabina Selimovič.
D. N.
Neli Šuler.
V	drugem natečaju pa so povabili mlade literarne ustvarjalce k razmišljanju in ustvarjanju na temo O čem se pogovarjajo knjige, kadar so same. Veliko zanimivih literarnih prispevkov je komisija pozorno prebrala in najizvirnejše prav tako nagradila s knjigo Toneta Pavčka Radobesednice. Dva med najboljšimi prispevki sta prebrali avtorici Tina Tomažič (OŠ Polzela) in Petra Kolar (OŠ Vransko).
V	kulturnem programu je sode-
lovala glasbena skupina Kragulj čki I. OŠ Žalec, katere mentorica je Ksenija Kuzma. Uradnemu delu je sledil živahen pogovor med učenci in gosti.	T _
Praznovale knjige
Kulturna pomlad
V Andražu sta bila april in maj zelo kulturno obarvana.
Aprila so andraški mladinci, ki delujejo v okviru Kulturnega društva, zaključili s plesnimi vajami, ki se jih je je udeležilo več kot 30 mladih, poučevala pa jih je gospa Nana Cvikl.
Vsako soboto so pridno vadili plesne korake, v aprilu pa so pripravili plesni venček, na katerem so staršem in drugim krajanom pokazal, kaj vse so se naučili. Bilo je res kaj videti! Naučili so se zelo veliko plesov, od polke do tanga. Ob koncu venčka so dekleta zaplesala še kankan, fantje pa so se zavrteli s svojimi mamicami. Venček se je nadaljeval še dolgo v noč ob zvokih ansambla Zlati akordi iz Slovenj Gradca.
V nedeljo, 8. maja, pa so Andražani v dvorani kulturnega doma lahko prisluhnili tradicionalnemu koncertu Mešanega pevskega zbora, ki ga že vrsto let uspešno vodi gospodična Katarina Pustinek. Predstavili so se z ljudskimi in umetnimi pesmimi in njihovo uglašeno petje je seglo do srca marsikateremu poslušalcu. Kar je zelo pohvalno, prepeva v zboru veliko mladih. Na koncert so povabili andraški oktet, ki je pričel delovati v jeseni in ga vodi gospod Julij Pačnik.
Torej, Andražani pojo tudi spomladi, ne samo v mesecu avgustu na prireditvi Družina poje. Andraž je že od nekdaj znan po lepem petju in kakor je videti, tradicija ne bo izumrla.
Tone Tavčar
Riše za svojo dušo
na platno naučila spremo izražati svoje misli, doživljanja in občutja. Kot je dejala, ji tak način izražanja veliko pomeni, čeprav ga je dokaj pozno odkrila. Z udeležbo v vsakoletni koloniji prijateljstva na Polzeli in drugih podobnih srečanjih, ki so vedno podprta tudi po strokovni plati, se je veliko naučila, tako da ji barve, čopiči in platna že dolgo niso več tujci, temveč prijatelji, ki znajo poslušati in pomagati. T Tavžar
Ena od treh razstav v okviru Zlata paleta, ki Jih organizira Zveza likovnih društev Slovenije v sodelovanju z Republiškim javnim skladom za kulturne dejavnosti, je razstava v Slovenskih Konjicah.
Na njej razstavljajo amaterski likovniki iz 16 likovnih društev, med njimi tudi člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Svoboda Polzela, ki so prijavili 250 likovnih del na temo tihožitja, portreti in krajin.
Posebna komisija je za razstavo izbrala 60 likovnih del, med njimi tudi delo Kristine Kočevar, članice likovne sekcije KUD Polzela, ki je za to prejela priznanje. Kristina Kočevar je že peto leto članica likovne sekcije, v tem času se je z barvami Kristina Kočevar z enim od svojih del
SAVINJSKI OKTET
bo v petek, 3. junija 2005, ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu proslavil 25-letnico delovanja.
Skupini pevcev, ki je v tem času pela številnim poslušalcem v domovini in tuj-ini, se bodo na koncertu pridružili tudi gostje: ŠENTJURSKI MUZIKANTI, pevka ANJA ROPOTAR, recitatorka Anka Krčmar in voditeljici Lidija Koceli in Jožica Ocvirk.
Mladi karateisti KK Žalec s trenerji in predsednikom Silvom Maričem
Za državne naslove v karateju
\ telovadnici 1. OŠ Žalec je minulo soboto potekalo državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice v katah in borbah. Na tekmovanju je nastopilo 446 mladih tekmovalcev iz 45 klubov. Tekmovalci so se pomerili v več kot 610 posameznih in ekipnih nastopih. Nastopilo je več kot 20 mladih karateistov KK Žalec in KK Polzela.
V katah ekipno je pri najmlajših
KK Žalec osvojil tretje mesto, pri mlajših deklicah pa drugo mesto. V borbah je v kategoriji mlajših dečkov - 40 kg Tim Topolovec osvojil drugo mesto, med mlajšimi dečki + 45 Tilen Smiljan tretje mesto, med starejšimi dečki - 35 kg pa Matic Potočnik drugo mesto. V kategoriji kuton pri malčicah - 30 kg je Urška Kranjc zasedla drugo mesto, med malčki + 30 kg Mark Malis tretje in med malčki - 30 kg Bine Birsa prav tako tretje mesto. V kategoriji jiyu je med
mlajšimi deklicami - 30 kg Patgricija Čučulovič osvojila tretje mesto, med mlajšimi deklicami + 35 kg Nina Eva Kozmos prav tako tretje in tretje mesto si je med mlajšimi dečki + 45 kg priboril Tilen Smiljan (vsi KK Žalec). Pri mlajših kadetinjah - 45 kg je Robertina Šolaja zasedla drugo mesto, pri mlajših kadetih - 60 kg Luka Lazar prav tako drugo mesto, Blaž Žgajner pa je med mlajšimi kadeti + 65 kg osvojil tretje mesto (vsi KK Polzela).
T. Tavčar
Četrta evropska medalja Petre
V nedeljo se je v Rotterdamu končalo letošnje evropsko prvenstvo v judu, na katerem sta v slovenski reprezentanci nastopili tudi dve Savinjčanki, Petra Nareks in Lucija Polavder. Petra je v kategoriji do 52 kg osvojila bronasto medaljo, kar je njena že četrta medaljo na evropskih prvenstvih, Lucija pa je v svoji kategoriji izpadla že v prvem kolu.
Nareksova je najprej v drugem krogu - v prvem je bila prosta - s končnim
prijemom zlahka ugnala Nizozemko Natascho van Gurp, zatem pa še brez problemov po točkah Španko AngelisDiaz.
V polfinalu njen boj z Dineo Aluas, evropsko prvakinjo iz Bukarešte, v
Petra Nareks
petih minutah ni prinesel odločitve, v podaljšku pa je Romunki po minuti in treh sekundah uspel “zlati” ippon. Vendar to Petri ni vzelo poguma in v borbi za bron je vodstvo proti Finki Jaani Sudberg potrdila s končnim metom le 19 sekund pred koncem.
Petra je bila medalje vesela, saj je potrdila, da je na pravi poti. Sedaj bo še bolj samozavestna na Sredozemskih igrah v Amerii v Španiji od 24. junija do 3- julija in na septembrskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Kairu
T.Tavčar
Uspeh odbojkaric Braslovč
Ekipa mladih odbojkaric OK Braslovče je prvenstveno tekmovanje v III. odbojkarski državni ligi vzhod zaključila na odličnem drugem mestu. Z uspehom so bili v klubu zelo zadovoljni. Za napredovanje v H. državno odbojkarsko ligo pa so
morale odigrati šest kvalifikacijskih tekem. Najprej so gostovale pri ekipi iz Ljubljane in srečanje izgubile 3 :
2	v setih, nato so v Kamniku izgubile
3	: 1 in z ekipo s Ptuja 3 : 0. Doma so nato gostile ekipo iz Ljubljane in izgubile 3 :1, z ekipo iz Kamnika 3:0,
v zadnjem srečanju minulo soboto pa so proti ekipi s Ptuja v telovadnici OŠ Trnava po zelo izenačenem srečanju izgubile 3 : 2 v setih. Kljub temu da se niso uvrstile v D. državno ligo, je drugo mestu v III. državni ligi zanje velik uspeh.
0K ßßnstuvct.
SK 6flASUW.v
0K ORASLOUCt
“«MSISbè!
Odbojkarice OK Braslovče Laura Ziebart, Sabina Kolar, Damjana Zabukovnik, Tamara Piki, Nataša Mežnar, Maruša Rajovec, Meta Skok, Taja Steblovnik, Saša Vitanc, Mojca Kodre, Aleksandra Turnšek in trener Matjan Kumer
Največji uspeh Aljesana
Slovenska ju jitsu zveza Slovenije in ju jitsu klub AI)K iz Maribora kot orgonizator sta v soboto 21. maja organizirala državno prvenstvo v ju jitsu borbah.Tekmovanja se je udeležilo
96 tekmovalcev iz 10 Ju jitsu klubov.
Iz ju jitsu kluba Aljesan Šempeter se je udeležilo 21 članov in trenerji Sandi Jelen,Primož Muhovec in Rok Šuster , ki so osvojili kar šest zlati medalji, dve srebrno in sedem bronasti medalji.Tako so člani in vodstvo ju jitsu kluba Aljesan dosegli zastavljen cilj , saj še v zgodovini kluba ni bilo takega uspeho iz državnih prvenstev.
REZULTATI:
Grega Habjan 1.Mesto v kategoriji kadetov do 39 kg ( že drugo leto brani naslov v tej kategoriji), Žan Artelj 3 .Mesto v kategoriji kadetov do 39 kg, Luka Melanšek 1.Mesto v kategoriji kadetov do 44 kg (že drugo leto brani naslov v tej koat-egoriji), Miha Ropotar 3.Mesto v kategoriji kadetov do 44 kg, David Štraus 1.Mesto v kategoriji kadetov do 50 kg , Tadej Kostanjšek 1 .Mesto v kategoriji kadetov do 63 kg ( že drugo leto brani naslov v tej kategoriji) Jasna 'llirnšek 3-Mesto v kategoriji kadetinj do 46 kg, Nastja Koljič 2.Mesto v kategoriji kadetinj do 46 kg, Tjaša Zakonjšek 3.Mesto
v kategoriji kadetinj do 46 kg , Anja Laznik 4 .Mesto v kategoriji kadetinj do 46 kg, Sabina Predovnik 1 .Mesto v kategoriji kadetinj + 58 kg, Marko Cokan 1.Mesto v kategoriji mladinci do 55 kg,Matic golavšek 3.Mesto v kategoriji mladinci do 55 kg, Kramar Rok 5 .Mesto v kategoriji mladinci do 62 kg, Chris Koležnik 8.Mesto v kategoriji mladinci do 62 kg, Matjaž Zidar 12.Mesto v kategoriji mladinci do 62 kg, Nejc Kuder 3.Mesto v kategoriji mladinci do 85 kg, Nejc Haladeja 4.Mesto v kategoriji mladinci do 85 kg, Natek Klemen 4.Mesto v kategoriji mladinci + 85 kg, in Luka Hribernik 3.Mesto v kategoriji člani do 62 kg.
Tako pa se tudi vidi, da člani trenirajo zelo dobro in predvsem gre zahvala njihovim staršem , in pred vsem njihovi motivaciji do treniranja ki.
A. J.
Žalski divjak 2005
V Bicikl parku v Žalcu je potekala prva letošnja dirka v četrtem krosu z gorskimi kolesi za slovenski pokal, ki jo je organiziralo Kolesarsko društvo Novak iz Žalca. Lepo sončno vreme je privabilo triinštirideset najboljših slovenskih tekmovalcev iz vse Slovenije, med katerimi sta bila tudi dva Avstrijca.
Na dokaj zahtevni in naporni progi so se odvijali napeti in zelo zanimivi četveroboji vse do finala, kjer so
se srečali lanskoletni zmagovalec Luka Novak (Suunto Scott Novice Extreme), Miran Vauh (Enduro Fanatic), Borut Rožič (KK Tropovci) in Boštjan Volf (Snurfclub RSP). Najhitreje sta začela Vauh in Novak, vendar sta se ob izhodu iz prvega ovinka zapletla in padla. Rožič in Volf sta ju prehitela in v cilju je slavil Rožič pred Volfom, kot tretji je v cilj pripeljal Novak in za njim še Vauh.
Tekmo v skokih (dirt jump) je dobil Luka Verstovšek.
L. N.
Na šahovskem turnirju osnovnih šol na Polzeli
Osnovnošolci igrali šah
Šahovski krožek na pol-zelski osnovni šoli je pripravil šahovski turnir učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Namen turnirja je bil spodbujati igranje šaha na osnovnih šolah.
Igrali so po pravilih FIDE z dodatkom za pospešeni šah. Tempo igranja je bil 15 minut na igralca, pari pa so se izpisovali računalniško. Med sabo se je pomerilo 26 igralk in igralcev.
Po sedmih kolih je največ točk (6,5) zbral Nejc Flander, za njim je za pol točke zaostala najboljša deklica Žana Flander, oba z Osnovne šole Braslovče, sledili so Tine Kučer s 5,5 točkami, Saša Završnik in Miha Bombek s 5 točkami, vsi s I. OŠ Žalec. Do desetega mesta so se s 4 točkami razvrstili Mitja Sitar, Miha Kronovšek, Boštjan Ferlež, Matic Sever in Damir Opačak.
T. Tavčar
Finale v Šempetru
Bliža se konec odbojkarske sezone 2004/05. Šempetrani lahko sezono znova ocenimo kot zelo uspešno. Članska ekipa je namreč dosegla odlično peto mesto v drugi državni odbojkarski ligi.
Enega vidnejših rezultatov v pretekli sezoni so dosegli tudi mlajši dečki, ki so v polfinalu 7. maja v Šempetru osvojili prvo mesto in se tako pod vodstvom trenerja Gorana Arsoviča uvrstili v finale državnega prvenstva. Finale bo 28. maja v Šempetru, kjer bo mladim odbojkarjem podpora domačega občinstva prav gotovo
koristila. Vse to kaže na to, da imamo v Šempetru dober potencial in da bo naš odbojkarski klub še naprej dosegal uspehe, po katerih smo že vrsto let prepoznavni.
Seveda pa dobrih rezultatov ne bi mogli dosegati brez sponzorjev, ki se jim zahvaljujemo: SIP, SICO, EGT, PETROL, C-RING, SKIRO, POGREBNE STORITVE ROPOTAR, CETIS, NEKROPOLIS, ART-WAN. Zahvala velja tudi našim zvestim navijačem. Obljubljamo vam, da vas tudi v prihodnje ne bomo pustili na cedilu.
Metka Dobravc
Tildi politiki športajo
A okviru akcije Razpnimo jadra je Žalec obiskal tudi predsednik stranke Aktivna Slovenija Franci Kek, sicer mojster skrite kamere. Z ekipo območnega odbora Žalec se je pomeril v košarki.
Predsednik stranke AS je poskrbel za nekaj atraktivnih potez, a so bili nasprotniki (kasnejši zmagovalci) pretrd oreh. Franci Kek je organizatorje pohvalil za izvedbo akcije, ki omogoča druženje mladih na zdrav in pozitivno tekmovalen način.
K. R.
Razpnimo jadra proti cilju
Letošnja tradicionalna 5. športna prireditev RAZPNIMO JADRA se približuje koncu. Organizator Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, enota šport, je zelo zadovoljen z udeležbo, ki je presegla vsa pričakovanja. Potrebno je pohvaliti tudi posamezne izvajalce dvanajstih prireditev, saj so tako športna društva kot tudi druge organizacije pokazale pripravljenost sodelovati in marsikje tudi samoiniciativno priskočiti na pomoč.
Že sam začetek akcije, imenovan
Hokej na rolerjih
3, 2, 1 START, 7. maja v Športnem centru Žalec je bil nekaj posebnega. Marsikateri od otrok je s sabo pripeljal starše, ki so bili na začetku še pasivni opazovalci dogajanja, na koncu pa so bili tudi sami aktivni udeleženci prireditve. Tovrstna spodbuda staršev in otrok pa prav gotovo izhaja iz dejstva, da so aktivni otroci
in starši prejeli brezplačno kino vstopnico za Kolosej Celje. Nekateri otroci so se preizkusili tudi v borilnih veščinah: karateju (Karate klub Žalec), ju jitsu (Aljesan Šempeter) ali v rokoborbi (ŠD Špartanec), drugi pa v tenisu (TA Žalec), hoji (ZD Žalec) in teku (AK Žalec). Piko na “i” so predstavljale tri atraktivne dejavnosti: dvigi z enim največjih balonov “kocka” na svetu, nastop padalcev LC Maribor in tekmovanje v Fit ligi (ŠD Mlaki fit), katere zmagovalec je postal medijsko eden bolj poznanih Žalčanov Ricki.
Uvodu so prav kmalu sledile druge prireditve, ki potekajo vsak konec tedna vse do 29. maja. Takrat bodo na Homu pripravili zaključek prireditev s podelitvijo nagrad zbiralcem nalepk in z žrebanji drugih atraktivnih nagrad (kolo ...). Za nagrade bo poskrbelo podjetje Hervis, ki je
eden izmed letošnjih pokroviteljev akcije.
Od zaključka pa nekoliko bolj telegrafsko k vmesnim prireditvam:
Nogomet za mlade: več kot 25 ekip (200 otrok) iz Savinjske doline. Izvajalci turnirjev so zelo vestni, kar kaže na dobro organiziranost amaterskih športnih delavcev v društvih,
kot so ŠD Petrovče, NK Žalec, ŠK Levec, ŠD Ponikva in ŠD Hofrein.
Orientacijski tek s streljanjem: ob organizatorjih, kot so PD Zabukovica, SD Juteks Žalec in LK Žalec, se ni za bati, da udeleženci ne bi bili navdušeni. Več kot 60 mlajših in tudi starejših udeležencev je s progo, katere traser je bil Milan Polavder, opravilo uspešno. V Športnem parku Šešče so se počutili odlično.
