Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta eetrt „ mesec
1» » - , 6 „50, 2 „20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ — „ Četrt i) n •> „ — „ mesec „ 1 , 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nelrankovaria pii-ma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 24.
V Ljubljani, v torek 30. januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Vabilo na riar-očbo.
S I. februvarijem se pričenja nova na-ročba, ni katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
..SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec.
Po pošti pošiljali veljtl:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
je se naprej. Na naročila bfez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,, Slo venca".
Štajerski Slovenci, pozor!
Kadar se gre za pobiranje davkov ali kakih drugih doneskov v deželne svrhe, nas kaj dobro poznajo naših sodeželanov Ijubez-njivi vodniki, sicer pa nas dosledno prezirajo in zatirajo, dasi nas je vsaj tretjino vseh prebivalcev v deželi. Vodilni krogi v Gradcu hočejo po vsi sili utajiti, da še bivajo Slovenci na Štajerskem, kakor bi se pred svetom sramovali, da še niso mogli izvršiti svoje velike kulturne naloge ter slovenskega življa utopiti v nemškem morju.
Da se z nami tako pometa, ni kriva samo nestrpna nenasitnost nemških neod-reSencev, ampak, žal, nič manj tudi naša lastna malomarnost in servilnost.
V sredo, 24. t. m. je imel sejo glavni odbor za prireditev deželne razstave 1. 1901. Iz poročila o ti seji smo posneli, da se bo vršila razstava po stari navadi le v prospeh in čast nemškemu Štajerju, kakor bi sploh ne bilo Slovencev v deželi, kakor bi se Slovenec ne mogel in smel na razstavi pokazati z deli svojega uma in svoje dlani širšemu občinstvu.
Naši sodeželani nas ne tlačijo samo po-litiško, ampak kratijo nam tudi najprimitiv-nejše pravico in pogoje za naš obstoj in razvoj. Zelo trpko čutimo, kako je južni del Štajerske zanemarjen, vedoma in hote zanemarjen od vodilnih deželnih krogov radi tega, ker je slovenski. Zato bi bilo pač težko v vseh skupinah na razstavi svetu pokazati slovenske proizdelke.
A navzlic temu smo prav trdno prepričani, da bi mogli štajerski Slovenci na razstavi nastopiti, ne da bi jih bilo pred nemškimi sodeželani sram. Mislimo celo, da bi lahko Slovenci v marsikaterem oziru Nemce prekosili. Bilo bi tudi v korist razstavi sami, da bi Slovenci svoje izdelke razstavili, ker le tako bi bila vsa štajerska dežela z vsemi svojimi proizdelki popolno zastopana.
Po naših mislih bi se Slovenci lahko častno vdeležili razstave v teh-le skupinah : kmetijstvo (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo), gozdarstvo, obrt, šport, tu ristika.
Koristi razstave v gospodarskem oziru ni treba še posebej naštevat« in dokazovati, ker so razvidne vsakemu mislečemu človeku. Zato bi nujno svetovali vsem našim društvom in vplivnim osebam, da se prično pravočasno zanimati za tako važno zadevo kakor je deželna razstava, ter vse potrebno ukrenejo in poskrbe, da bo tudi slovenski Stajer častno zastopan na bodoči deželni razstavi. Zlasti gospodarska društva naj ne zamude ugodne prilike, ko se lahko izkažejo z izdelki svojih članov sebi v prid in slovenskemu imenu v č,tst!
Mažari v hrvatskem Primorju.
XXVIII.
Mažari delajo z vsemi silami, da čim prej dogotove svoj mažarski globus, t. j, da v najkrajšem času pomažarijo vse nema-žarske narodnosti, kolikor jih je na zemljišču ogerske krone. Pri tem seveda ni izvzeta tudi Hrvatska navzlic njenej autono-miji; tudi tukaj so že spreli mreže, ter razmišljajo, kako bi jih potegnili do obal Jadranskega morja, katero so že zdavnej proglasili na svojem globusu kot mažarsko morje. Posebno mnogo pa jim je stalo do
tega, da pomažarijo Reko, ker se nadjajo, da jim bode potem lažje predobiti vso Pri-morje za niažarstvo. Tukaj izvajajo dosledno svojo nakane.