Hokej na rolerjih: 9 osnovnošolskih in 5 članskih ekip se je ob (na trenutke) “huronskem” hokejskem navijanju borilo za čim boljše uvrstitve. Tako so na koncu pri mladih slavili hokejisti iz KS Galicije pod imenom Buldogi, ki so suvereno opravili z vso konkurenco. Članski turnirski naslov pa je osvojila ekipa ŠD Hokej iz Celja. Izvajalec Roman Toplak je s svojo ekipo Kasaze Sharks na koncu pokazal zadovoljstvo nad
številom mladih hokejistov - prav vsi pa so se razšli v želji, da bi aktivno pristopili k projektu asfaltne preplastitve igrišča.
Košarkarski turnir trojk: že sam naslov Z BENOM UDRIHOM MALO DRUGAČE je obetal veliko udeležbo vseh ljubiteljev okroglega usnja. Tako je tudi fante iz ŠD Hofrein, ki so bili glavni izvajalci turnirja, presenetila številčna udeležba: skupno 26 ekip. Med turnirjem so poskrbeli za žrebanje dresov, kap in žoge s podpisi Bena in Sama Udriha, na koncu pa so košarkarji prvih treh ekip prejeli tudi posebne košarkarske majice s podpisom pro-motorja športa v Občini Žalec Bena Udriha. Vsi udeleženci so prejeli tudi portretne kartice Bena Udriha. Eden
izmed udeležencev turnirja je bil tudi Franci Kek, organizator glasbenega srečanja Rock Otočec (8.-10. julij), ki je z zanimivimi izjavami in tudi igrami popestril košarkarski utrip. Na koncu so v tesnem obračunu slavili igralci z Gomilskega (Košenina, Skok, Bizjak in Ručigaj) pred veteransko ekipo Benovega očeta Silva Udriha (Benčan, Kahvedžič, S. Udrih) in ekipo Primoža Brezca (Kainz, Korun, Kriter). V obračunu
osnovnošolskih ekip so zmagali mladi iz Žalca (Balkan Boys, Moto Boys), tretji pa so bili igralci iz Petrovč (Kripli).
Rekreativni tek ob Savinji: več kot 80 udeležencev se je zbralo v Športnem parku Šešče, da bi s 5-kilometrsko tekaško traso opravili po svojih najboljših močeh. Čeprav se je meril čas in so se na koncu razdelila darila najhitrejšemu (Milan Zupanc - Mislinja), najhitrejši in najstarejši udeleženki (Lojzka Felicijan - Velenje) ter najmlajšemu udeležencu (Tej Koprivc - Žalec), je bil glavni namen organizatorjev dosežen: množičnost ter tek (lahko tudi hoja) po svojih močeh.
V času priprave tiska časopisa so v organizaciji kolesarskega delavca Branka Stropnika z ekipo Kolesarskega kluba Žalec pripravili tudi vzpon s kolesi proti Gozdniku.
In kaj nas še čaka? Prav vsi ste vabljeni na zaključno prireditev VSI NA HOM NA LASTEN POGON, ki bo v nedeljo, 29. maja, na Homu (organiziran odhod kolesarjev in planincev ob 9- uri izpred OŠ Griže). Ljubitelji NOGOMETA V BANDI boste lahko zaigrali v hokejskem polju v petek, 27. maja, ob 16. uri (ŠC Žalec). Vsem privržencem rolanja bo prav gotovo zanimivo HITROSTNO SPRETNOSTNO ROLANJE v organizaciji SK Gozdnik Žalec v soboto, 28. maja, ob 11. uri v ŠC Žalec.
Organizator je vesel pomoči lastnikov in upraviteljev nekaterih športno-turističnih objektov v
Savinjski dobni: Športni park Šešče (Egon), Lovska koča pod Gozdnikom (Rajko) in Planinski dom na Homu (Ivan), ki so ravno tako dodah svoj delež k dobri zasnovi in izpeljavi akcije. Velja pa poudariti, da so vsi udeleženci akcij prejeli brezplačno pijačo, marsikje tudi darilca, predvsem pa žeb organizator javno predstavih športno gibanje v naravi med vsemi starostnimi skupinami.
T.T.
litra vodi
Na Polzeli že tretjo leto zapored v organizaciji Društva malega nogometa Ultra Polzela igrajo mali nogomet, in sicer vsako nedeljo dopoldne na igrišču Osnovne šole Polzela. Letos nastopa devet ekip.
Rezultati 6. kroga: Gmajna Breg : Polzela United 1:5, Letuš : Tenis klub GIB 1 :1 , F-l6 : Ultra Polzela 1:1, Pingo : Fredy 2 :4. Rezultati 7. kroga minule nedelje: Ultra Polzela : Pingo 6 : 3, Letuš : F-l6 3 : 0, AM Miklavc - Gmajna Breg 3 : 1. Do konca spomladanskega dela sta še dve kob, na lestvici pa trenutno vodi ekipa Ultra Polzela pred ekipo Fredy, Polzelo United itd. T Tavžar
	!|P}. t) 7 Im		* ■ :		■j gv
" L' ;W;v	HiMM ~~'f »#MihV M	Ir’/r ■	■gs* /	t-> jyB I 1-	a
				flrsfr		Hià '
						
Ekipa Ultra Polzela
Veter v laseh na Polzeli
Med igranjem malega nogometa
Zveza športnih društev Občine Polzela je tudi letos pripravila športno družabno akcijo za mlade -Veter v laseh. Kot je povedal predsednik Zveze športnih društev Polzela Simon Ograjenšek, sta gesli letošnje akcije Šport je življenje in S športom proti drogi. Akcija je dobrodelna, z njo mlade opozarjajo, vzpodbujajo in jim ponujamo drugačen pogled
na življenje - aktiven, prijazen, vesel, sproščen, dinamičen, skratka prevetren. Akcija je potekala na športnem igrišču OŠ Polzela. V nogometu, košarki, odbojki, rolanju in likovnem izražanju se je pomerilo več kot 150 mladih s Polzele in okokških krajev. Akcija je uspela, k temu pa je botrovalo tudi lepo vreme.
T. Tavčar
Mladi likovniki pri svojem izražanju
V počastitev jubileja Zajčeve koče
Med dobitniki letošnjih priznanj Občine Tabor je bilo tudi Planinsko društvo Tabor. Občinsko priznanje so prejeli za 2 5-letnico odprtja svoje planinske postojanke - Zajčeve koče, ki je postala pomembna točka za turistično promocijo Občine Tabor.
Zgodovina nekdanje Zajčeve domačije, ki so jo mladi taborski
planinci preuredik v svojo planinsko postojanko, sega vsaj dve stoletji v preteklost, ko se je tja naselil prvotni Zajčev rod in so postavil temelje za bodoče generacije, ki so kmetovale in se preživljale na borni hribovski zemlji. Domačija je bila naseljena še do sredine šestdesetih let, potem pa je bila prepuščena propadanju. Leta 1974 so kočo “odkrik” mladi taborski planinci in se kmalu nato lotih prenove in preureditve stare domačije v planinsko postojanko. V nekaj letih
jim je uspelo dela dokončati in ob prisotnosti številnih ljubiteljev planin leta 1980 kočo tudi slovesno predati namenu. Vse od takrat je koča odprta ob vikendih in daje prijazno zatočišče vsem obiskovalcem, za kar skrbijo dežurni člani. V sredini tega meseca (14. in 15. maja) je bil na koči dežuren župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek, ki se je pokazal za uspešnega gostitelja.
Zajčeva koča je v petindvajsetih letih delovanja uspela združiti vse generacije, od najmlajših do najstarejših, kar kaže tudi fotografija, ki je nastala ob letošnjem občinskem prazniku, ko so mladi in starejši člani PD Tabor, oblečeni v stara planinska oblačka, dah pridih preteklosti, hkrati pa tudi javno predstavili svoje društvo. V ozadju je nova brunarica Športnega društva Tabor, ki so jo prav tako slovesno predah namenu ob letošnjem prazniku.	„
22	maj 2005		BfMLCf PIŠEJO /1	/asveti
Pisma bralcev
Komu je namenjena kolesarska steza Griže-Žalec (ali obratno)?
Veliko hvaljenja je bilo zaslediti pred časom, da je Komunalno podjetje nabavilo nov stroj za pometanje. Zanima me, komu zdaj pometajo, saj je kolesarska steza Griže-Žalec že drugo leto veselo posuta s peskom, ki je ostal od zime.
Zanima me, ab je kdo od pristojnih že kdaj krasno padel s kolesom zaradi malomarnosti drugih?
Tudi otroci (poleg odraslih) se vozijo in s strahom telovadijo med kamenčki. Če te že srečno spustijo, pa potem naletiš na nekaj metrov dolgo progo zemlje. Kmetje se namreč po cesti prevažajo s traktorji, vozijo po kolesarski stezi ter s tem nanašajo umazanijo na kolesarsko stezo. Ali tudi pobcija nič ne vidi?
Filip Potočnik
Obvestilo bralcem v zvezi s člankom “Odnos gospoda Zbašnika do malih živali”
Veterinarska postaja, d. o. o., Žalec obvešča bralce, da je 29- marca 2005 strokovna komisija sekcije zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice Slovenije, v sestavi dr. Borut Zemljič, dr. Pavo Zaninovič, dr. Zlata Čop, dr. Bogo Fatur in mag. Jože Pajtler,
na prijavo gospoda Borisa Krajnca v zvezi z očitkom nestrokovnega zdravljenja njegovega psa dne 12. decembra 2004, ko je dežurstvo opravljal gospod Franc Zbašnik, dr. vet. med., podala naslednje mnenje:
“Znaki, ki jih je opisal lastnik ob prvem kUcu, kljub kratkosti pogovora, niso bili takšni, da bi jih lahko veterinar v katerem kob trenutku ocenil za življenjsko nevarne. Temu v prid govori tudi dejstvo, da lastnik, po lastni izjavi izkušen rejec in kinolog, stanja živali ni ocenil za urgentno in je ponovno pokli-cal veterinarja šele čez sedem ur po prvem pogovoru. Na podlagi opisanega, ton in dramatičnost posameznega pogovora ne moremo presojati, strokovna komisija sodi, da lečeči veterinar ni storil strokovne napake.”
Iz obrazložitve mnenja je razvidno, da je komisija prišla do zaključka iz opisanega poteka dogodka, ki je nesporen in je bralce o njen seznanil že Franc Zbašnik, dr. vet. med., v svojem odgovoru v februarski številki Utripa Savinjske dobne.
Veterinarska postaja, d. o. o., Žalec Direktor Franc Zbašnik, dr. vet. med.
Delo krožka po poteh kulturne dediščine
V šolskem letu 2004/2005 je bil v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec ustanovljen tudi krožek Po poteh kulturne dediščine. Vodi ga mentorica mag. Tanja Čajevec. Zanimiva predavanja so dopolnjena
z ekskurzijami po Sloveniji. Obiskak smo Etnografski muzej v Ljubljani in si ogledah zanimive stavbe v Celju, obiskali smo Kozjanski krajinski park, dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah in ostanke kartuzijanskega samostana v Žičah. Odločbi smo se, da bomo raziskovak življenje ljudi, ki so se preživljah s hmeljem v Spodnji Savinjski dobni. Zbiramo spomine, spominske predmete, domača orodja pa tudi dogodivščine ob delu, ne le na hmeljiščih, ampak tudi na domačijah hmeljarjev. Hmelj ni le zeleno zlato, je tudi grenka roža; tako bomo naslovih tudi našo nalogo.
Cenjeni bralci, če se spomnite česa lepega ab pa grenkega, povezanega s hmeljem, sporočite na sedež Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec -Bergmannova vba, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec. Veselimo se vašega sodelovanja!
M. U.
Ne zatiskajmo si oči pred nemočnimi živalmi
Naše vrste zaščitnikov živali so še prekratke, zato prosim vse ljubitelje živab bi somišljenike, da nam pomagate. Če bomo združeni v borbi in če bomo na vsakem koraku pomagak živakm v stiski, bomo storiti že veliko.
Med nami živijo ljudje, ki jim življenje drugega bitja ne pomeni nič bi ki s svojim početjem, pohlepu po čim večjem zaslužku gradijo svet okrutnosti, izkoriščanja, nasbja, smrti. Imajo se za gospodarja nad živahni, ki jim je vse dovoljeno. Živah pa otožno z glasom in govorico telesa prosijo - poskušajo najti razumevanja - da tudi one čutijo
kot človek, imajo dušo!
Zaščitniki živab dobivamo mnogo pritožb o slabem ravnanju z domačimi živalmi. Vroči dnevi so pred nami, to je za živab čas posebnega trpljenja. Pogosto so izpostavljene žgočemu soncu, vročini bi žeji. Zato prosim lastnike, naj v teh toplih dneh posvetijo več pozornosti domačim živakm, kajti počutje živab je odvisno samo od vas.
Ponovno moramo opozoriti vse tiste lastnike neoskrbovanih, zanemarjenih psov, zlasti psov čuvajev na podeželju. Med temi pasjimi “siromaki” je mnogo takšnih, ki so privezani dan in noč na prekratko verigo (pravilna 5 do 6 m) bi nikoh izpuščeni (v večjih državah so verige za pse že dolgo prepovedane). Prepuščeni so sončni pripeki brez sence in zavetja, so brez prepotrebne sveže pitne vode bi mnogokrat brez izdatne hrane. Marsikateri pes je brez usnjene ovratnice, ima pa zadrgnjeno verigo okoti vratu, tako da ga odrgne do krvi. Nihče jih ne krtači, odstranjuje klope in druge zajedavce. Da bi psu v slučaju bolezni nuditi veterinarsko pomoč, je že preveč?! Lastnikom teh psov zaman govoriš o sočutju do živab. In prav zaradi takih imamo Zakon o zaščiti živab. Zagrožene kazni niso majhne. Med nami žal živijo tudi ljudje, ki se izživljajo nad živalim, zlasti nad mačkami, psi in pticami, jih preganjajo, zastrupljajo, mučijo ah celo ubijajo. Takšni podivjani mučitelji, ki nimajo sočutja do živab, ga tudi do sočloveka ne morejo imeti, kajti oni so izrodek človeštva. To je zločin nad živim bitjem. Te ljudi je potrebno strogo kaznovati bi javno osramotiti v poduk ostahm brezvestnežem.
Članica Društva proti mučenju živab
Celje	_
Štefka Kurent
Paklenica
V letnem programu PD Dobrovlje Braslovče je bil med vrsto aktivnosti in pohodov v prvomajskih dneh organiziran tridnevni izlet v Stari Grad z obiskom narodnega parka Paklenica na Hrvaškem.
Udeleženci pohoda smo se z avtobusom odpeljati mimo Zagreba in Karlovca do Slunja, kjer je bil daljši postanek za malico in ogled slapov Slunjščice. V dopoldanskih urah smo prispeti v Setine, kjer so nas čakati prijazni domačini in nam pripraviti prisrčen sprejem. Popoldne smo odšli v sotesko Paklenice bi se pov-
zpeti na vrh Aniča Kuka z nepozabnim razgledom. Večer smo preživeli ob petju bi plesu.
Naslednji dan se je ena skupina podala na Manito Peč, kjer so si ogledati podzemne jame, in nadaljevati na Vidakov Kuk do Ramičev, znamenite opuščene vasi. Druga skupina pa je odkrivala lepote soteske Paklenice vse do planinskega doma Lugarnice. Ob vrnitvi je bilo možno preizkusiti tudi plezalne sposobnosti ati pa samo občudovati pogumne plezalce. Seveda pa je bilo dan mogoče izkoristiti tudi za sprehod in odkrivanje okolice Setin vse do Starega Grada. T\idi ta večer ni minil brez družabnosti, predsednik društva pa je podelil udeležencem spominske majice.
Tudi tretji dan smo se odpeljali v Paklenico, kjer je sledil ogled bunkerjev. Ostalo je le še nekaj časa, ki so ga eni izkoristiti za plezanje, drugi za ogled starega mestnega jedra in nakup spominkov ati za užitke ob morju in na soncu. Najpogumnejši so
preizkusili tudi temperaturo morja.
Kar prehitro so minili trije dnevi, polni doživetij in lepih vtisov. Poleg članov domačega društva so biti z nami še člani PD Galicija, PD Velenje, PD Šoštanj in sekcije Era Velenje.
Planinsko društvo Dobrovlje
Družina poje - peli so jih mati moja
Andraž je majhna idilična vas, razprostrta med Savinjsko in Šeleško dolino. Kraj se nahaja nad Goro Oljko, ki je znana romarska in izletniška točka.
Že dve desetletji pa je Andraž po Sloveniji in tudi v zamejstvu znan po tradicionalni prireditvi z naslovom DRUŽINA POJE - PELI SO JIH MATI MOJA, ki v kraj vsako zadnjo nedeljo v avgustu privabi več tisoč obiskovalcev. Glavni cilj prireditve je obujanje bi ohranjanje slovenske večglasne ljudske pesmi, po možnosti iz okolja, kjer živi družina. Nastopi lahko družina v prvem kolenu (starši in otroci oz. bratje bi sestre), dovoljena je spremljava z domačimi glasbili. Prireditev pomeni velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine slovenskega naroda, za družine, ki
ohranjajo pristno izročilo naših prednikov, pa je priložnost za srečanje.
V Andražu se s slovenskimi ljudskimi pesmimi vsako leto predstavi do dvajset družin iz vseh pokrajin Slovenije in zamejstva (Avstrije, Italije in Madžarske). Tako so zastopane vse slovenske narečne skupine, kar daje prireditvi poseben čar bi vrednost. Prireditev nima tekmovalnega značaja, saj se vrednosti ljudskega izročila ne da izmeriti, vredno je toliko, kolikor velja v nas, v naši duši in v našem srcu. Prireditev snema Radio Slovenija. Letošnja prireditev bo v nedeljo, 28. avgusta, in sicer že 22. po vrsti.
Družine, ki bi želele nastopiti na prireditvi, naj pokličejo na tel. št.: 051 323 690.
Lidija Praprotnik
Roman Brglez
Pekama-slaščičama-trgovina ...... Vransko 17, 3305 Vransko
ME
Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48;trgovbia Zagorje ob Savi 566 02 80, trgovina Kamnik (01) 830 82 70; trgovina Laze (01) 834 70 12.
Spoštovani naši kupci!
Mesec maj se poslavlja in z njim prvo leto pod evropsko zastavo. Prihaja mesec junij bi čas, ko bomo zakorakati v poletne dni, ko si bomo privoščili oddih in kopanje v morju, jezerih in na drugih osvežujočih mestih bodisi doma ali v tujini. Sveži in spočiti bomo lahko kos novim obveznostim in naporom ter polni novih hotenj in želja. Da bi biti ti dnevi še prijetnejši, se bomo po svojih močeh za vas potrudili tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega bogatega proizvodnega programa. Še posebno se vam bo v teh toplih dneh prilegel naš sladoled, ki ga lahko dobite tako rekoč vzdolž celotne doline, še posebno na Vranskem, v Šempetru, na Polzeli bi v Petrovčah, kjer imamo svoje slaščičarne. Vse naše dobrote vam bodo dale moč in energijo, hkrati pa vas tudi spomnile na naše geslo
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE,
ki je v naše in vaše zadovoljstvo in ki ga bomo tudi letos potrdili na naši tradicionalni prireditvi v okviru Vranskih poletnih večerov v začetku avgusta. Obeta se torej znova veliko prijetnih trenutkov, ki jih bomo z veseljem deliti z vami. Dobrodošli!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Za sproščen oddih na soncu
Danes ima že skoraj vsak peti človek težave, ki so povezane z alergijo. Po napovedi strokovnjakov, naj bi za alergijami obolela do leta 2020 polovica Zemljanov. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Danes se uporablja predvsem v smislu preobčutljivega odzivanja, saj telo pri alergiji pretirano reagira ob stiku s sicer popolnoma nenevarno snovjo. Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu bi očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride celo do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Kako si lahko pomagamo? Najbolj učinkovito bi bilo, da se izognemo stiku z alergeni oz. lahko si pomagamo tudi z zdravili - antihistaminiki, ki nam lajšajo obdobja izbruhov alergije.
Ena od oblik alergije je tudi koprivnica oziroma urtikarija. Ime je dobila po srbečih izpuščajih, ki so podobni stiku s koprivo. Lahko so ločeni ati pa se med seboj zlivajo; pojavljajo se lahko po vsem telesu ali pa le po določenih delih. Vzroki za pojav koprivnice so lahko alergije na določeno snov ati fizikalni dejavniki, kot so mraz, sonce ali pritisk na kožo.
Z bližanjem poletja se poveča tudi izpostavljanje soncu in s tem možnost za nastanek alergije. Na osnovi energije, ki jo oddaja sonce, se v koži tvori snov, ki povzroči alergijsko reakcijo. Z zmanjšanjem izpostavljanja soncu, uporabo dobrih zaščitnih sredstev in antihistaminikov lahko občutno zmanjšamo nastanek alergije; z mazili, ki so na voljo tudi brez recepta, zmanjšamo lokalno rdečino bi srbenje.
Vsako sredstvo za sončenje, ki vsebuje zaščito pred UVA- in UVB-žarki, še ne zmanjša možnosti za
nastanek alergije. To lastnost imajo predvsem izdelki v obliki gelov ali vodnih emulzij. Ti običajno ne vsebujejo konzervansov, parfumskih substanc in olj, ki na koži povzročijo nastanek izpuščajev. Paleta izdelkov z različnimi faktorji in učinkovinami, ki varujejo kožo pred prezgodnjim staranjem - gre zlasti za E-vitamin, C-vitamin, glutation bi koencim Q 10 in so tudi telesu lastna obramba, so na voljo tudi v lekarnah. Da bi lahko na soncu kar čim bolj brezskrbno uživali, je potrebno imeti v mislih določena pravila varnejšega izpostavljanja soncu in pravilno uporabo varovalnih izdelkov: izdelek nanesimo na kožo najmanj 20 minut pred izpostavljanjem soncu; nanesimo ga enakomerno in v zadostni količini (35 ml za površino kože povprečnega odraslega, saj lahko le na ta način zagotovimo zaščitni faktor, kot je naveden na izdelku); po plavanju, močnem znojenju, brisanju z brisačo oz. vsaki dve uri obnovimo nanos; za vodne aktivnosti uporabljajmo vodoodpome izdelke; izogibajmo se soncu med 11. in 16. uro; uporabljajmo sončna očala in pokrivala za glavo; posebej pazimo na otroke, zlasti do 6. meseca starosti, pri katerih se odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za sončenje.
Ljudem, ki so občutljivi na sonce, se priporoča uporaba beta-karo-tenov, saj pospešijo tvorbo kožnega pigmenta, ki varuje kožo pred opeklinami in ji daje obarvanost (navadno rjavorumene barve). Jemati jih začnemo mesec dni pred odhodom na dopust, saj le tako zagotovimo njihov maksimalen učinek.
Alergiki naj ne pozabijo na antihis-taminske tabletke, ki jih v primeru vsakoletne alergije običajno začno jemati 5 dni pred intenzivnejšim sončenjem.
Sonce naj ostane vaš prijatelj in naj vas skozi poletje čim bolj osrečuje!
Urška Praunseis, mag. farm.
PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC Aškerčeva 13, p.p. 86; 3310 ŽALEC Tel.: (03) 710 02 08 ,(041) 705 738 E-pošta: planinsko.drustvo_zalec@eniail.si
MLADINSKI ODSEK
PLANINSKI TABOR BISTRA NA KOROŠKEM
T\idi letos Mladinski odsek Planinskega društva Žalec organizira planinski tabor, ki bo v dolini Bistre na Koroškem. Tabor bo potekal en teden, in sicer od 23. do 30. julija 2005. Tabor je namenjen osnovnošolcem, dijakom pa tudi študentom. Cena tabora znaša 20.000 SIT. Več informacij lahko dobite v naši pisarni (nad študentskim klubom v Žalcu - Aškerčeva 13) vsak petek med 20. in 21. uro ali na telefonskih številkah 041 460 716 (Biba) in 041 939 619 (Matija). Rok prijave je do konca meseca junija ali do zapolnitve mest.
Unescov naravoslovni tabor
Skupinska slika vseh udeležencev 4. naravoslovnega tabora v Grižah
Pred šestimi leti je 0$ Griže postala del velike družine Unescovih ASP net šol, v katero so vključene nekatere osnovne in srednje šole v Sloveniji. V tem času je Unescova šola Griže postala poznana in prepoznavna po vsej Sloveniji. K temu so največ prispevali učenci s koordinatorico Unesco ASP net šole Griže Bredo Veber na raznih srečanjih Unesco šol po Sloveniji in tudi izven nje. Še posebno pa je OŠ Griže in z njo Občina Žalec ter Savinjska dolina predstavljena na vsakoletnem Unescovem naravoslovnem taboru v Grižah. Minule dni je potekal že 4. tabor, ki
je bil že prvo leto proglašen za nacionalni projekt Unescovih šol.
Letošnji 4. naravoslovni tabor na OŠ Griže je potekal od 19- do 21. maja. Udeležilo se ga je 12 Unesco ASP net šol, in sicer OŠ Senovo, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Mojstrana, OŠ Prva Slovenj Gradec, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, OŠ Cirkovce, OŠ Frana Kranjca Celje, OŠ Koroška Bela, OŠ Šmihel Novo mesto, OŠ Pišece in IV. OŠ Celje. Poleg Unescovih šol od drugod pa so na taboru sodelovali tudi učenci in njihovi mentorji z vseh centralnih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Udeleženci tabora so letos sodelovali vil delavnicah, ki so bile
prilagojene razredni ali predmetni stopnji. Učenci so skupaj s svojimi mentorji raziskovali gozd in živali v njem ter delovali v ornitološki, čebelarski, geografski, fizikalni, keramični, ekološko kemijski in novinarski skupini. Poleg tega pa so delovali še v skupini za mikroskopi-ranje in skupim, ki je obravnavala in preučevala stare hiše.
V času tabora je bila na ogled Uidi razstava, ki je v sliki in besedi prikazovala potek prvih treh taborov. Prav tako pa so bili predstavljeni videoposnetki taborov. Ker je leto 2005 mednarodno leto fizike, so učenci OŠ Griže in OŠ Šempeter, ki so sodelovali pri slovenskem verižnem eksperimentu 14. maja v Ljubljani, na taboru predstavili svoj prispevek k temu eksperimentu.
Udeleženci tabora, ki sta ga že četrto leto zapored koordinirali Martina Govejšek in Marija Pavčnik, so prišli v Griže v četrtek, 19. maja, popoldan, ko je bila tudi slovesnost ob odprtju letošnjega tabora. Udeleženci iz bolj oddaljenih krajev so noč prespali na domovih učencev. Z delom v delavnicah so učenci začeli ob devetih. V sredini dneva, od 12. do 15. ure, je potekal t. i. Srečen dan s športnimi dejavnostmi. Za zaključek Srečnega dne so si udeleženci tabora ogledah še ulično gledališče šole z naslovom Kakor napravi stari, je vedno prav. S to predstavo so tudi zmagah na slovenskem tekmovanju Primadona v Cankarjevem domu v Ljubljani. V drugem delu dneva so se znova predah delu v naravoslovnih delavnicah, ki so jih pomagali voditi tudi zunanji sodelavci: Fanika Burjan, Magda Ježovnik, Bojana Kroflič, Emina Mešič in nekdanje učenke OŠ Griže Aleksandra Zidar, Tanja Tkauc, Tatjana Robič in Tina Kostanjšek.
Sobota je bila v znamenju zaključka tabora. Vsaka skupina je oblikovala svoj razstavni kotiček, ob 11. uri pa se je začela tudi zaključna prireditev, na kateri so skupine predstavile svoje opravljeno delo, vehko pa je bilo tudi glasbe, petja in plesa pa tudi pozdravnih in zahvalnih besed gostov, med katerimi so bili tudi podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik, direktorica Zavoda za šolstvo - enota Celje Marinka Marolt in predstavnik KS Griže Jože Gaberšek. Svoje pa je ob zaključku tabora dodal tudi ravnatelj šole Franci Žagar, ki je izrekel pohvalo in zahvalo svojemu kolektivu, zunanjim sodelavcem, Občini Žalec in vsem udeležencem tabora.
D. Naraglav
Članice in člani zmagovalne gledališke skupine OŠ Griže z mentorico Andrejo Konovšek
S pesmijo za pomoč slepi Sanji
V petek, 20. maja, je pod okriljem Združenja prijateljev slepili Slovenije v celjskem domu dvorane Union potekal dobrodelni koncert Drugo sonce za slepo Sanjo. Odzvalo se je veliko znanih glasbenikov in pevcev, kot so Vitezi Celjski, Lado Leskovar, Oto Pestner, Nuša Derenda, Vili Resnik, Slepi potnik, kvintet Dori,
Majda Petan in mnogi drugi.
Med znanimi imeni je nastopila tudi mlada Savinjčanka, vse bolj znana in popularna pevka Anja Ropotar iz Šempetra. Nastopila je že na številnih dobrodelnih prireditvah in pravi, da ji zelo vehko pomeni, če lahko s pesmijo tudi sama prižge kanček sreče v očeh tistih, ki so pomoči potrebni.
M. C.
S Sneguljčico drugo mesto
Kakor napravi stari, je zmerom prav
V Cankarjevem domu v Ljubljani je minuli mesec potekal osnovnošolski gledališki festival Primadona, ki ga je že drugo leto zapored organizirala založba Tuma. Založba razpiše besedila, na osnovi katerih šolske gledališke skupine pripravijo igro. Na festivalu, na katerem so se predstavile tri najboljše gledališke skupine, izbrane na dveh p redi/borih v Mariboru in Ljubljani, je zmago slavila gledališka skupina OŠ Griže z mentorico Andrejo Konovšek. Predstavili so se z igro Kakor napravi stari, je zmerom prav, ki je priredba pravljice Hansa Cristiana Andersena.
Z igro so se udeležili tudi državnega srečanja gledaliških skupin osnovnih
šol Slovenije v Slovenj Gradcu in prav tako poželi vehko uspeha. Igro so ob različnih priložnostih doslej zaigrah že enajstkrat, nazadnje na Unescovem taboru v svoji matični šoli v Grižah. “V igri nastopajo učenci osmih razredov, ki so pokazali izjemen talent za gledališko igro. Žal letos zapuščajo šolo in potrebno bo najti nove učence in vse začeti znova,” pravi Andreja Konovšek.
“Če sem odkrita, takšnega uspeha nismo pričakovali, ko pa smo prišli med tri najboljše, je tudi zmaga postala možna. Žirija, ki je sodelovala tudi v predizborih, nam je presodila zmago in tega smo vsi skupaj izjemno veseh, saj smo s tem dobili tudi potrditev, da smo delali dobro,” je vesela zaključila izjavo mentorica Andreja Konovšek.
D. N.
Pionirski dom - Center za kulturo mladih Ljubljana je organiziral že 3. festival gledaliških sanj. Iz Savinjske doline sta se festivala udeležili dve šolski gledališki skupini. Podružnična OŠ Trnava je nastopila v skupini šol na razredni stopnji, OŠ Vransko-Tabor pa je svoj gledališki projekt predstavila v skupini šol predmetne stopnje. Slednji so se uvrstili na deveto mesto, učenci POŠ Trnava, ki so nastopili pod vodstvom mentoric Damjane Lukman in Martine Kumer, pa so s svojo igro Sneguljčica osvojili drugo mesto.
Predstave, ki so potekale na odru Mladinskega gledališča, je ocenjevala strokovna žirija. Ocenjevala je sproščenost igralk in igralcev, prepričljivost gledališke igre do gledališke izraznosti, trud mentoric,
ki so pripravljale igro, njihovo režijo, vodenje skupinske igre, dramaturgijo, priredbo igre in ne nazadnje tudi glasbeno, zvočno in scensko opremljenost predstave.
Za Sneguljčico je v obrazložitev za doseženo drugo mesto strokovna žirija zapisala: “Predstava je v celoti navdušila občinstvo z uporabo vseh gledaliških elementov. Predstavo odlikuje tudi odlična igra vseh nastopajočih, dodelana scena in kostumi, dovršena glasbena oprema, ki se harmonično prepleta z gledališko besedo. Predstava je pravi mladinski muzikal, ki v eni sapi vzgaja, sporoča in nosi simboliko gledališča na več nivojih.”
Tim Žener in Aljaž Topič iz 2. razreda osemletke POŠ Trnava sta povedala, da so Sneguljčico zaigrah in zaplesali tudi študentom na Ljubljanskem gradu.
D. N.
Prijateljske vezi med Grižami in Kecskemetom
V dneh od 5. do 8. maja je potekalo prijateljsko srečanje med Osnovno šolo Griže ter med šolo Laszlo Toth iz Kecskemeta.
Letošnje srečanje je bilo že četrto in tokrat smo mi obiskali madžarsko šolo. Kot leta 2002 so nas tudi letos že nestrpno pričakovali. Pripravili so nam prisrčen sprejem. Razdelili so nas k družinam, pri katerih smo prenočevali. Sporazumevali smo se v angleškem jeziku, še najbolj razumljiv jezik pa so bile roke. Dan po prihodu smo nastopih z dvema plesnima točkama v koreografiji mentorice plesne skupine Brede Bračko. Tradicionalno se je odvila tudi tekma v nogometu med gosti in domačini in izkazalo se je, da so v preteklem letu madžarski fantje pridno trenirali, saj so bili našim fantom trd oreh. Obiskali smo tudi muzej, kjer smo pokazali naše ročne spretnosti. Pekli
smo pecivo, spletali zapestnice ter zanimivo obarvali majice. Naslednji dan so nas s kočijo popeljali po zanimivi učni poti, kjer smo lahko streljali z lokom. Lakoto smo potešili z golažem. Da pa so vsi prebivalci Kecskemeta vedeh, da so pri njih na obisku Slovenci, smo poskrbeli tudi s pesmijo. Po mestu je odmevala Gohca ter ostale slovenske pesmi. Dneva odhoda domov si ni nihče želel. Še zadnji objemi in stiski rok in odpeljali smo se domov. No, ne ravno domov. Obiskali smo še Budimpešto in si žal ogledah le nekaj znamenitosti tega lepega in zanimivega mesta. Čakala nas je namreč še dolga vožnja do doma.
Spleth smo prijateljske vezi, tudi nekaj iskric je preskočilo in letošnje prijateljsko srečanje bo še dolgo ostalo v spominu tako učencem kot učiteljem.
Žana Basle, OŠ Griže
Ob znanju kultura srca
Minuli petek, ob mesecu Sonca, se je Osnovna šola Polzela odela v praznično oblačilo. Dan ekošole in ekovrtca je zaznamovala s številnimi prireditvami. Starši in drugi gostje so si v okviru projekta EKOŠOLA kot način življenja ogledali predstavitev dejavnosti, na katerih so med drugim nastopili vsi trije pevski zbori z zborovodkinjo Mijo Novak. Pevke, ki so najdlje vztrajale pri pevskih zborih, so prejele pohvale in priznanja oziroma nagrade. Osrednji del prireditve je bila raziskovalna naloga o vodi z naslovom Voda - eliksir življenja z mentorico Nevenko Jelen in Natašo Jesenko.
Osrednji gost je bil Anton Korošec iz Mariborske hvame, ki je predstavil
pomen projekta Armalov sklad za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah, v katerega je kot ena izmed petih šol v Sloveniji vključena tudi OŠ Polzela. Nato so si gostje ogledali bogato razstavo v avli šole, s katero so posamezni razredi, vrtec in podružnična osnovna šola Andraž postavili na ogled aktivnosti v okviru projekta Ob znanju kultura srca. Mavrico vseh dejavnosti pa je zaokrožilo priložnostno glasilo.