Odkar je popustljiva hrvatska vlada odstranila z Reke hrvatsko gimnazijo, ne nahaja se v tem mestu nobena hrvatska šola, premda živi na Reki do 20.000 Hrvatov. Mažari so spremenili vso državne šole v ma-žarske, mestno poglavarstvo pa vse mestne v laške Med državne šole spada gimnazija. V njej je učni jezik mažarski; laški jezik se predava samo v štirih nižih razredih kot predmet, v višjih razredih odpade popolnoma. Trgovska šola in nautika ste tudi državna zavoda, a učni jezik mažarski. Ravno tako je meščanska šola moška in ženska kot državna šola mažarska.
Mestnih šol je več; a zunaj mesta se nahajajo v okolici v Toreti, Plasih, Kozalih in Drenovi. V vseh teh šolah se podučuje lo v laškem jeziku. Tudi zasebne šole so vse laške. Tedaj na celem reškem ozemlji ni niti ene hrvatske šole z učnim jezikom hrvatskim, niti se ravna s hrvaščino tako, kakor da je na Reki in v okolici ni, nego da je Reka zares mažarsko ali laško mesto. In vendar bi se moral po jasni postavi v državnih šolah hrvatski jezik predavati kot obligatni predmet.
Postava je čisto jasna, ali se je nobeden ne drži. Se pred tremi leti se je podučevalo v Drenovi in Kozalih v hrvatskem jeziku; laški se je učilo samo v višjih razredih Zdaj se rabi le laški jezik, kar je za otroke velika muka, ker ne znajo laški. Razumi se, da take šole niso mnogo vredne in da se otroci nič ne nauča. Posebne muko imajo na teh šolah kateheti ter so prisiljeni, da jih posebej podučujejo v krščanskem nauku v hrvatskem jeziku, kor otroci laški ne razumejo, ter bi od vsega poduka nc bilo nobene koristi. Te podatke o reških šolah je prinesel »Novi list«, ki izhaja na Sušaku. Uradni list hrvatske vlade, ki je poprejšnji hrvatski dnevnik šušaški nekolegijalno napadel, češ da je najslabejši list na Hrvatskem, je o omenjenih podatkih glede reških šol samo tole napisal: »,Novi list' je priobčil nekaj malo kronike z obale Jadranskega morja«.
Uradni list hrvatske vlade zna oponašati časopisom, sam sebe pa ne vidi, da je še slabši, ker na tolike krivice, ki se gode reškim Hrvatom navzlic jasni postavi, katero sam neprenehoma hvali kot ščit hrvatskih pravic, ne spregovori niti ene obram-bene besede. Tako ponašanje zovemo mi največo malomarnost za pravično hrvatsko stvar, ki ima gotovo toliko prava na Reki kolikor mažarska ali laška, če že ne več, kajti, kar se zdaj godi na Reki, je čisto ne-postavno delovanje ogerske vlade na svojo roko brez dovoljenja hrvatskega sabora, ki se drži vsaj še onega tolikokrat spominja-nega sovladarja Pliveričevega. Ko bi obstal zares kak kondominium, potem po našem mnenju vendar ne bi smel biti hrvatski jezik na celem reškem ozemlji izobčen, marveč ravnopraven z mažarskim in laškim.
Ravnanje ogerske vlade najbolje dokazuje, da ne pozna nobenega sovladarja, a kar govori v tem pogledu poslanec dr. Pli-verič, ni nič drugega nego zaslepljevanje občinstva, ki pa seveda že davno ne drži čisto nič do takih trditev. Tukaj se je pokazala popustl|ivost hrvatska v svojej naj-grji luči. Vlada in sabor imata v rokah jasno postavo za obrambo hrvatskih interesov na Reki, in vendar se do zdaj ni ganil ne eden niti drugi, da vrši svojo dolžnost, nego prepuščata, da gospodari na hrvatskej zemlji tujec po svojej volji.
Jeli potem čudno, da gine hrvatska zavest in da more tujec izvesti vse, kar ga je volja? Za 20 000 Hrvatov na Reki ne zahteva hrvatska vlada niti ene hrvatske šole, a mažarska vlada jo dobila za par stotin mažarskih železniških činovnikov v Zagrebu, Brodu in drugod brez vsakih zaprek svoje šole, ter jo je v tem pogledu celo sama hrvatska vlada podpirala, češ, da tako zahteva postava Če zahteva tako postava za Mažare na Hrvatskem, koliko večje pravice imajo potem Hrvati na Reki, ki so od starine domačini, dočim so Mažari le doseljenci.
Mažarskej vladi pa še ni dosti mažari-zacije na Reki. Pred nedavnim je izdala ukaz, da morajo znati vsi reški učitelji mažarski, in da mora vsakdo položiti izpit iz tega jezika vsaj v dveh letih, čo hoče ostali
8
Šest dni v Italiji.
Spisal Martinkov.
(Dalje.)
Pri vratih »Codalunga« stopim v mesto in jo zavijem s spremljevalcem v cerkev »Maria del Carmine« in zraven stoječo šolo del Carmine, kjer občudujem treske Tici-janove in njegovih učencev. Pa tudi greva po raznih ovinkih v cerkev »Eremitani«, kjer me je posebno zanimala slikarija, predstavljajoča na presno prizore iz življenja sv. Jakoba in sv. Krištofa od Mantegna. Kedor je kedaj gledal v Liibke-jevi knjigi »Grund riss der Kunstgeschichte« ilustracijo, ki predstavlja Mantegnovo sliko »sv. Jakob ozdravi sleporojenega«, zdi se mu, da je ta slika delana na strop, tako čudna jo perspektiva njena. In vendar ni tako. Slika je delana na steno prav tako, kakor so Quaglijeve slike v naši stolni cerkvi, ki predstavljajo prizore iz življenja sv. Nikolaja. Posebnost
sta horizont in očnica (Augenpunkt) zunaj slike, in če se gledalec prav vstopi, v njegovem horizontu. Ko bi bil Quaglia porabil to okolnost, bilo bi tudi njegove slike v stolnici bolj interesantne, kakor pa so. Prav isto velja tudi našim slikarjem, da so naj včasih poslužujejo take okolnosti, ker razlika mika tudi v perspektivi. O slavnem Giottu sem bral že marsikaj, tudi videl sem že nekatero posnetke njegovih umotvorov, a tako blizo, kakor v cerkvi Maria deli' Arena, še nisem imel prilike jih občudovati. Pisatelji zgodovine lepih umetnostij imenujejo to cerkev ter ono »Eremitani« glavni svetišči italijanske umetnosti. Na cerkvi sami ni videti nič posebnega. Velika je kakor kaka naša majhna farna cerkev in zidana v gotskem slogu. Tudi ko človek vstopi v cerkev, nc vidi na prvi pogled nič posebnega. Notranjščina cerkvena ima eno ladijo in mnogokoten presbiterij s prizidano zakristijo. Za službo božjo menda več no rabijo to cerkve, vsaj videti je v tem oziru nekam zapuščena.