Sledila je sklepna, že tradicionalna prireditev prikaz plesnih dejavnosti vrtca in šole. Vse prireditve so bile odhčno obiskane, med gosti pa je bil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar. Posebna vrednota ekošole je, da že drugo leto zapored s podružnično v Andražu in vrtcem ustvarjajo skupno vizijo celotnega zavoda, katere duša je ravnateljica
Valerija Pukl.	_______
T. Tavčar
Med nastopom najmlajšega zbora Polžki, ki ga vodi Mija Novaka.
maj 2005
Savinjske zgodbe
Konec šolskega leta Univerze za III. življenjsko obdobje
Tako sta nazdravila zlati poroki zakonca Sušnik, priči, sin in župan Franci Sušnik ter matičar Henrik Krajnc.
Zlata Sušnika iz Čepelj
Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec v maju zaključuje izobraževalni program za šolsko leto 2004/05. Vsi, organizatorji dejavnosti in udeleženci na krožkih, smo zadovoljni z rezultati dela in obiskom vseh načrtovanih dejavnosti. Ob zaključku dela v krožku nemškega jezika smo se o počutju in delu v krožkih pogovarjali z najstarejšim članom, gospodom Jankom Krašovicem.
Gospod Janko, predstavite se nam, prosim.
“Sem Janko Krašovic, meščan mesta Žalec, sicer pa rojak iz Gotovelj, rojen leta 1921.”
Kdaj ste se odločili, da se boste vključili v delo našega društva?
“Takoj leta 1999, ko so v našem mestu ustanovili to znamenito univerzo, sem se odločil, da bom začel obiskovati krožek nemškega jezika. Na začetku sem bil nekoliko zadržan, saj nisem vedel, kako bo potekal pouk. Kmalu po začetku dela v krožku pa sem bil prijetno presenečen, saj sem ugotovil, da učenje v krožku ne bo podobno klasičnemu šolskemu delu. Naš učni program in samo učenje so prilagodili za nas "mlade" učence. Iddi naša profesorica Lidija Koprivnjak, sedaj se piše Oblak, je na nas napravila prijeten vtis. Lidija je
upoštevala našo "mladost". Spoznala je, da ne hodimo v krožek samo zaradi učenja, ampak bomo veliko našega časa posvečali družabnosti in razvedrilu.”
Torej se v krožkih učite, družite in skupaj preživljate lepe urice.
“Ne vem, kako se imajo v drugih krožkih. Verjetno tudi lepo, saj v sklopu naše univerze deluje veliko različnih krožkov in slišal sem, da so dobro obiskani. Upam pa si trditi, da se imamo v našem krožku izredno
prijetno. Iddi naučili smo se veliko, čeprav se nam že poznajo leta.”
Kaj pa poleg učenja še počnete?
“Udeleženci krožka smo si poleg
učenja nemščine uspeli organizirati razna družabna srečanja in tudi izlete. V organizaciji univerze smo obiskali različne kulturne prireditve. Bili smo v Cankarjevem domu v Ljubljani, potem v mariborski Operi. V sklopu celotne univerze smo se udeleževali raznih srečanj vseh krožkov. Naš krožek pa je vsako leto organiziral izlete v tujino. Bili smo v Gradcu, dva dni v Salzburgu in Linzu. Dva dni smo preživeli v Muenchnu. Iddi za letos načrtujemo nekaj posebnega, zato vsak mesec nalagamo določen
znesek pri našem blagajniku. Samo za člane našega krožka smo letos organizirah in izvedli veliko prijetnih srečanj. Preveč je bilo vsega, da bi našteval vse. Povem naj le to, da
smo v teh letih doživeli toliko lepega, kar nas bo spremljalo vsa prihodnja leta.”
Torej ste se člani krožka tudi prijateljsko povezali?
“Zelo dobro se razumemo, skupaj praznujemo rojstne dni. Vsak torek po krožku se za eno uro zberemo v žalski kitajski restavraciji, kjer imamo ob čaju “debatno” srečanje. Tam nam je izredno lepo in izvemo marsikaj zanimivega.”
Gospod Janko, zahvaljujem se vam za pogovor. Bi za zaključek radi še kaj dodali?
“Vem, da so poleg vodstva Univerze za tretje življenjsko obdobje za razvoj izobraževalnih dejavnosti za starejše zaslužni tudi drugi, med njimi še posebno župan Občine Žalec Lojze Posedel. Ob tej priložnosti se mi zdi potrebno, da se mu še posebej zahvalim in mu zaželim, da ohrani pokončno držo in še naprej uspešno opravlja svoje zahtevno delo. Rad bi povedal še to, da se v Bergmannovi vili dobro počutimo, saj so prostori res lepi. V našem krožku smo tako navezani na naše vsakotedensko druženje, da so nam poletne počitnice kar predolge. Ob koncu bi priporočal vsem tistim, ki se še niso vključili v katerega od krožkov, ki delujejo v sklopu naše univerze, naj to čim prej storijo - ne bo jim žal!”
E. Pešec
Redki zlatoporočenci doživijo veselje, da jih po 50 letih zakona še enkrat poroči sin. To se je zgodilo Janku in Mariji Sušnik iz Čepelj, ki ju je z zlatoporo-čnim obredom zvezal naprej sin Franc Sušnik, župan občine Vransko, in matičar Henrik Krajnc. Zlatoporočno mašo v župnijski cerkvi na Vranskem je bral dr. Lojze Pirnat. Za še bolj svečano vzdušje pa sta poskrbela sekstet sv. Mihaela in Duo MM.
Janko Sušnik se je rodil leta 1930 v Tešovi in se po končanem šolanju izučil za čevljarja, opravljal pa je tudi delo tesarja, sedem let rudaril v velenjskem rudniku, upokojitev pa dočakal v usnjami INDE Vransko, ker se je leta 1990 tudi upokojil. Marija
Sušnik je luč sveta ugledala leta 1936 v Hrastniku. Kot deklico sta jo posvojila Marija in Franc Pirnat, po domače Baclova iz Čepelj, kjer je Marija našla svoj novi topel dom. Osnovno šolo je obiskovala na Vranskem, potem pa ostala doma na kmetiji. Skrivna so pota ljubezni, ki so mlada Marijo in Janka pripeljala pred oltar.
Skupno življenje sta nadaljevala na Baclovi kmetiji, kjer se jima je rodilo šest otrok, Franc, Jani in Miran ter Jelka, Ana in Lenka. V krog najljubših pa so zlatoporočencema dodah enajst vnukov. Živijo v bližnji okolici, na domu pa je sin Jani z ženo Mišo in sinovoma Davidom in Davorjem. Starša, glede na to, da sta še zelo vitalna, rada in veliko pomagata pri delu.
T. Tavčar
Gospod Janko (desno, stoji) med sošolkami in sošolci
Več kot pol stoletja med knjižnimi policami
Pavla Mlakar iz Prebolda je konec minulega meseca stopila že v 91. leto svojega življenja. Še vedno je nadvse vitalna in bistrega duha, kar gre najbrž pripisati tudi knjigam, ki so njene spremljevalke že vse življenje. Sodi med nestorje savinjskega knjižničarstva. Od konca vojne do leta 2002 je preživela med knjižnimi policami preboldske knjižnice. Knjige so zanjo neprecenljivo bogastvo, so vir znanja, duhovne bogatitve, sprostitve in pomembna kulturna identiteta vsakega naroda. Kot pravi, smo lahko Slovenci upravičeno ponosni na Prešerna, Cankarja, Tavčarja, Murna, Ketteja, Jurčiča ... saj smo z njihovimi imeni in njihovimi knjižnimi deli, in to kljub svoji geografski in siceršnji majhnosti, postali velik narod.
Pavla Mlakar sodi med tiste ljudi, ki svojega poslanstva in dela ne obešajo radi na velik zvon. Luč sveta je zagledala v družini, v kateri je bilo kar trinajst otrok. Oče je bil višji finančni inšpektor, vendar se je moral mlad upokojiti, tako da pri hiši ni bilo veliko denarja. Živeh so zelo skromno in to skromnost ima v sebi Pavla Mlakar še danes. Živi na domačiji svojih staršev in z vso ljubeznijo skrbi za svoj vrt in rože.
Ob svojem 90-letnem življenjskem jubileju Pavla Mlakar praznuje še en jubilej. Pred šestdesetimi leti, ko je bila priborjena zmaga nad okupatorjem, je bila namreč med ustanovitelji preboldske knjižnice. Ob njej so bih še Anton Kregar, Tone Valenčak, Ivan Vodovnik in Tomo Potočnik.
“Prvi knjižni fond so tvorile knjige, ki so jih prispevali posamezni krajani. Knjižnica je tako na začetku razpolagala s 160 knjigami. Njihovo število se je iz meseca v mesec večalo. Prvim kupljenim knjigam so sledile nove in knjižne police in omare so postajale pretesne, tako pa tudi prostor knjižnice. S tako prizadevnimi ljudmi, kot je bil Tomo Potočnik in drugi, ki so prišli za njim, je bilo veselje delati. Omogočili so, da se je knjižnica uspešno razvijala. Kar nekajkrat smo v Domu Svobode praznovali zaradi knjižnice in njenih pridobitev. Nadvse slovesno je bilo na primer leta 1982, ko smo knjižnico temeljito preuredili, zadnjikrat pa smo proslavljali leta 1991, natančneje 25. oktobra, ko smo knjižnico razširili in dodali mladinski oddelek, kar je bila naša dolgoletna želja,” je povedala Pavla. Leta 1998 se je porušil Dom Svobode in tako je prostore izgubila tudi knjižnica, njen drugi dom, v katerem je preživela na tisoče ur svojega življenja. Zagnano je pomagala zaživeti knjižnici na drugi lokaciji, nasproti nekdanjega
doma v prostorih bivše lekarne.
Preboldska knjižnica je bila s približno 11.000 knjižnimi enotami ob 50-letnici delovanja med največjimi krajevnimi knjižnicami. Pravzaprav so ji to pripisovali že skoraj ves čas njenega obstoja. Tudi zaradi urejenosti in vodenja knjižnice, kar je bila zasluga prizadevne in neumorne Pavle. Spominja se, da so imeli ob njeni osemdesetletnici na knjižnih policah mladinskega oddelka več kot 2500 knjig, ki so jih strokovno uredili s pomočjo Občinske matične knjižnice Žalec. “Ta nas je tudi sicer oskrbovala z novimi knjigami in nam vsestransko pomagala. Knjige smo v mladinskem oddelku razvrstili glede na starost otrok, od slikanic do mladinske strokovne literature. Vehko zanimanje otrok za izposojo knjig v tem oddelku nam je bilo v zelo vehko veselje, hkrati pa tudi potrditev, da smo štorih pravo potezo z odprtjem oddelka. Vsem, ki so mi v vseh teh letih knjižničarstva kakor koli pomagali, da je knjižnica uspešno delovala, velja moja iskrena zahvala, saj so mi s tem omogočili, da je bilo tudi moje delo lepše in prijetnejše,” je dejala Pavla Mlakar ter dodala: “Zelo sem vesela, da preboldska knjižnica uspešno opravlja svoje poslanstvo tudi naprej. Za to velja izreči vse čestitke sedanji knjižničarki Nuši Dvoršak, ki je dala knjižnici vehko novega, sodobnejšega. Vsekakor pa si skupaj z njo in vsemi občani, ki jim takšna ustanova, kot je knjižnica, nekaj pomeni. Žehm, da se uresničijo zastavljeni načrti za posodobitev knjižnice, saj vehko knjižnih enot nima svojega ustreznega mesta in niso dostopne bralcem. To še posebej velja za starejše knjige, ki so od podrtja Doma Svobode shranjene v eni od sob preboldske graščine.” Pavla je svojo pokojnino zaslužila v Tekstilni tovarni Prebold, svojo dušo pa bogatila med knjižnimi policami in v stiku z ljubitelji knjig.
Darko Naraglav
Pavla Mlakar s svojimi gosti - predstavniki DU Prebold
90 let Ivana Potočnika
Med najstarejšimi krajani KS Galicija je Ivan Potočnik iz Zavrha, ki je pred dnevi praznoval 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ga obiskali predstavniki krajevne skupnosti, KO Rdečega križa, upokojencev in zveze borcev, ki ji je Ivan predsedoval natanko 50 let.
Ivan Potočnik ima za seboj dolgo in pestro življenje, kljub temu se dobro drži, njegov spomin pa je zelo živ in dosleden. Dobro se spominja svojega otroštva, ki ga je dehl s šestimi brati in sestrami, ter mladih let, ki jih je preživljal na domu. Posebno boleči so spomini na vojna leta, ko je bil dolgo zaprt v celjskem Starem piskru, od koder je pobegnil skupaj s sojetniki. Ta dogodek je bil, po njegovih besedah, zanj med najbolj stresnimi. Hudo je bilo tudi, ko mu je zelo mlada umrla prva žena
in je ostal sam z majhnim otrokom, v drugem zakonu pa so se jima z ženo, s katero še sedaj družno prenašata tegobe visokih let, rodili še štirje otroci.
Vse življenje je preživel na domači kmetiji in skrbno gospodaril, tako da je bilo za vse dovolj kruha. V
zimskem času, ko zunaj ni bilo tohko dela, je pletel košare, koše, izdeloval lesene grablje in vile in popravljal poškodovano orodje. Kot pravi, bi še sedaj z veseljem pletel iz vrbja, pa ga roke preveč bohjo, pa tudi potrebne moči ni več v njih. Njegova velika ljubezen je bila tudi “pleh muzka”, v domači godbi je igral vrsto let. Na kmetiji nadaljuje njegovo delo sin Marko z družino.
T. Tavčar
Ivan Potočnik z obiskovalci
Življenje Martina pa se je začelo 4. 10. 1932 na kmetiji na Ponikvi, po domače pri Polič. Izhaja iz številne družine, kjer je bilo dvanajst otrok. S svojimi brati in sestrami so radi poprijeh za delo in pomagali očetu Jožetu in materi Jožici. Po končani osnovni šoli se je zaposlil pri Elektro Celje - območje Šempeter in se leta 1988 upokojil.
Kot upokojenca se s Športnim društvom upokojencev Ponikva udeležujetatekmovanj in dosegata vidne rezultate, tako ekipno kot posamično.
Zlata Zagoročnika
Pred petdesetimi leti sta na skupno življenjsko pot stopila Cirila in Martin Zagoričnik iz Šempetra v Savinjski dolini. Svoj zakrament sta obnovila v cerkvi sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu.
Življenje Cirile, rojene Nahtigal, ki so jo poznah kot Apnarjevo Cirilo, se je začelo 31. 3.1928 na domačiji v Globokem pri Šempetru, kjer sta nekaj časa živela Cirila in Martin. V zakonu so se jima rodih trije otroci. Do preselitve v Šempeter je Cirila gospodinjila in vzgajala otroke, potem pa se je zaposlila v domu ostarelih v Novem Celju in nato leta 1980 z delom nadaljevala v domu ostarelih v Celju vse do upokojitve leta 1988.
'//iw i
Savinjske zgodbe
maj 2005
25
Ponovno sredi zvezd in zvezdnega prahu
Mesec maj je eden najlepših mesecev v letu. Če ga pestri toliko različnih prireditev, kot jih je bilo v letošnjem maju, pa je vse še lepše. Nekaj posebnega je bil 3. festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, ki je zaživel na pobudo Matjaža Kača in vokalne skupine Cantemus. Festival so tudi letos organizirali Vokalna skupina Cantemus na čelu z vodjem Matjažem Kačem, Občina Žalec, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v soboto znova v ritmu vokalne zabavne glasbe. Nastopilo je osem vokalnih skupin tovrstne glasbe, kot gosti pa pevec in pianist Uroš Perič z The moonlighting orchestra - Delo na črno. Na letošnjem festivalu so zapeli VS Iris z Izlak, Cantante Domino iz Kočevja, Amadeus iz Šmarja, Coronke iz Boštanja, VS Vocalissimo iz Ljubljane, VS Dust iz Zreč, VS Bit iz Velenja in žalska VS Cantemus.
“Festival vokalne zabavne glasbe, ki smo ga letos organizirali že tretje leto zapovrstjo, smo organizatorji že prvo leto poimenovali Sredi zvezd.
Mislim, da smo izbrali pravo ime, saj so vse dosedanje skupine s svojim petjem upravičile to ime. Še nedavno sta to zvrst pri nas gojila zgolj New Swing Quartet kot izvajalec spiri-tualov in gospela ter zbor Perpetuum Jazzile, v tujini pa se s to zvrstjo petja ukvarja veliko poznanih skupin, kot so The King's Singers, The Swingle Singers, The Real Group in drugi. S tem festivalom smo vzpodbudili več skupin, ki v Sloveniji gojijo vokalni pop in džez za tovrstno ustvarjanje, hkrati pa tudi prireditelje in skladatelje k ustvarjanju slovenskih del. Pravila za festival določajo število pevcev od 4 do 10 ter skladbe oziroma priredbe pop-džezovske zvrsti, od katerih mora biti najmanj ena slovenska obdelava. Posledica tega je obilica novih priredb slovenske zabavne A-capella glasbe,” je med drugim dejal Matjaž Kač in ob tem izrekel zahvalo tudi vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu glasbenemu projektu, ki si je še bolj utrdil svoje temelje in pridobil veliko novih navdušenih poslušalcev tovrstnega petja.
Svoj prispevek je k letošnjemu festivalu pridal voditelj Jure Ivanušič z glasbenimi in humornimi vložki. Njegovo vodenje je odražalo njego-
Zmagovalci po izboru žirije skupina BIT Velenje
Zmagovalci po izboru občinstva skupina DUST
vo vsestranskost in mojstrstvo, ki bi mu težko našli primerjavo. Jure je leta 2001 diplomiral iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Poleg tega je študiral v Gradcu za klasičnega pianista. Spekter njegovega ustvarjanja je izjemno širok, saj deluje kot igralec, režiser, tekstopisec, glasbenik in skladatelj, in sicer v gledališču, na televiziji in pri filmu.
Uroš Perič odličen imitator Raya Charlesa
Pevske skupine je ocenjevala tričlanska žirija, ki ji je predsedoval skladatelj in prireditelj zabavne glasbe Tomaž Kozlevčar, član New swing quarteta, ob njem pa sta bila letos še skladatelj, prireditelj in pesnik Tomaž Habe in legenda slovenske glasbe Oto Pestner. Tri najboljše je izbiralo z glasovnicami na vstopnici tudi občinstvo, ki je po končanih nastopih le-te oddalo posebni komisiji, ki je opravila štetje glasov.
Občinstvo je za najboljšo sku-
pino izbralo VS Dust iz Zreč, ki jo vodi umetniški vodja Samo Ivačič. Na drugo mesto se je uvrstila VS Bit iz Velenja, v kateri je umetniški vodja Sanja Mlinar, na tretje pa VS Cantemus z umetniškim vodjem Matjažem Kačem.
Žirija je prvo mesto presodila VS Bit Velenje, drugo mesto je po njihovem izboru pripadlo VS Dust Zreče, na tretje pa se je uvrstila VS Vocalissimo iz Ljubljane z umetniškim vodjem Samo Križajem. Poleg tega je žirija podelila še posebna priznanja. Priznanje za najboljši izbor sporeda je prejela VS Bit iz Velenja, priznanje za najboljšo avtorsko skladbo je prejel Samo Križaj, priznanje za najbolj izvirno priredbo slovenske skladbe pa je prejel Samo Ivačič.
Festival je v celoti posnel Radio Slovenija in lokalna televizija, tako da bo mogoče zapete pesmi še večkrat slišati in ob njih uživati. Res pa je, da vzdušja, ki je ta večer vladal v dvorani, ni mogoče doživeti ob poslušanju preko radijskih valov ali z gledanjem na televiziji.
Festival je uspel v vseh pogledih, kar so poudarili tudi člani žirije. Nekakšno piko na vse nastope vokalnih skupin pa so v vmesnem času pred razglasitvijo rezultatov dali gosti večera Uroš Perič in trinajstčlanska zasedba Moonlighting Orchestra, ki so se v največji meri predstavili z glasbo nedavno preminulega Raya Charlesa. Občinstvo je njihovo glasbo in petje sprejelo z velikim navdušenjem in si s ploskanjem priborilo še dve dodatni skladbi.
D. Naraglav
Promocija zgodovine Madžarske
ter opremo za kuhanje in spanje. Na vozu pa sta običajno tudi ženski predstavnici.
Vsi živijo v okolici Balatona, od
Udeleženci promocijskega potovanja madžarske zgodovine iz 16. stoletja
so na primer potovali z Madžarske preko Srbije, Romunije, Bolgarije v Turčijo. Lani so potovali na Sicilijo, letos pa so si za svoj cilj izbrali Santiago de Compostello v Španiji. Prepotovali bodo več kot 8000 km. Kot je dejal Peter Csepin, potujejo sorazmerno počasi, približno 50 km na dan, tako da bodo za celotno pot porabili šest mesecev. Njihovo potovalno sredstvo sta oslička, ki sta bila pripeljana na Madžarsko iz Gibraltarja v Španiji, in štirje konji, ki so jih kupili v Turčiji. Oslička vlečeta voz z vso potovalno opremo
koder so se tudi podali na potovanje. Slovensko mejo so prestopih na mejnem prehodu Kobilje. Preko Dobrovnika, Ljutomera, Majšperka, Ponikve in Celja so prišli v Savinjsko dolino, ki si jo bodo zagotovo zapolnili po pivu, saj ta dan zaradi njega niso izpolnili potovalne norme. Prišli so le nekaj dlje od Vranskega, kjer so sprejeli gostoljubje na vikendu Jožefa Kudra iz Gotovelj. Z lepimi občutki so zjutraj zapustili Savinjsko dolino in se preko Tuhinjske doline podah naprej proti cilju.
D. Naraglav
V dneh pred prvim majem je čez Slovenijo potovala zanimiva skupina popotnikov na konjih in z vozom. Zaradi svoje opremljenosti in načina potovanja so vzbujali pozornost vsakogar, ki jih je srečal. Uidi Savinjčani pri tem nismo bili izjema.
Oblečeni so bili v uniforme husarjev - vojakov iz 16. stoletja, ko je vladal madžarski kralj Janos Seopolyoi. V skupini petih popotnikov, ki jo vodi 34-letni Peter Csepin, so še 29-letni Robert Molna’r in 28-letni Andrà1 s Bota, Anita Horua'th in
Kemenjik Csepin. Vsi so veliki ljubitelji zgodovine in zato so se odločili za tovrstno promocijo svoje države, ki ima bogato in pestro preteklost. So razhčnih poklicev od restavratorja v muzeju do učitelja. Pri realizaciji teh potovanj jim pomagajo deloma tudi državne ustanove, ki se ukvarjajo z narodnostno zgodovino in turistično promocijo Madžarske. S tovrstnimi projekti je Peter Csepin, ki govori vehko jezikov (angleško, nemško, francosko, špansko, italijansko, rusko, srbsko in celo arabsko), začel že leta 1994. Vsake toliko časa se podajo na potovanje. Predlansko leto
Po daljšem počitku ob pivu znova na 8000 km dolgo pot
Savinjskim rogistom srebrni rog
V Vojniku je 13. maja potekalo prvo mednarodno tekmovanje rogistov v Sloveniji. Pobudo za tovrstno tekmovanje so dali Štajerski rogisti iz Nove Cerkve pri Vojniku, gostitelj tridnevne prireditve pa je bila Občina Vojnik, s podporo Lovske zveze Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 62 skupin iz šestih srednjeevropskih držav. Poleg slovenskih rogistov so m ustupili rogisti iz Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske in Italije,
Slavko Cestnik, Franc Kovče, Mile Gržina, Mirko Hribar, Feliks Srebot, Marjan Sanda, Janko Šmit, Marjan Oblak in komaj 12-letni Tilen Slakan. Na tekmovanju v Vojniku so uspešno opravih svojo nalogo že prvi dan tekmovanja. Zaigrah so pet obveznih skladb in eno po lastnem izboru ter si za svoj nastop prislužili srebrni rog.
Vsi so bih doseženega rezultata zelo veseh, saj je nekakšno plačilo za dolgoletno delo in hkrati potrditev, da delajo dobro. Še posebno pa sta
Savinjski rogisti na enem od svojih nastopov v Taboru kjer imajo tudi svoj sedež
skupno kar osemsto izvajalcev tovrstne glasbe. Med njimi so bili tudi Savinjski rogisti, ki delujejo kot sekcija pri KI) Ivan Cankar Tabor.
Savinjske rogiste, ki bodo prihodnje leto praznovali že 25-letnico delovanja, sestavljajo Tone Uplaznik,
bila doseženega vesela glasbeni vodja skupine Tone Uplaznik in predsednik sekcije Franc Kovče.
Kot pravijo jim je priznanje dalo novega elana in z zadovoljstvom se bodo pripravljah na svoj srebrni jubilej, ki ga bodo praznovali prihodnje leto.
D. N.
Postavljanje mlaja po starem
X dneh pred 1. majem se povsod po Sloveniji postavljali mlaje. Te postavljamo tudi ob kakšnih drugih priložnostih, na primer ob občinskem prazniku, okroglem jubileju
in poaoono. Vsekakor pa jih je največ postavljenih v počastitev praznika dela 1. maja.
V preteklosti so mlaje postavljah ročno z drogovi. Danes običajno to storijo s pomočjo strojev - dvigala na tovornjaku, ki je namenjen nalaganju lesa. Delo je ponavadi hitro končano, saj imajo za postavitev pripravljene že stalne luknje iz betonskih cevi. Kljub tehniki žehjo ponekod ohraniti tradicijo postav-
ljanja mlaja na star način. To pa je tudi priložnost za prijetno druženje in zabavo, ki sledi po uspešno postavljenem mlaju. Med tistimi, ki prisegajo na tradicijo, so tudi gasilci iz Letuša in Podgorja. Vsako leto se
27. aprila lotijo postavljanja mlajev z “žaurami” - posebnimi drogovi. Pri tem je potrebna dobra usklajenost in previdnost.
Ko je mlaj postavljen, vsi veselo zavriskajo in se z zadovoljstvom pre-
dajo veselju na kmetiji Kompošt, kjer jih čaka topla in okusna enolončnica. Tega pa niso deležni le neposredni izvajalci, ampak tudi vsi gledalci. Nedvomno lep običaj.	.. „
Med postavljanjem mlaja na star način v Podgorju
Večer spomina na II. svetovno vojno

uradom. V Preboldu se je to zgodilo 30. aprila 1941. Ustanovljen je bil prehranjevalni urad in omejilo se je razdeljevanje potrošniških dobrin. Konec leta 1941 so se uvedle tudi živilske karte in oblačilne nakaznice. V tem času so bile iz Prebolda izseljene številne osebe in družine: Ivana Vedenik, Andrej Ahac, Franc Bukovrc, dr. Tajnšek, Jakob Dobriha. Večina izseljenih je morala v Srbijo, nekateri pa tudi na Hrvaško. Hišna lastnina izseljenih se je zaplenila.
Z letaki je 7. maja nemška oblast prebivalstvo obvestila o ustanovitvi ŠDZ. Množične aretacije, izgoni in izseljevanja predvsem kulturno, gospodarsko in narodno zavednih ljudi so zbudile nasprotovanje in odklonilno stališče spočetka povsem neodločnega prebivalstva. Za vodenje ŠDZ so
na drevesa ob cesti obesil 100 talcev, med katerimi je bil tudi Jože Golavšek iz Matk.
ŠDZ je imela več uradov, tako na primer tudi urad za organizacijo, urad za propagando, delovno-politič-ni urad, urad za mladino, kmetijsko-politični urad, (v Preboldu je le-ta ustanovil strojno skupnost - Landhof, v stavbi je danes trgovina kmetijske preskrbe), urad za šolstvo, ki je skrbel predvsem za ponemčevanje, in urad za obrambno vzgojo. Slednji je 25. marca 1942 ustanovil t. i. Vetrmanschaft, to je iz domačinov sestavljeno obrambno formacijo in na koncu leta 1944 še t.i. Volkssturm. Vermanschaft na začetku ni sodeloval v boju s partizani, če so, so bili to le najbolj zanesljivi člani, ki so prejeli orožje. Čeprav je bila Štajerska
Predsednik zgodovinsko-narodopisnega društva Vlado Skok
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je v prostorih preboldskega hotela organiziralo srečanje članov društva in nekaterih udeležencev IVOB. Ned slednjimi je bila tudi 92-letna Fanika Raček, ki je vojno gorje preživljala v koncentracijskem taborišču Auschwitz in na Bavarskem. Srečanje je bilo organizirano v spomin na II. svetovno vojno in 60-letnico osvoboditve. V sliki in besedi so se spominjali usodnih dni za naš narod s poudarkom na dogajanju v Preboldu in njegovi okolici. Vojna je na območju sedanje Občine Prebold zahtevala veliko žrtev. Kar vsak deseti prebivalec je dal svoje življenje, kar dokazujejo tudi izpisana imena žrtev na osrednjem spomeniku NOB.
Ob projekciji slik in komentarjih ter gradivu, ki ga je zbral in zapisal Vlado Skok, je bilo mogoče spoznati dobršen del zgodovine II. svetovne vojne in še posebno čas, ki je zaznamoval življenje ljudi v tem koncu Savinjske doline.
“Dogajanje v II. svetovni vojni je Adolf Hider napovedal že v svoji knjigi Mein Kampf, toda le malokdo se je zmenil zanjo. Leta 1936 je nemška vojska vkorakala v demilitarizirano Porenje in nič se ni zgodilo. Marca 1938 je Hider objavil priključitev Avstrije. Tridesetega septembra istega leta je bil podpisan sramotni Muenhenski sporazum z Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, ki je v zameno za mir od Češkoslovaške zahteval predajo Sudetov, kar je seveda ohromilo Češkoslovaško, ki je kmalu razpadla in ostanek Češke so marca 1939 zasedli Nemci. Napad na Poljsko je bil pod pretvezo sprožen 1. septembra 1939 leta in to je pomenilo začetek 2. svetovne vojne. Poljsko je v skladu s sporazumom Ribbentrop-Molotov napadla tudi Sovjetska zveza in zasedla njen vzhodni del, približno polovico ozemlja. Nemška ekspanzija se je po kratkem zatišju nadaljevala v letu 1940 na severu Evrope, kjer je nemška vojska zasedla Dansko in Norveško, 10. maja 1940 se je pričel napad na Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo. Le-ta je podpisala vdajo 22. junija 1940 in Hider je lahko paradiral po Parizu. Samo vprašanje časa je bdo, kdaj bo vojna prišla na Balkan. Hider je v svoj vplivni krog pritegnil vse balkanske države, razen Grčije in Jugoslavije. Predvsem si je s tem skušal zavarovati južni bok pred napadom na ZSSR. Ko je 25- marca 1941 Jugoslavija na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu, je bdo v Beogradu že vse pripravljeno za državni udar, ki so ga organizirali gardni in letalski oficirji pod vodstvom generala Simoviča.
Državni udar je odnesel s prestola regenta kneza Pavla in pučisd so ustoličili mladoletnega kralja Petra II. Razjarjeni Hitler je nato ukazal napad na Jugoslavijo in obenem tudi na Grčijo, ki se je v tem času zelo dobro borila proti Italijanom v Albaniji.
6. aprila zjutraj so nemška letala pričela bombardirati Beograd. Nemške, italijanske, madžarske in bolgarske enote pa so vdrle v Jugoslavijo z vseh strani razen z juga. Jugoslovanska vojska je hitro kapitulirala, že 17. aprila je bilo bojev v Jugoslaviji konec. Kraljevino Jugoslavijo so si razdelili napadalci, Hrvati pa so lahko ustanovili t. i. Nezavisno državo Hrvatsko. Povod za napad na Jugoslavijo je bil pripravljen, kajti že 25. februarja 1940 je Hitler izjavil: “Nemški življenjski prostor je vse tisto ozemlje, ki so ga civilizirali in gospodarsko razvili Nemci.” Da je enako veljalo za naše kraje, je bilo pozneje potrjeno ob Hitlerjevem obisku Maribora, ko je izrekel svoj znameniti stavek: “Naredite mi to deželo zopet nemško.”
V Prebold so prvi nemški vojaki prišli 11. aprila. To so bili pripadniki 1. divizije planinskih lovcev generala Lanza. V Preboldu so uvedli začasno vojaško oblast, nato pa so v času od 17. do 22. aprila prevzeli upravno vodenje občin nemški župani. Preboldski župan je postal Jernej Povh, rodom iz Velenja, sicer zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold. Prišteval se je med Volksdeutscherje - pripadnike nemškega naroda, ki so živeli izven meja nemškega rajha. Leta 1942 je bil zaradi notranjih sporov odstavljen in odpuščen iz službe. Bil je fanatični nacionalist...
Pred vojno je bilo v Preboldu večje število članov t. i. Kulturbunda, ki je bil sicer leta 1936 prepovedan, saj so njegovim članom dokazali opravljanje vohunske dejavnosti v korist nemške države, ko so zbirali podatke o prebivalstvu in o politični opredelitvi posameznikov. Nekateri člani Kulturbunda so se pred začetkom vojne umaknili v Rajh, kjer so jih izurili za bodoče položaje. Prevzeli naj bi civilno oblast na nižjih vodstvenih položajih, višje položaje pa naj bi zasedli avstrijski nacisti. Politično oblast je prevzela Štajerska domovinska zveza (ŠDZ).
Odredba o izgonu intelegence, rasno neprimernega prebivalstva in drugih za ponemčenje neprimernih oseb je bila izdana 18. aprila 1941. Podpisal jo je Himmler in so jo začeli takoj izvajati ... Nemudoma so bili povsod odstranjeni slovenski napisi, sežigale so se slovenske knjige. Uradi so delovali izključno v nemškem jeziku, organizirali so se tečaji za nemški jezik, matične knjige so bile odvzete župnijskim
bili imenovani predvsem bivši člani Kulturbunda. Popis za vstop v ŠDZ se je vršil maja 194, ko je moral vsakdo predložiti listino z rojstnimi podatki, podatki o poklicu, o materinem jeziku in narodnosti, o sodelovanju v političnih organizacijah in rodovnik starih staršev. Ob oddaji listine pred Komisijo za rasno-politično oceno so zbrali vso družino. Kandidatom so potem izmerili obraz in vpisovali zanačilnosti le-tega za razvrstitev v rasne razrede. Odločilno besedo pri razporeditvi posameznikov je imel krajevni vodja ŠDZ. Politične ocene so bile: od A - nemško usmerjen do D - sovražen in rasne ocene od I. do IV. Po oceni so bili prebivalci večinoma sprejeti v začasno članstvo, prejeti so ustrezno izkaznico in znak, katerega nošnja je postala obvezna. Sprejem v ŠDZ je omogočil zaposlitev in varovanje pred izselitvijo ter pred možnostjo naloga posebnih delovnih obveznosti ati celo sterilizacije.
Vodja preboldske enote ŠDZ je bil Franc Pinter ml. vse do 8. maja 1944, ko je bil v spopadu s partizani ubit. Vodja okrožja ŠDZ pa je bil Anton Dorfmeister, ki je pred vojno vodil obmejni urad NSDAP v Gradcu. Ko je bil v partizanski zasedi pri Frankolovem 3- februarja 1945 ubit, so sledile silovite represalije in nemški okupator je v povračilo
domovinska zveza (ŠDZ) razvejana organizacija njeni rezultati niso biti temu odgovarjajoči. Že leta 1942 je Steindl ugotavljal, da je le 10 % članov zanesljivih, da jih je 80 % neodločnih in 10 % nasprotnih, kljub represalijam.