Kaj
i hočem reči v Giottovih slikali,
Prav take so na prvi pogled, kakor vse naše starejšo slike iz 15. in 16. stoletja, odrgnjeno deloma zeleno plesnjive, na nekaterih krajih popolnoma pokončano, kakor n. pr. med vhodom poslednja sodba, tako da notranjščina no dela posebnega vtisa. Ravno taka je tudi toliko hvalisana zakristija s svojimi umotvori: zaduhla, vlažna, plesnjiva. Ni čuda, da sem so toraj nekam ves črneren usedel v neko klop v cerkvi z načrtom, katerega mi je dal v roko ondotni mož, ki vstopnino pobira. Toraj to naj je svetišče italijanske umetnijo 1 Pojdito so solit, vi estetiki in vsi kritikastri, godrnjam s.im pri sebi. Naposled mi sežo nehote desnica po moj »Helios«, katerega som imel obešenega čez ramo. Pritaknem to optično pomoč na moje sicer zdrave, a danes nekam opešane oči. In glej ! Kakor bi pogledal na oni svet, odpre se. mi vsa krasoti Giottovih umotvorov. Gledam in gledam, pa bolj ko gledam, lepšo se mi zdi. Da, to jo življenje ! Nič preobloženega ; vse jo jasno, priprosto, a polno dramatičnega življenja. Res je, nekatero posamezno po-uu be niso Ione, včasih jodnolične, tudi ko-
povrhu označene, a navzlic vsemu temu na-pravlja slikarija na človeka vtis, katerega ni mogoče popisati pa tudi ne pozabiti. Prav težko sem se ločil od te cerkve, prav težko me jc pa tudi pričakoval zunaj moj spremljevalec, katerega sem zato odškodoval v bližnji lokandi z dobrim ondotnim belim vinom. Meni pa le ni mogel iz spomina velikan umetnikov Giotto. če je resničen posavski pregovor : »Gliha vkup štriha«, potemtakem je bil velik in slaven ta mojster, ker je bil osobni prijatelj Dantejev, ki sta se tu sešla v Padovi, kar spričuje v to postavljeni spominek. Tudi Nemci temu pritrjujejo rekoč: Schone Seelen finden sich.
V duhu Giottovem delali so tudi njegovi učenci, kar sem imel priliko opazovati v velikanski dvorani »Salone«. Res velikanski jo ta salon, ker ima prostora za 10 tisoč ljudi. Ob stenah so okoli in okoli fr< ske Giottovih učencev. Okoli 400 astro-logičnih slik je ondi. Salone nima stropa ne oboka, ampak s;tmo streho. Tam v koncu ob počezni steni stoji velikanski lesen koni i od Don,,t.'Ua, ki ga ie dal napraviti i 5
učitelj. Mažari si hočejo na ta način na Reki zavarovati za vsak slučaj svojo gospodstvo v šoli, pa mislijo, da se bodo Rečani počasi zares privadili mažarščini. Mi v to ne verujemo, pač pa moramo priznati, da tako delovanje mažarske vlado hrvatstvu mnogo škodi, ker ga ustavlja v njegovem naravnem razvitku ter ga sili, da gubi svoje sile v tem nejednakem boju. Hrvatska popustljivost je kriva, da se nahajajo zdaj reški Hrvati v tiko neugodnem položaju. Skrajni čas je že, da se v tem pogledu nekaj stori za reške Hrvate, da dobe svoje šole. Hrvati na smejo dopustiti, da ee hrvatstvo na Reki zatira na tako nasilni način; s postavo v roki se je treba temu upreti, in ni dvoma, da se bode uspelo, če se bode le odločno in vztrajno delalo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. januvarija.
Čehi in spravna konferenca. Sklep izvršilnega kluba glede udeležbe pri spravnih konferencah je bil včeraj tak, kakor se je splošno pričakovalo: izjavili so se. da se spravnih konferenc udeleže. Oficijelni komunike o tej seji izvršilnega odbora čeških zastopnikov namreč slove : Izvršilni odbor smatra za jedino pravo in primerno, da se pri nameravanih spravnih konferencah uravnajo zamotane razmere v Avstriji, posebno pa, da se uredi vprašanje glede Slezije in drugih kronovin. kjer prebiva več kot jedna narodnost. Vendar se pa pri teh konferencah po mnenju izvršilnega odbora zadeva ne bo še konečno rešila, marveč to bo le priprava za nadaljna tozadevna pogajanja. To stališče zast opali bodo tudi češki zaupniki pri teh konferencah, katerih udeležiti se bo izvršilni odbor priporočal poslaniškemu klubu. Ob-jednem se je sklenilo, da se snide mlado-češki klub 3. t. m. dopoldne, ter se je izvolila komisija, obstoječa iz posl.: Celakovskv, Fort, Kaizl, Pacak in Skarda, ki se je sošla v posvet danes popoldne ter razpravljala o jezikovnih in drugih zahtevah češkega naroda, s katerimi stopijo zaupniki pred spravno konferenco.