Cerkev je bila pod nadzorom gestapa, ker je bila nosilka slovenstva in s tem nemštvu sovražna. Duhovniki so biti po večini odpeljani kot Marko Segaj iz Prebolda. Od tu pa so v Prekmurje izgnali tudi kaplana Gabora, ko se je vrnil iz vojske. Premoženje cerkve je bilo zaplenjeno, prepovedano je bilo slovensko bogoslužje in petje ter opravljanje porok. Te so prevzeti župani, na osnovi predloženega potrdila o članstvu v ŠDZ. V župnišču so ostati ostareti duhovniki za pogrebe, ki naj ne bi ovirati ponemčevanja. V Preboldu je v vojnih letih maševal Matija Škorjanc, ki je bil takrat star približno 80 let. Po prevzemu nove preboldske občine na začetku leta 1942 je dal novi župan Josef Schellauf, po rodu iz Avstrije, odstraniti kip Marije izpred cerkve s pojasnilom, da je zemljišče pred cerkvijo državna last in ker je država ločena od cerkve, spada kip v cerkev in ima država vso pravico preprečiti vmešavanje cerkve v državne zadeve, prostor pred cerkvijo pa naj
bi se uredil za spomenik padlim vojakom...
Življenje prebivalcev je bilo težko. Vse je bilo predpisano; od udeležbe na tečajih do udeležbe na vajah raznih organizacij, mladinskih zborih ipd. Celo način zakola prašiča na domu je bil predpisan. Za kršitev takšnih in podobnih predpisov so bile zagrožene najmanj denarne kazni, hujša posledica pa tudi izgon v taborišče. Za red so skrbele številne formacije, kot je bila redarstvena policija, zaščitna policija (Schutz Polizei), obe sta biti organizirani po vojaškem principu. Žandarmerija je bila organizirana po teritorialnem principu, varstvena policija pa je bila organizirana kot del SS, obstajala je še kriminalna policija in gestapo, ki je skrbel predvsem za preganjanje nasprotnikov okupacije in preganjanje in izganjanje zavednih Slovencev. Že aprila 1941 so si v prostorih nad pošto svoje prostore urediti orožniki in predstavnik varnostne policije. Zaščitna policija pa se je nastanila v kaplaniji. V graščini se je nastanila redna nemška vojska, ki je kasneje večkrat sodelovala pri preganjanju partizanov.
Vsi predpisi in represalije so med ljudmi povzročiti sovražen odnos do okupacijskih oblasti in prveupomiške akcije. Znani so prvi primeri spontanega odziva trošenja letakov. Na čelo uporništva so stopiti komunisti, ki so biti v ilegali že iz predvojnega časa in so imeti izkušnje s podtalnim delovanjem, pridružilo pa se jim je veliko nekdanjih članov Zveze kmetskih fantov in deklet.
17. aprila 1941 je bil v Joštovem mlinu v Medlogu sestanek, na katerem so komunisti organizirati savinjsko okrožje, dejaven član tega okrožja je postal tudi Slavko Šlander, ki je bil že pred vojno večkrat aretiran. Bil je član CK KPS in že dalj časa v ilegali. Ob začetku vojne je bil član Pokrajinskega komiteja KPS v
Letošnje leto se je izkazalo, da stari vremenski pregovori kar držijo. Ker lanski božič ni bil bel in zelo hladen, smo veliko noč letos morali preživeti za pečjo.
Ledeni možje v aprilu so biti res mrzli, Zofka pa nas je dodobra namočila. Danes, 25. maj, goduje sv. Urban, ki tudi napoveduje vreme: kakor je vreme na svetega Urbana, tako bo tudi malega srpana (julija). Pa še to: če je na sv. Urbana lepo, rado suši se poleti seno. In če na svetega Urbana je sonce gorko, obilno bo vina, tud' bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. No, včasih cviček pač ni bilo tako modno vino kot danes ...
Mariboru in je bil pri reševanju Slave Klavore ujet in 24. avgusta pod lažnim imenom Franc Weber v Mariboru tudi ustreljen. V Preboldu in okolici so aktivisti julija 1941 izvedli obsežno akcijo trošenja letakov. V teh dejavnostih sta bila aktivna Marjan Rot in Alojz Čede, oba iz Kaplje vasi. V mesecu juliju so biti ustanovljeni tudi prvi odbori OF, v Kaplji vasi je odboru predsedoval Ivan Ahac, sekretar pa je bil Jože Potočnik. Dne 20. julija je bila ustanovljena Celjska četa, v kateri so sodelovati tudi Rudi Hribar in njegova žena Jožica ter Jože Turk. Slednji se je po uničenju Celjske čete pridružil Savinjski četi in bil kot kurir 2. septembra 1941 ranjen pri mostu na Groblji. Ranjen in brez možnosti pobega si je raje sam vzel življenje, kot da bi se pustil ujeti. Savinjska četa je bila ustanovljena 24. julija in je vključevala več Preboldčanov. Četa se je večkrat spopadla z okupatorjem in v enem izmed spopadov je bil ranjen tudi Ivan Ahac, ki si je prav tako raje sam vzel življenje, kot da bi padel v roke okupatorju.
Sabotažne akcije in trošenje letakov se je nadaljevalo, kakor tudi organizacijsko delovanje. Odbori OF so imeti nalogo zbirati orožje, oblačila in hrano za nastajajoče odporniške skupine.
Letake so tiskati v ilegalnih ciklos-tilnih tiskarnah, imenovanih tehnike. Prva in edina v Spodnji Savinjski dolini je delovala na območju Prebolda, vodil jo je Anton Komik, in sicer od aprila 1942 do avgusta 1944. Kasneje je delovala nad Taborom tehnika Cankar, v kateri je deloval Franc Hribar - Savinjšek, ki je po vrnitvi iz Mathausna opisal razmere v tem taborišču in opis izdal v obliki brošure že med vojno.”
V nadaljevanju Večera spomina na medvojni čas je Vlado Skok zapisal in komentiral tudi dogajanja v ostalih letih vojne.
O vremenu pa lahko sklepamo tudi iz raznih znamenj. Lepo vreme lahko pričakujemo, če pade obilna rosa in dolgo obstane, če okoli gorskih vrhov ni megle in oblakov, če sonce vzhaja svetlo rumeno, če se zvečer zelo bliska, ne da bi grmelo. Pa če pajki mnogo predejo ati na že napredenih mrežah čakajo, če lastovke visoko letajo, čebele se vračajo pozno v čebelnjak, mušice rajajo še po sončnem zahodu in če petelini zjutraj glasno pojo.
Če na primer slišimo zvonove oddaljenih cerkva, če po jasnem vremenu gorski vrhovi dobe klobuke ati ima luna meglen obroč, lahko pričakujemo slabo vreme.

izvajanje, in jezikovno izokiažzvanjz
<Svav, i.h.
cz/fnd
1 za
Polzela 57/e, 3313 Polzela Tel.: 03 70 50 777
VABLJENI V POLETNE TEČAJE TUJIH JEZIKOV!
Nudimo vam:
•	priprave na popravni izpit, poklicno maturo in maturo,
•	uvajalne tečaje nemškega jezika za vse, ki se boste z jezikom prvič srečali v srednji šoli,
•	zabavno angleščino in nemščino za učence in dijake,
•	individualne ure za odrasle,
•	veliko znanja in zabave za malo denarja!
Za informacije pokličite na jezikovno šolo AS (tel.: 03/70 50 777, Andrea) ali pošljite elektronsko sporočilo na naslov: andreasvati@siol.net
Ne pozabite, JEZIKOVNA ŠOU AS JE VEDNO TU ZA VAS!
%rovstvo-/(leparstvo
Pokrivanje kritin: -CREATON
BRAMAC
-TONDACH - E S AL ANHOVO
RONKO
Gsm: 041 417 737
Jeklene kritine:ifnilHiil Toris ide Jeklena kritina s posipom Metro Bond
Montaža žlebov, snegolovov, RF-dimniki Montaža strešnih oken!
VELUX
Ronald Kovač, s. p., Kidričeva 4, 3310 ŽALEC (041 417 737)
K. R.
D. N.
Napovedujemo...
ifinoj
Nagradna Križanka
maj 2005
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: PEKARNA-SLAŠČIČARNA-BISTRO-TRGOVINA-VRANSKO-KROFI-PO-DOBER-SLADOLED-TUDI-V-ŠEMPETER. Izžrebani nagrajenci: 1. Stanislav Grmšek, Gomilsko 54; 2. Bojan Račnik, Pod smrekami 16, Šempeter; 3- Janez Baloh, Tabor. Nagrajenci prejmete nagrade v Pekami Roman Brglez na Vranskem.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK, d. o. o., Hausenbichlerjeva 9, Žalec. Vrednost nagrad je 5 000,3-000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 13. junija 2005.
maj 2005
Živimo z zemljo
v
Čas špargljev
Na Vrtnarski šoli v Celju deluje v okviru dodatnih dejavnosti tudi poskusno-pridelovalna postaja, imenovana Vrtnarska postaja Celje, kjer izvajamo poskuse enoletnih in trajnih vrtnin. Med slednjimi je gotovo zanimiva prestižna vrtnina, imenovana špargelj.
V sredo, 18. maja 2005, smo pripravili že peti dan špargljev Vrtnarske šole Celje.
Namen dneva špargljev je približati to zdravilno vrtnino pridelovalcem vrtnin in kmetom in jo predstaviti kot možnost dopolnilne dejavnosti na kmetiji vrtnarskim in kmetijskim strokovnjakom in vsem ciljnim skupinam potrošnikov.
Doc. dr. Andrej Udovč z Biotehniške fakultete je obiskovalcem spregovoril o ekonomiki pridelovanja špargljev, v nadaljevanju smo prikazali poskusni nasad, kjer preizkušamo 11 kultivarjev špargljev, gojenih na način beljenega in zelenega šparglja, demonstrirah pobiranje špargljev s posebnimi noži ter skupaj z Gostinsko šolo Celje pripravili pokušnjo različnih špargljevih jedi. V sklopu projekta Promocija integrirane pridelave šparglja smo izdali tiskano in elektronsko publikacijo Gojenje in uporaba šparglja, ki so jo z velikim zanimanjem sprejeli obiskovalci.
Kaj sploh špargelj je?
Špargelj (Asparagus officinalis), nekateri jo poimenujejo tudi beluš, vrtni beluš, gojena beluš, pojalnica, pojanka, smrečica, je zelnata trajnica, ki jo najdemo prostorastočo tudi v naravi. Po najnovejši botanični razvrstitvi spada v družino beluševk (Asparagaceae). Na istem mestu jo lahko gojimo tudi 20 let. V Sloveniji rastejo štiri vrste beluša oziroma šparglja, in sicer navadni špargelj, lasasti špargelj, obmorski špargelj in ostrolistni špargelj.
Pomembno za gojenje v kulinarične in zdravilne namene je, da pred odganjanjem poganjkov zgodaj spomladi rastlino obsujemo z zemljo, v tako imenovane grebene. Spomladi, nekje v drugi polovici aprila, pobiramo beljene šparglje oz. beluše. Na ta način dobimo šparglje milejšega okusa, saj vsebujejo tudi manj grenčin v primerjavi z vijoličnim in zelenim špargljem, pri katerih pa pustimo obarvati mlade poganjke na svedobi in jih poberemo v velikosti 20 do 30 cm.
Ta zanimiva in vsestransko zdravilna rastlina izvira iz Male in vzhodne Azije in je poznana že približno 4000 let. Kot tako so jo cenili stari Egipčani, Grki in Rimljani, prvič pa jo omenja kot zdravju koristno sam Hipokrat že 400 let pr. n. št. Znano je, da so nekateri narodi, med njimi še posebej Rimljani, šparglje zelo cenili oz. oboževali, pa čeprav je bila njihova cena tako visoka, da so jih bili deležni le najpremožnejši.
T\idi v srednjem veku se po zaslugi Ludvika XIV. kulinarična in zdravilna vrednost šparglja veča. Še vedno pa je uživanje šparglja predstavljalo prestiž kraljev, knezov, duhovščine ter drugih aristokratov. Od takrat dalje se ponaša špargelj z vzdevkom kraljevska vrtnina. Vendar pa se kljub vsemu poča-
si, a vztrajno prične gojiti na vrtovih premožnejših meščanov, v posebnih glinenih zvonovih, pod katerimi so pridelali zelo okusne beljene šparglje.
Gojenje na večjih površinah se začne po letu 1800. Razširjeno je po vsem svetu, največ pa na vseh zmerno toplih območjih. Največje nasade lahko občudujemo v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Belgiji, Holandiji, ZDA ter na Tajvanu.
Kako pridelovati šparglje?
Špargelj dobro uspeva na odcednih, lahkih tleh, bogatih z organsko snovjo, kjer je nivo talne vode vse leto pod enim metrom. Pred samo zasnovo nasada je priporočljivo izvesti analizo tal, kar nam da podatek o potrebnosti založnega gnojenja, preden se lotimo potrebnega rigolanja do globine 70 cm.
Zelo pomembna je izbira sadilnega materiala in kultivarja. Možnosti je več, tako lahko sadimo enoletne korenike, sadike s koreninsko grudo ali pa z neposredno setvijo, kar vpliva na začetek rodnosti šparglja. Najbolj je razširjeno sajenje enoletnih korenik v času jesenskega in spomladanskega mirovanja rastline, ko so tla ogreta na vsaj 12 stopinj Celzija. Pri izbiri kultivarja je veliko možnosti, največ so razširjene selekcije v tipu Precoce de Argenteull, ki se odlikujejo po visoki rodnosti, zgodnosti ter izenačenosti pridelka.
Za sajenje izkopljemo jarke v smeri sever-jug, globine do 25 cm, širina dna jarka znaša vsaj 25 cm, medtem ko razmik med vrstami prilagodimo strojni obdelavi tal (1,5 m do 2,8 m). Zelo pomemben je razmik v vrsti (za beljene šparglje od 35 do 40 cm, za zelene pa od 28 do 35 cm). Sadike enakomerno razporedimo po dnu jarka, tako da so brsti na sadiki razporejeni v smeri vrste, in nasujemo 10 cm plasti fine strukturne zemlje. Jarek dokončno zasujemo pred zimo, ko tudi porežemo nadzemne dele rastlin. Pomembna je oskrba nasada prvi dve leti z odstranjevanjem plevela, namakanjem, dognojevanjem, zaščito pred boleznimi in škodljivci ter ozimovanjem korenik. V tretjem letu že pričakujemo prve pridelke, zato je potrebno pri gojenju beljenih špargljev nasad nad vrstami ogrebsti, s čimer oblikujemo posebne grebene. Bolj ko smo natančni pri
oblikovanju grebenov, večjo kakovost pridelka lahko pričakujemo.
Prepričana sem, da je prvo pobiranje špargljev radostno in sila zanimivo opravilo. V ta namen zemljo na grebenu odgrnemo, opazimo obeljene poganjke, nož zapičimo tesno ob poganjku ter špargelj spodrežemo. Greben ponovno zagrnemo.
Zelene šparglje ne ogrebamo in jih režemo pri deh, ko so veliki 20 do 30 cm. Pobiranje špargljev naj poteka v zgodnjih jutranjih urah ah pozno popoldne, saj čas pobiranja in kakovostna priprava za prodajo bistveno vplivata na kakovostni razred in s tem na višino prodajne cene.
Kako vemo, da je kupljen špargelj
svež?
Pozorni smo na barvo, izgled vršička, rezno ploskev, saj mora bid beljen špargelj enakomerno obeljen - “od nog do glave”, povrhnjica pa ne sme bid nagubana. Poganjek in rezna ploskev morata bid sveža. Preizkus opravimo tako, da s prstoma sdsnemo odrezan del šparglja ah pa vanj zarežemo z nohtom. Če se pri tem izcedi dišeč, aromadčen sok, pomeni, da je špargelj svež.
V šparglju je veliko pomembnih snovi za naš organizem. Svojo zdravilnost pa prispevajo tudi vitamini A, B in C ter železo, fosfor, kalcij in mangan. Špargelj v kulinariki Tudi kulinarika nudi veliko domišljije, saj jih lahko pripravimo kot hladne jedi in solate, juhe ter tople jedi.
Špargljeva kremna juha Na olivnem olju spražite sesekljano čebulo, dodajte na kolobarje narezane šparglje in očiščeno narezano jušno zelenjavo. Ko je zelenjava spražena, jo zalijte s kostno juho ah vodo. Skuhano zelenjavo s paličnim mešalnikom zmešajte, da dobite gladko kremno juho. Dodajte sol, poper, muškatni orešček, luštrek in belo vino ah hmonin sok. Iz kisle smetane, rumenjaka in drobno narezanega drobnjaka pripravite zmes, s katero juho zgostite. Juha ne sme vred. Kot zakuho uporabite vršičke špargljev, ki ste jih prihranili.
Šparglji z maslom in drobtinami Šparglje skuhajte in še vroče naložite na segret krožnik. Na maslu rahlo spražite fino zmlete bele drobtine in z njimi zabehte šparglje. Jed je odlična kot topla predjed ah priloga.
Zeleni šparglji z jajcem Mlade zelene šparglje očistite in operite. V posodi segrejte olivno olje, dodajte sesekljano čebulo in jo spražite. Nato dodajte cele ah narezane šparglje in jih pražite, da se zmehčajo. Dodajte nekaj sesekljanega česna, sol, poper in stepena jajca. Jed ponudite kot jajčno omleto ah kot jajčno jed (kot gobe z jajci).
Rižota s šparglji in parmezanom Na olivnem olju spražite na kolobarje narezano mlado čebulo, narezane šparglje, svežo zeleno in rdečo papriko, malo sesekljanega česna in na kocke narezan in olupljen paradižnik. Jed začinite s poprom, soljo, bazi liko in luštrekom ter okus izboljša
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
I
DELOVNI CAS:
PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
z behm vinom. Skuhajte ah dušite riž in ga zmešajte s pripravljeno omako. Pred boste postregli, posujte jed s sesekljanim peteršiljem ah drobnjakom. Ponudite tudi nariban parmezan.
Spomladanska solata iz testenin, špargljev in rukole
Testenine skuhajte, odcedite in ohladite s hladno vodo. Šparglje očistite, skuhajte in ohladite. Rukolo očistite in operite. Na krožnik položite rukolo, nanjo pa naložite šparglje. Testenine pomešajte z oljem, kisom, jogurtom, sesekljano šalotko, pehtranom, soljo in poprom. Mešanico testenin in začimb položite na
krožnik in ponudite. Zraven postrezite še prehv iz olja, kisa, šalotke, soh in popra. Začimbe in druge dodatke dodajajte po okusu.
Konzerviranje špargljev
Šparglje je smiselno konzervirati, ker jih lahko kupimo sveže le v času pobiranja. Šparglje lahko vložimo v kis ah v slanico, podobno kot kumare in papriko. Vendar s takim načinom konzerviranja šparglji izgubijo večji del hranilnih in zdravilnih snovi. Najboljši način konzerviranja je zamrzovanje, saj zamrznjena zelenjava ohrani več vitamina C. Zamrznjene šparglje lahko uporabljamo tudi do 6 mesecev.
Zamrzovanje špargljev
Očiščene in olupljene šparglje potopimo za dve do tri minute v vrelo vodo, lahko jih blanširamo tudi na pari do pet minut. Šparglje ohladimo, damo v primerno embalažo ter globoko zamrznemo. Šparglje pred uporabo ni potrebno odmrzniti, vendar jih moramo dati takoj v vrelo vodo, saj s tem ohranimo več hranil v špargljih.
Na koncu ste, dragi bralci, že ugotovili, da je špargelj nepogrešljiva vrtnina tudi v vašem družinskem vrtu.
Štefanija Kos Z.
Vrtnarska šola Celje
Poletna obdelava tal v nasadili hmelja
Z obdelavo v rastnem obdobju (kultiviranje, osipanje) rastlinam hmelja izboljšamo rastne razmere.
Kultiviranje je najpogostejši način obdelave v rastni dobi, s katerim prerahljamo zemljo (večja prez-račenost - boljši razvoj korenin), zdrobimo skorjo, uničimo plevel in zamešamo v tla mineralna gnojila. Za kultiviranje morajo biti tla primemo vlažna (kepa zemlje, ki jo vržemo ob tla se mora razleteti). Še posebno moramo biti previdni pri težkih tleh. Za kultiviranje nasadov hmelja so najprimernejši kultivatorji s poltogi-mi nogačami. Delovna hitrost kultiviranja je 10 km/h.
Prvo kultiviranje naj bo plitvo s kultivatorjem z lastovkami, kultiviranje po napeljavi poganjkov na vodila pa globoko s suhčatimi oziroma dletastimi nogačami. Kultivatorjem
V novem vinogradu Rotovnikovih pri sveti Jedrti nad Gotovljami so pripravili krajšo slovesnost ob posaditvi prvega izmed tri tisoč trsov novega nasada. Prvi trs je v družbi savinjskih vinogradnikov in predstavnikov krajevne skupnosti posadil žalski župan Lojze Posedel in Rotovnikovim zaželel dobrih trgatev in uspešnega kletarjenja. Trse pa
lahko priključimo še brano, kajti tako opravimo še predpripravo za prvo osipanje.
Vsak hmeljar bi moral imeti vsaj dve vrsti kultivatorjev za poletno obdelavo: kultivatorje s suhčastimi motičicami in kultivatorje z lastovkami oziroma gosjimi nogačami.
Kultivatorji s suličastimi motičicami so primerni za nekohko bolj globoko obdelavo (do 15 cm), predvsem za rahljanje zemlje. Za uničevanje plevelov so manj primerni, še posebno če so nogače na razdalji 20 cm in več. Prednost te vrste kultivatorjev je, da lahko obdelujemo bolj suho zemljo, manj pa kvarijo tudi strukturo tal. Po drugi strani pa ima raba samo te vrste kultivatorjev za posledico bohotenje plevelov.
Kultivitatorji z lastovkami oziroma gosjimi nogačami so najbolj primerni za zatiranje plevelov v nasadih hmel-
je blagoslovil gotoveljski dekan Branko Zemljak.
Kot je povedal Bogomir Rotovnik, bodo v novem vinogradu rasle sorte kerner, rumeni muškat, šardone, modra frankinja in modri pinot. Bogomir Rotovnik je zelo uspešen vinogradnik, ki je velikokrat prejel najvišja odličja za svoja vina, zelo radi pa jih popijejo gostje na Rotovnikovi, po domače Mlinarjevi turistični kmetiji.	T. Tavčar
ja. Priporočljivo je, da jih v nasadih, ki so zapleveljeni s trajnimi pleveli uporabimo za prva tri kultiviranja. V zapleveljenih nasadih hmelja mora biti medvrstni prostor neprekinjeno obdelan po vsej širini, kar pomeni, da se morajo motičice prekrivati (vsaj 2 cm), sicer je učinek kultiviranja na plevele premajhen. Obdelava s temi kultivatorji je površinska. Kultivator z lastovkami naravnamo tako, da je pri delu peta lastovke nekohko dvignjena (približno 0,5 cm).
Z osipanjem prigrnemo zemljo k rastlini. Tako fiksiramo trte, da jih veter ne odlomi, prekrijemo in zadušimo plevele ter omogočimo rast adventivnih korenin. Osipamo srednje globoko, ne preblizu korenike in ne prepozno glede na višino plevelov. Matične nasade osipamo višje, ker se osuti del trte razvije v enoletni les, iz katerega lahko naslednjo pomlad narežemo sadike,
Osipamo 2- do 3-krat. Prvo ah prvi dve osipanji bolj kot višina rastlin hmelja narekuje višina plevela, z zadnjim osipanjem pa moramo končati pred cvetenjem hmelja (konec junija). Pri osipanju moramo biti zelo pozorni na vlažnost tal. Če so tla mokra, počakajmo z osipanjem. Za osipanje so najbolj primerni kolutni osipalniki, ker dobro drobijo zemljo. Diski so premera 50 cm (za prvo osipanje), nastavljeni pod kotom 45°, delovna hitrost je do 8 km/h. Boljši učinek dosežemo z gnanimi diski. Diski so ponavadi pritrjeni na kultivator.
Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo KGZS; Kmetijsko gozdarski zavod Celje
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon.- pet.:
7.00	- 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00	- 9.00
Še več žlahtne kapljice
Prvi trs je posadil žalski župan in ga zalil z vinom.
Turizem
maj 2005
Mojstri odličnih cen, široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev.
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje
PRODAJNI CENTER “SAM" LAIKOVA VAS, Latkova vas 84, 3312 Prebold
tel: 03/70 32 700, 70 32 704; fax: 03/70 32 710
TRGOVINA Z GRADBENIMI MATERIALI “SAM” NAZARJE, Lesarska 26, 3331 Nazarje
tel.: 03/83 92 760, 83 92 761, fax: 03/83 92 765	WWW.ScHTI.SÌ
Turistični delavci spoznavali Goričko
Udeleženci ekskurzije m Goričko skupaj z lokalno vodnico Marto Horvat in lastnikom mlina Jožetom Židom (stojita prva z desne)
včasih, čeprav že nekaj let ne meljejo več. Posebnost tega mlina je, da je lahko ob pomanjkanju vode deloval na lesni plin in ob tem proizvajal električno energijo, ki je omogočala razsvetljavo mlina.
Naša naslednja postaja je bila Občina Grad, ki premore tudi največji grad na Slovenskem s 365 sobami, toliko, kot je dni v letu. Grad je sezidal okrog leta 1208 viteški red templjarjev. Več stoletij je bil upravno in sodno središče Goričkega in dolgo tudi Ravenskega. Zamenjal je več lastnikov fevdalnih rodbin. Leta 1945 je bil grad v zaključnih bojih z okupatorjem opustošen in izropan. V njem je bila nato nastanjena sovjetska vojska, pozneje pa so stavbo nacionabzirab. Nekaj časa so bili v gradu upravni prostori, v njem pa se je naselilo tudi nekaj prebivalcev. Leta po vojni so bila usodna za grajsko opremo, pa tudi njegovi mogočni zidovi so bib prepuščeni propadanju. Danes se grad obnavlja s pomočjo programa Phare. V grajskih prostorih se nahaja sedež Krajinskega parka Goričko, le-ti pa služijo tudi informacijskemu centru krajinskega parka treh dežel. Nadvse zanimiv pa je tudi obsežen grajski park v angleškem slogu.
Navdušenja, veselja, dobrot in zanimivosti pa tudi ni manjkalo na zadnji postaji našega spoznavanja Goričkega, ki kot Krajinski park obsega 462 km2 in ima 11 občin. Naše potepanje smo zaključili na turistični kmetiji Smodiš v Otovcih, kjer smo si segli v Puconci
Ludvikom Novakom, podžupanom
Pokušnja vin vinarja in lončarja Franca Zelka
in ravnateljem OŠ Puconci Ernestom Nemcem in predsednikom Zveze kulturnih in turističnih društev Puconci. Deležni smo bdi prijetnih besed gostoljubja in predstavitve njihove občine. Predsednica Zveze TD Občine Žalec
Ivica Čretnik in predstavnica Občine Žalec Nataša Gaber - Sivka pa sta omenjenim izročila tudi darila - pivske vrčke Oskarja Kogoja in se jim zah-valiU za prijetno predstavitev.
D. Naraglav
Tradicionalni večeri glasbe, petja in cvetja
Turistično društvo Šempeter tudi letos, 17. in IS.junija, ob 20. uri organizira tradicionalno prireditev z naslovom Večeri glasbe, petja in cvetja na pragu poletja. Prireditev bo potekala v prijetnem okolju Antičnega parka, v primeru slabega vremena pa v dvorani Zadružnega doma Šempeter. Z njo bodo zaznamovali prihod poletja in praznik KS Šempeter.
Na prvem večeru bodo glavni akterji prireditve učenci Osnovne šole Šempeter, ki pripravljajo bogat kulturni program. Drugi večer bodo
s svojim petjem obogatiU Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kasesnika in kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Marije Alatič. Antičnemu parku bodo tudi letos dali še prijetnejšo podobo cvetličarji s cvetličnimi aranžmaji.
Sobotna prireditev bo v znamenju praznovanja KS Šempeter, saj bodo ta večer tudi podelili priznanja krajevne skupnosti. Sicer pa bo v Šempetru zanimivo in veselo že prvo junijsko soboto, ko bo tradicionalno srečanje Šempetrov, Špetrov in Sv.Petrov iz vse Slovenije. D N
sam
Dnevi barv, lakov in lepil v trgovinah SAM,od 16. do 28.5.2005.
Zveza Turističnih društev Občine Žalec je na svoji letni skupščini v mesecu januarju sprejela odločitev, da z namenom spoznavanja primerov turistične ponudbe na podeželju organizira strokovno ekskurzijo. Prvo majsko soboto so se odpravili na Goričko. Lepota narave s številnimi gozdovi, vinogradi, sadovnjaki, gostinsko ponudbo turističnih kmetij, etnografsko posebnostjo, s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, z največjim gradom na Slovenskem so več kot dobri razlogi za obisk tega dela Slovenije.
Naša pot nas je vodila preko Slovenskih goric do Murske Sobote, kjer se nam je pridružila direktorica Družbe za razvoj trženja v turizmu Naša vas, d. o. o., iz Moščancev Marta Horvat, ki je bila ves dan tudi naša lokalna vodnica in koordinatorka ekskurzije po Goričkem. Pod njenim vodstvom smo spoznavali zanimivosti in lepote njihovih vasi, krajevne in etnografske zanimivosti, turistično ponudbo in še marsikaj, kar zaznamuje to pokrajino na severovzhodu Slovenije. 'Ih je tudi tromeja med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko in tu živi tudi največ pripadnikov
VELIKA POMLADANSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 18. 6. 2005
- Kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA in spalnice KAJA z dostavo in montažo
-	15 % popust na kuhinje PAMELA
-	20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO
-	50 % popust na spalnice SABINA oreh do odprodaje zalog
-	velik izbor otroških in mladinskih sob
NOVO NOVO NOVO
program za opremo otroških in mladinskih sob ROSA VSI KUPCI SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU!
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31,
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DO
Del mogočnega gradu, imenovanega Grad
G4RriNr
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
evangeličanske - protestanske veroizpovedi v Sloveniji. Prav zanimivo se je bilo v Puconcih, v tamkajšnji evangeličanski cerkvi, zgrajeni leta 1784, srečati z duhovnico Jano Kerčmar mlajšo, ki je iz družine, v kateri so tako rekoč vsi duhovniki.
Prijetno in dobrodošlo za naše želodce je bilo na Thristični kmetiji Zelko v Pečarovcih, kjer smo ob dobri hrani in pijači spoznavali tudi skrivnosti in spretnosti lončarske obrti. Zelkov rod že več kot sto let iz gline gnete in “peče” lončeno bogastvo. Gospodarja Slavica in Franc Zelko sta na hribu med vinogradi zgradila
turistični objekt, pod katerim je globoko v zemlji klet, ki hrani bogastvo iz 1,6 ha velikega vinograda.
Po pokušnji njihovih odličnih in večkrat nagrajenih vin smo se podali do Hodoša, kjer je Madžarska narodna samoupravna skupnost uredila etnografski muzej, ki omogoča vpogled v življenje madžarskih družin, opremljenost njihovih hiš in druge zanimivosti. Obiskali smo Občino Šalovci oziroma v Markovce, kjer stoji ob potoku Velika Krka Žido-Lenaršičev mlin, ki je nadvse zanimiva etnološka in tudi tehnična posebnost, saj še vse deluje tako kot
30	maj 2005	Kronika	ufvim
			Savinjske doline J/
Iz policijske beležnice
Ogroženi motoristi
Topli dnevi so privabili na ceste tudi motoriste. Žal se je že zgodilo več prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, tudi s smrtnim izidom. Policisti opozarjajo, da je lahko vsaka, še tako majhna pomanjkljivost ali nepravilnost v ravnanju motorista zelo hitro vzrok za prometno nesrečo. Neprilagojena ali prekoračena hitrost je nevarna za vse voznike motornih vozil, vendar je pri motoristih ogroženost še večja. To pride še posebej do izraza ob precenjevanju lastnih sposobnosti oz. precenjevanju moči motorja in prehitre vožnje. Še posebej nevarni so nepregledni ovinki cest in križišča. Dejstvo pa je, da pogosto prometne nesreče motoristov povzročijo drugi udeleženci v prometu, zlasti avtomobilisti in kolesarji, ki motor spregledajo.
Zato naj ne bo odveč nasvet motoristom, naj predvidijo vse prometne okoliščine in možne nevarnosti na čim večji razdalji, tako da lahko pravočasno ukrepajo in preprečijo hujše posledice.
Kraje, kraje ...
Policisti vsak dan poročajo o tatvinah in vlomih. Storilci kradejo vse mogoče.
V	noči na torek, 3. maj, je neznani storilec iz treh parkiranih tovornih vozil na parkirnem prostoru na Ložnici pri Žalcu iztočil in odtujil približno 400 litrov diselskega goriva. S svojim ravnanjem je povzročil za 160.000 tolarjev škode.
Konec aprila je lastnik vikenda v Podvinu pri Polzeli ugotovil, da je od srede popoldan do petka njegov vikend obiskal nepovabljen gost. Vlomilec je iz vikenda odtujil za približno 80.000 tolarjev denarja, orodja, pijače in prehrambenih izdelkov.
V	samopostrežni trgovini na Vranskem je storilec izkoristil odsotnost blagajničarke in iz registrske blagajne odtujil približno 105.000 tolarjev. Vlomilec v bistro na Polzeli je v noči akciji odtujil različne cigarete v vrednosti 45.000 tolarjev.
6. maja, v zgodnjih jutranjih urah, je neznanec razbil izložbeno okno trgovine z urami na Šlandrovem trgu v Žalcu. Očitno se spozna na ure, saj jih ni odnesel zelo veliko, a je njihova vrednost vendarle znašala več kot milijon tolarjev.
Za 200.000 tolarjev pa je oškodovan lastnik visokotlačnega čistilca na vodo, ki ga je nepridiprav odtujil v noči na soboto, 7. maj, izpred gospodarskega
MALI OGLASI
V Savinjski dolini kupujemo STAREJŠO HIŠO, MANJŠO KMETIJO ali PARCELO.
Informacije: 041 455 999-
NJIVO, TRAVNIK ali GOZD kupim.
Informacije: 031 677 733.
Ženitna posredovalnica ZAUPANJE posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19,031 836 378.
KUPIMO
STANOVANJSKO HIŠO na POLZELI oz. bližnji okolici.
Hql. d. o. o. Parižlje 15, Braslovče,
041 694 234.
objekta v Prekopi.
V soboto, 7. maja, so okoli 23-30 ure neznanci vlomili v prostore trgovine na Polzeli. V notranjosti so našli ključe vozila, na katerega so pričeli nalagati predmete iz notranjosti trgovine. V tem času se je na kraj pripeljal lastnik, zato so tatovi pobegnili, kljub temu pa povzročili nekaj škode.
Žalske policiste so 10. maja obvestili o vlomu v stanovanje v poslovnem objektu. Neznanec je v času dveh tednov vlomil v stanovanje na Rimski cesti v Šempetru. Pri ogledu so policisti skupaj s prijaviteljem ugotovili, da je odnesel smučarsko opremo, nakit in umetniški sliki. Povzročena materialna škoda je ocenjena na približno
1.500.000	tolarjev
O vlomu v vozili so 12. maja obvestili policiste iz Žalca. Neznanec je v noči na četrtek vlomil v vozili, parkirani Na zelenici v Preboldu. Iz vozil je odnesel avtoradia in več CD-jev s posneto glasbo ter lastnika oškodoval za 85.000 tolarjev.
Izven naselja Ložnica pri Žalcu je neznanec od petka do sobote iz delovnega stroja odtujil "škarpenko” za delovni stroj, širine 2,5 m, vredno
300.000	tolarjev.