Nemška ljudska stranka in spravna akcija. Večina voditeljev te prusaške klike je sklenila, kakor znano, pred nedavnim, da se njeni zastopniki ne smejo ude ležiti spravnih pogajanj, dokler vlada ne skliče parlamenta in ne da obveznega zagotovila. da proglasi nemščino za državni jezik. Ta sklep je izredno presenetil vladne kroge, ki so računali, da v tem pogledu ne bo prav nikakih ovir. Vendar pa ta sklep ni bil izraz volje strankine večine, ker se dotične seje niso udeležili vsi zaupniki in mandatarji, in tedaj odsotni člani so pri raznih prilikah naglašali, da se ne strinjajo povsem z dotičnim sklepom. V takih raz merah ni bila posebno težka naloga Koer-berjeve vlade, ki je neprestano naganjala, naj se razveljavi dotični sklep. Dosegla je včeraj v tem oziru že precejšen uspeh, ko se je odločilo strankino vodstvo, sklicati za-
trojanskega konja. Tudi v njegovi notranjščini bi imelo prostora nekaj junakov. Poleg tega konja je še v tem salonu Livijev spominek, ki je bil v tem mestu doma in so mu zaradi tega oponašali v Rimu njegovo »patavinitas«. Se dandanašnji si belijo glave jezikoslovci, v čem je obstajala ta patavinitas, a kar ne morejo ji na sled.
V palači vojvod Carrara sem občudoval za gotovo ustopnino marmornato skupino narejeno iz jednega samega kosa : zavrženi angelji. Pravijo, da je delal ta umotvor neki samostanski umetnik celih 12 let. Ko prideva z mojim vodnikom, ki mi pa ni dosti ne škodoval ne koristil, v hotel »due croce bianehe« v obližji cerkve sv. Antona, kjer sem hotel prenočiti, bi bilo prišlo med nama kmalo do resnega konflikta. Mož je več za bteval, kakor sva se pogodila. K sreči je bil takrat tudi zraven pater Aleksander, mi-norit od cerkve sv. Antona, ki je bival včasih že na Kranjskem in s katerim sva se hitro seznalila, da je poravnal najni raz-por. Pod njegovim nadaljnim vodstvom sem si ogledal v naglici, ker se je že mračilo, cerkev sv. Amtona, sploh imenovanega »II
^jnin« 1/alrni« tnrli nnitrtfni oamnafan
upnike k zopetni seji, ki se jo vršila včeraj popoldne in na katero dnevnem redu je bil zopet razgovor o udeležbi pri spravnih konferencah. Pred pričetkoin seje je bil načelnik posl. Prade dalje časa v avdijenci pri mini sterskem predsedniku, kateremu je baje ob ljubil, da bo z vso silo delal na razveljav-ljenje prvotnega sklepa Vspeh znamenite seje sicer Se ni znan, gotovo pa je, da je bila razprava zelo burna.
Konference glede skupnih držav itih zadev bi se morale vršiti te dni v Budimpešti, kakor so napovedovali nekateri poloficijozni listi. Pravih so, da se podasta v Budimpešto ministerski predsednik pl. Koerber ter finančni minister Bohm-Bavverk, da se z ogerskimi tovariši dogovorita, kaj naj se pravzaprav ukrene glede kvote in drugih skupnih zadev. Sedaj sta pa naša moža nenadoma odpovedala oziroma odložila potovanje za nedoločen čas. Do tega sklepa je dovedla avstrijsko vlado okolnost, da še ni gotovo, kak vspeh bodo imele spravne konference in ali je sploh kaj nade na mirno delo v parlamentu. Dokler ni v tem oziru nikake gotovosti, nameravani razgovori nimajo nikakega pomena.
Volitve v francoski senat so se vršilo minulo nedeljo ob primeroma obilni udeležbi. Voliti je bilo v celi republiki 99 senatorjev, katerih mandati so večinoma ugasli vsled pretekle triletne ustavne dobe, v kateri izstopi tretjina senatorjev, deloma pa vsled smrti ali resignacije. Vspeh teh volitev je bil v obče tak, da se sme reči: vse je ostalo pri starem, akoravno se liberalno-socijalistiška klika neizmerno raduje »sijajne« zmage, akoravno ne morejo preboleti groznega udarca, da je bil izvoljen general \Ier-cier, glavna priča proti Dreyfusovcem, in sicer s tako ogromno večino. Konečni vspeh volitev je naslednji: 61 je republikancev, G liberalnih republikancev, 18 radikalcev, 7 radikalnih socijalistov, konečno 3 nacijonalci in 4 konservativci. Izstopilo pa je 71 republikancev, 17 radikalcev, 6 radikalnih socijalistov in 5 konservativcev. Izgubili so toraj le republikam 4 sedeže in konservativci jednega. Pridobili so pa nacijonalci tri gla sove. Iz teh podatkov je že razvidno, da radost židovsko framasonske klike ni posebno na mestu.
]>op!si.
Iz blejskega kota, dne 26. januvarija. S kakošnimi elementi se nam je vojskovati v našem kotu, nam zopet dokazuje dopis z Bleda, katerega je priobčil »Slov. Narod« v soboto 20. t. m. Poslal mi je to številko neznan prijatelj danes z opazko : »Oblaka in Mraka zopet strojijo.« V čast vodij blejske liberalne stranke pa naj takoj povem, da se tega dopisa sramujejo. Ti možje celo trdijo, da dopisa ni skoval kak Biejec, — prene-umen in prepodel se jim zdi. Prav tako! Ako le ti možje vse svoje strankarje prav poznajo, ako le nekatere izmed njih nimajo za boljše, kot so res.
Ad rem! Blejska občina se deli. Politična oblast je tem povodom razpustila občinski zastop. Zupan Kežar je izročil vodstvo občine začasno v roke gg. Verderber-ja, Pe-ternelj-a in Smid-a, kakor je velevalo c. kr. okrajno glavarstvo. Gospodje občinski oskrbniki so pregledali občinske račune. Blagaj-nična knjiga je kazala blizo 700 gld. primanjkljaja. Gospod Kežar je takoj izjavil, da se gotovo kake večje svote slučajno v dnevnik niso vpisale. Računi naj se tedaj še enkrat pregledajo. Gospodje oskrbniki so se s to izjavo zadovoljili, toda prav pametno dostavili: »Mi smo zasledili primanjkljaj, g. Kežar in njegova stranka spravi sama račune v red.« To se jo zgodilo. G. Kežar, župnika Oblak in Mrak so z g. občinskim tajnikom zopet začeli pregledovati račune. Delo ni trajalo samo jedno uro, kakor trdi v svoji neumnosti gospod »Narodov« dopisnik, pač pa več ur. Ta gospod mora biti v pregledovanju računov pravi fificus, ali pa so mu računi sploh — španska vas, ker meni, da so 12.000 gld. denarnega prometa, kakor ga je imela blejska občina, da popolnoma vrediti samo v jedni uri. Kaj se je dobilo pri drugem pregledovanju? Dokazale so so s prilogami nastopne pomote, kakoršno se sploh dobe, ko se koncem leta računi nrflo-lodnioin NukAi rlnhndknv io hilo no dva-
novo blejsko šolo dvakrat niso bili vpisani, obresti od občinskega posojila se niso med stroške vpisale, dobile ste se dve pobotnici občinskega sluge, ki še niste bili vknjiženi. S temi svotami, ki so se izdale, pa ne vpisale, pokril se je malo ne prav ves primanj kljaj. Vsa stvar se je vredila, da jo ni »N« obesil na veliki zvon.