Policiste iz Žalca so 15. maja obvestili o tatvini treh platišč s pnevmatikami z osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hišo v Dolenji vasi. V tem primeru je materialna škoda ocenjena na približno 200.000 tolarjev.
Neznani nepridipravi so preko vikenda, 14. in 15. maja, z gradbišča v Žalcu neznano kam odpeljali bager znamke Janmar, rumeno-zelene barve, ki je vreden 5.500.000 tolarjev.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, brata, dedka, pradedka, tasta, strica in svaka
FRANČIŠKA HLADNA
iz Prekope pri Vranskem (8. 8. 1929 - 29. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in ste čutili našo bolečino. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, denarni prispevek, nam izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za pomoč v teh težkih dneh družini Farčnik, Đelađič in Hladen - Romih.
Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Turineku za opravljen cerkveni obred, govorniku Bojanu za ganljive besede slovesa, pevcem, doktorici Pavli Rode - Zalokar in Bolnišnici Topolšica za lajšanje bolečin.
Zahvala tudi lovcem LD Braslovče, rogistom za odigrane žalostinke, praporščakom ter zastavonošem.
______________Žalujoči: vsi njegovi__________
POGREBNA SLUŽBA in CUETL1ČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Opravičilo
V aprilski številki je bila objavljena zahvala za pokojnega KONRADA MARČINKA. Svojci se zahvaljujejo pogrebni službi MORANA in ne pogrebni službi Ropotar, kot je bilo pomotoma zapisano.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
VINKA HRIBARJA
iz Podkraja 31, Žalec (14. 4. 1934 - 21. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno g. Milanu, znancem, sodelavcem Upravne enote Žalec in podjetja Feniks ter prijateljem za iskrena izrečena in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala g. župniku Andreju Mazeju, cerkvenemu pevskemu zboru Šentilj, pogrebni službi Ropotar, KS Ponikva in g. Francu Mandelcu za govor.
Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, še enkrat hvala
Žalujoči: vsi njegovi
Ko brez miru okrog divjam, prijatiji prašajo me: kam? ...in da ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje.
ZAHVALA
ob nesrečni prerani smrti najinega edinega sina
TILNA HRUSTLJA
(4. 8. 1988 - 28. 4. 2005)
Vsem tolikim, ki ste se v najini nedoumljivi žalosti odzvali z žalnimi darovi, s svojo prisotnostjo ali po sočutni besedi, iskrena in najgloblja zahvala. Vse bova skrbno shranila v spomin in vsaka svečka bo v Njegov spomin prižgana.
Najina žalost je v tem trenutku prevelika. Času bo treba dati čas, da bo žalost z nečim prevlekel, ker odnesel je nikdar ne bo. V času smrti pa vidimo, koliko je vredno in kako je dragoceno prav vsako življenje in kako je v uteho, če si ljudje za časa svojih življepj stojimo ob strani in si pomagamo v trenutku nesreče.
Zato iskrena zahvala še enkrat prav vsem, ki ste bili z nami s svojim sožaljem.
Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar, ki je prelepo in spoštljivo poskrbela za vse tisto, česar svojci v takih trenutkih ne zmorejo.
Še posebna zahvala gospodu preboldskemu župniku in pa tistim, ki so zmogli besede slovesa v Njegov večni spomin: predragim sošolcem, sosedom in Njegovim prijateljem, ki jih je imel Tilen najrajši, ker med vrstniki se poraja novo življenje na poti v bodočo generacijo nas ljudi - čeprav se človeška vrednost nahaja in ostaja v najožjem družinskem krogu. Predvsem pa hvala vsem, ki ste ga v življenju imeli radi, ker tem je in bo najbolj težko.
Žalujoči najbližji po Tilnu
IB «	’ Sp
3!	29. maja bo minilo leto dni,
odkar nas je zapustila draga žena, " m	mama, babica in tašča
IDA VINDAR
iz Gotovelj (1938-2004).
Hvala vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
Ničkolikokrat seje primerilo, da seje, ko si mimo in odločno (toda zelo odločno!) rekel življenju: »Zaupam ti, stori, kar moraš!”, življenje skrivnostno odzvalo tvojim potrebam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA ŠUMAKA
s Polzele 71
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam ustno in pisno izrekli sožalje.
Posebna zahvala osebju Gastroenterološkega oddelka Splošne Bolnišnice Celje za nesebično in strokovno pomoč ves čas njegove bolezni.
Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo,
gospodu Zvonetu Štormanu, govornici za tople besede, pevcem za ganljivo petje, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Morana.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči:
sin Roman z ženo Roziko in vnukoma Gregorjem in Ano hči Jolanda z možem Milanom in vnukom Klavdijem
V nebesih je en lušten kraj, tam gor bomo od vsega fraj, sam Bog nam daj priti tja.
(Ljudska)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
MARIJE RAMŠAK, roj. ŠUPERGER,
iz Hramš pri Galiciji (27. 3. 1904 - 10. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadryi poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrazili sožalje ali nam kakor koli pomagali.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v času njene kratke bolezni obiskovali in ji tako lepšali zadnje dni življenja.
Hvala patronažni službi Žalec, še posebej gospe Milici in dr. Vlatkoviču, ki je vsa leta lepo skrbel za njeno zdravje.
Hvala tudi gospodu Janku Cigaletu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, trobentačema, pogrebcem, gospe Marini Srebočan ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jože z ženo Marinko ter njeni vnuki in pravnuki
Zahvale
za junijsko in julijsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 24. junija, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ALOJZIJE ČULK
iz Glinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na pjeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Gosaku, pevcem iz Dobrovelj, gospodu Debelaku ter pogrebnima službama Mir in Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Bolezen te objela je,
poslednjo moč ti vzela je,
odšel si tja, kjer ni goija in ne solza.
Zdaj med nami več te ni,
a v naših srcih boš ostal do konca dni...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
CVETKO PAVLINC
s Polzele
(21. 6. 1927 - 11. 5. 2005).
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za pomoč, za izrečena ustna in pisna sožaha, cvetje, sveče, za svete maše ter tolažilne besede. Hvala vam, da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadrjo pot k večnemu počitku.
Hvala dr. Cukjatiju, hvala župniku gospodu Kovačecu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, moškemu pevskemu zboru Lastovka, govornici gospe Dorici, hvala Gasilskemu društvu Polzela in Hortikulturnemu društvu Polzela, Gasilskemu društvu Laško in gospodu Sabecu za odigrano Tišino, vsem nosilcem praporov, križa m luči.
Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar iz Šempetra za opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Pogrešali ga bomo.
_______Žalujoči: žena Amalija in sin Dušan z družino___________
Odšla si tiho, brez slovesa, ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda.
Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
JOŽICE ROMIH
s Polzele
(1. 3. 1926 - 23. 4. 2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko, gospe Dani za organizacijo pogreba in pogrebni službi Morana.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
h/an Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Olt 1 768 906 Starodaska ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure
Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
PAVLI KRAJNC
z Brega pri Polzeli (13. 10. 1927 - 9. 5. 2004)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njen spomin.
Vsi ryeni
Ne jočimo za njim, ker smo ga izgubili, bodimo srečni, da smo ga imeli...
Utrujen ob bolezni je za vedno zaspal naš dragi mož, ati, dedi in brat
FRANCI BUČAR
iz Latkove vasi pri Preboldu (1934 - 2005).
ZAHVALA
osebju Bolnišnice Topolšica za humano in srčno pomoč, patronažni sestri Anici za obiske na domu, lovcem Lovske družine Prebold in Savinjskim rogistom za lovski sloves, Tonetu Repniku za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, gasilcem PGD Latkova vas in pogrebni službi Ropotar.
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali.
V SPOMIN
31. maja 2005 bosta minili dve leti, odkar smo za vedno izgubili našo ljubo ženo, mamo in babico
ELIZABETO PODLESNIK
iz Pariželj, Braslovče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in za vsa podarjena darila.
Mešanemu pevskemu zboru upokojencev s Polzele, ki ga že dolga leta požrtvovalno vodi gospod Marko Slokar, izrekamo še posebno zahvalo.
Žalujoči: vsi njeni
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
5. maja 2005 je minilo deset let, odkar smo za vedno izgubili našo drago mamo in staro mamo
SLAVKO BREZNIK
iz Vrbja pri Žalcu.
Hvala vsem, kije niste pozabili in z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Vsi njeni
V SPOMIN
8. junija bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
ŠTEFANIJA FUŽIR
iz Založ.
Hvala vsem, ki hranite spomin nanjo in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Nič več bolero, ne ljubezni ples, objem teles, le samotna noč in bolečina.
Čutim spet tvojih rok trepet, stisk dlani, spet nazaj si te zaželim, a te ni!
... nič več bolero.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
LEOPOLDA TKALCA
iz Migojnic 86/a (7. 1. 1943 - 2. 5. 2005)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poti, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Zahvala tudi pevcem Savinjskega okteta, pogrebni službi Ropotar, Bojanu Pustineku za poslovilne besede in trobentaču za odigrano žalostinko.
Žalujoči: žena Anica, hči Simona in sin Dejan z družinama, vnuka Kaja in Klemen ter sestra Štefka z
družino	______________
Le utoni, utoni za goro, le ugasi, sonce, luč svetlo, oj, padi, padi gosti mrak, prinesi srcu mir sladak!
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN
1. junija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
JAKOB HUŠ
iz Sv. Lovrenca.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Puchov motor na znamki
Na pošti Vransko je minuli petek potekala krajša slovesnost, na kateri so predstavili izdajo prve slovenske znamke z motivom Puchovega motornega kolesa iz leta 1912. Pobudo zanjo je dal Petja Grom, lastnik Muzeja motociklov na Vranskem, oblikoval pa jo je njegov sin Janez.
Na slovesnosti so govorili Ivan Loviničič iz Arhiva zgodovinskega muzeja Ptuj, direktor Pošte Celje Štefan Zidanšek, Petja Grom in podžupan Občine Vransko Vlado Rančigaj. Znamka je izšla v 100 tisoč izvodih, zanimiva pa je za zbiralce znamk in tudi ljubitelje starih motorjev.
T. Tavčar
Petja Grom, lastnik Puchovega motorja, upodobljenega na znamki, in avtor znamke Janez Grom
Ljubitelji starodobnih vozil
Posaditev lipe v Šempetru sta opravila častni krajan Šempetra Franc Štorman in predsednik KS Šempeter Jože Randl
Ob 100-letnici veliko zasajenih lip
Turistična zveza Slovenije letos praznuje 100-letnico svojega delovanja, ta jubilej pa obeležujejo tudi vsa turistična društva v Sloveniji. Poseben poudarek dajejo temu jubileju z zasaditvijo lipe, ki je simbol Slovenije.
Dolgo vrsto let, pred uvedbo sedanjega promocijskega znaka Slovenije, je bil lipov list tudi prepoznavni znak naše slovenske dežele. Tako se imenuje tudi revija TZ Slovenije. Ko smo kot mlada država iskali ime za svojo denarno enoto, smo pogosto
lahko slišali predloge, da bi se le-ta imenovala lipa. Pristali smo sicer na tolarju, prav lahko pa bi imeli lipe. Iridi v naši dolini smo v minulem mesecu posadili lepo število lip, ki bodo spominjale na 100-letnico TZ Slovenije.
Kot smo zapisah že v prejšnji številki, so lipo na slovesen način zasadili tudi v TD Šempeter na prostoru pred Rimsko nekropolo, ki je predlani postala spomenik nacionalnega pomena in je edinstvena turistična destinacija Slovenije in naše doline.
D. N.
Državno prvenstvo v agilitiju
Člani Kinološkega društva Pluton Polzela Miran Koren, Irena Kores, Katja Oman, Zinka Runjak in Klavdija Seme s svojimi psi, v ozadju novi klubski prostori
Na vadbišču Kinološkega društva Pluton na Ložnici pri Žalcu je potekala četrta državna tekma v agilitiju. V devetih kategorijah je nastopilo 120 psov z vodniki iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Najboljši iz domačega društva je bil Milan Koren s psom Šanom oglar-skim, ki je v kategoriji A2 srednje rasti zasedel sedmo mesto. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, k dobrim tekmovalnim pogojem pa je pripomoglo tudi lepo vreme.
T. Tavčar
Dan odprtih vrat lekarne Žalec
V Savinjski dolini je vse več ljubiteljev starodobnih avtomobilov in motorjev. Nekateri se udeležujejo tekmovanj po Sloveniji in tudi izven nje. Še posebno so uspešni Savinjčani, ki so člani Veteran kluba Maribor.
Zadnji dve leti so osvojili prvo in drugo mesto v skupni uvrsti-
tvi sedmih preizkušenj. Le te so potekale v Vipavi, Murski Soboti, Kopru, Ljubljani, Metliki, Radljah ob Dravi in Mariboru. Za te uspehe so zaslužni predvsem Alen Srebočan, Franc Svatina, Marjan Dobriha in Jože Marko. Nepogrešljivi so na vsakoletnem Šentjurskem sejmu. Uidi letos so prijetno popestrili to pri-
Nekaj starodobnih lepotcev - motorjev s svojimi lastniki
Učilnica na prostem
Osnovna šola Vransko-Tabor se je ob svetovnem dnevu Zemlje odločila za posaditev treh dreves sorte javor v učilnici na prostem. Ob posaditvi so pripravili krajšo slovesnost, na kateri sta spregovorila v. d. ravnateljica šole Majda Piki in župan Občine Vransko Franc Sušnik.
Šola je drevesa dobila v dar od arboretuma Vočji potok in podjetja Tetrapak, saj že več let sodelujejo v evropskem in nacionalnem projektu ekošol. Vsako drevo ima skrbnika, ki opazuje rast, opravlja meritve in skrbi zanj.
Prvi javor sta posadila župan Franc Sušnik in v. d. ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki.
Živeti z EPI
Ribiči praznujejo
Letošnje leto je zelo pomembno tudi za Ribiško družino Šempeter v Savinjski dolini. Družina namreč deluje že pol stoletja, jubilej pa bodo šempetrski ribiči proslavili to soboto.
Slovesnost s podelitvijo odlikovanj in priznanj, ki bo pri ribiškem domu v Preserjah, se bo pričela ob 15. uri, zbrane člane in goste pa bo najprej nagovoril predsednik ribiške družine. Po uradnem delu programa bo družabno srečanje.
K. R.
V Domu II. slovenskega tabora Žalec bo jutri še ena jubilejna prireditev. Ob 10. obletnici organiziranosti ljudi z epilepsijo v Savinjski dolini bo prireditev pripravila skupina PrEPIh, ki je kot močna samostojna skupina nastala iz celjskega društva za lepše
življenje z epilepsijo.
Cilj skupine je organizirati rekreacijo v naravi, izlete in druženja, pri tem pa brez sramu in z velikim samospoštovanjem opozoriti okolje na svojo prisotnost in obstoj. Njihova ustaljena praksa je medsebojna pomoč, dolgoletne izkušnje pa zagotovilo, da lahko marsikomu pomagajo lažje sprejeti bolezen, ga naučijo z njo živeti in se vključiti v normalno življenje.
Na jubilejni prireditvi,.-ki so jo naslovih Epilepsija ni (božja) kazen, bo gostja večera sopranistka Nataša Kranjc ob spremljavi pianistke Polone Bizjak, nastopih pa bodo tudi violinistka Danijela Djordjevič, prav tako violinistka Ajda Hribar in Pevski zbor KUD Svoboda Griže. Prireditev se bo (26. maja) pričela ob 19- uri.
K. R.
	
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Doni LL slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.	
Prireditveni prostor ob dnevu lekarne Žalec s posameznimi razstavnimi prostori in stojnico z jabolki in suhimi krhlji
Lekarna Žalec v tem mesecu praznuje 10 let svojega delovanja. Ob tem jubileju so v soboto dopoldan pripravili dan odprtih vrat lekarne Žalec, včeraj pa je bila v Domu II. slovenskega tabora osrednja prireditev z naslovom Deset let žalskih lekarn.
V soboto so s sloganoma Nasvet dobro dene in Pomagajmo naši koži, napisanima na znaku v podobi sončka na parkirišču pred lekarno, predstavljah pripomočke za zaščito pred son-
cem. Obiskovalci so si lahko izmerili tudi krvni tlak, dobili razne nasvete za poletne dni, se seznanili, kaj spada v potovalno lekarno, dobili razne priložnostne nagrade, se okrepčali s kakšno jabolko in tudi čem drugim in se zabavah z ansamblom Happy Band.
Na osrednji jubilejni slovesnosti včeraj pa so nastopih: Vrtci Občine Žalec, I. OŠ Žalec, Alenka Lesjak, Srečko Zorko, Tadeja Pustoslemšek, skupina Stop in Katrinas.
D. N.
Svoj desetletni jubilej so že pred časom kronali z novo in posodobljeno lekarno
NaDNEVU LEKARNE ŽALEC je bilo izžrebanih 36 priložnostnih nagrad, ki so jih obiskovalcem namenili predstavniki proizvajalcev izdelkov za zaščito kože pred sončnimi žarki in alergijami.
Darila še niso prejeli:
BISERKA HOTIČ, Petrovče MARTA ALT, Prebold MILENA CINK, Žalec BERNARDA ŽAGAR, Petrovče IRENA ŠTAMPAR, Griže LIDIJA KOREN, Žalec IRMA RANČIGAJ, Tabor MARIJA ARISTOVNIK, Petrovče
TEREZIJA GROBELNIK, Žalec JANJA HABJAN SADNIK, Žalec SNEŽANA PAVLOVIČ, Prebold JOŽICA NOVAK, Žalec BOGOMIL DOBROTINŠEK, Petrovče ANA DOBROTINŠEK, Petrovče,
MIHAELA PAVLOVIČ, Prebold NADA BIRSA, Žalec MARIJA KLAMPFER, Žalec FRANC SEMPRIMOŽNIK, Griže JOŽE PUNČEC, Žalec
Vse imenovane lepo prosimo, da po drobno pozornost pridejo v Lekarno Žalec.