Teh netočnosti pri vpisovanju stroškov ne zagovarjam, pač pa jih opravičujem, ako pomislim, da je občinska pisarna med sezono z delom preobložena ter ima g. tajnik v svojem opravilniku na leto blizo 5000 aktov zaznamovanih. Za jedno samo osebo res ogromno delo. Ako tedaj z gosp. županom nista zabelježila imenovanih izdatkov, kriva je le človeška pozabljivost. To naj bi bil vpošteval »Narodov« dopisnik tudi pri županu, od katerega pravi, da moli in se posti, tedaj pri — klerikalcu. Moža sta poštena in neomadeževana. To »pričevanje jima daje vsaki Biejec. Vsi so si primanjkljaj tako razlagali, kot je zgoraj opisan, le »Narodova dopisun jih je hotel s svojim dopisom oblatiti, a umazan ostal je sam. Njegovo zlobo in pa obrekljivost označuje zlasti to - le dejstvo:
»Narodov« dopis je datiran z dne 18. t. m. Takrat je bilo po Bledu že sploh znano, da so se glavne svote primanjkljaja že dobile. Tudi dopisnik je to vedel. Zakaj ni šel v občinsko pisarno vprašat, koliko se manjka, da bi bil vsaj prav poročal. V svoji zlobi tega ni storil, češ: Naj priložim klofuto klerikalcem, ako čez par dni dve nazaj dobim, nič ne de. Po svetu se more govoriti, kako klerikalci gospodarijo z občinskim premoženjem. — Kako naj imenujemo tacega človeka? Naše blejske liberalne stranke pa je sveta dolžnost, da take elemente brcne iz svoje srede in da jim odkaže mesto, katero jim po njih morali pristoja.
Od sv. Gregorja 28. januvarija. Dne 21. januvarija imeli smo pri nas občinske volitve, za katere je bilo že nekaj dnij poprej velikansko zanimanje. Nasprotniki so delovali že nekaj dni na skrivnem za svoje kandidate in neki mladič, ki je tudi na sumu, da je pisal v »Slov. Narod« naše vrle katoliške može sramoteči dopis, je letal že nekaj časa od hiše do hiše in tako ujel v tretjem in drugem razredu res toliko članov na svojo stran, da so zmagali. V prvem razredu pa, kjer volijo večinoma sami naši zavedni ljudje, smo sijajno zmagali. In niti v drugem in tretjem razredu bi ne bili zmagali navzlic strastni agitaciji in zahrbtnemu delovanju, da ni volilna komisija tako nasilno delovala. Pa zoper to, kakor tudi še zoper nekatere druge ne-rednosti smo se že pritoždi in upamo, da vlada naši pritožbi ugodi in razveljavi ne-postavno volitev. Pri drugi volitvi pa se zopet vidimo, tedaj pa upamo, da se ne bo nasprotnikom več ljubilo po »Narodu« sramotiti naše vrle požrtovalne može ter kriti-kovati njih močeradaste nogavice in zlate nanosnike. Do svidenja !
Podslemenec.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 80. januvarija.
Javno predavanje. Jutri ob 7*8. u" zvečer bode v veliki dvorani »Kat. Doma« predaval č. g. kanonik Andrej Kalan: >0 preosnovi julijanskega koledarja«. K obilni udeležbi vabi — odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
»V znamenju polena«. Kaplan Lav renčič je udaril s palčlco neKega paglavca bogokletnika, ki je grdo preklinjal sredi trga. »Slov. Narod« je radi tega zagnal huronski vik in krik. G. Lavrenčič je odgovoril: fantje zaslužil še vse kaj drugega; o takem bogo-kletju mora popasti človeka jeza in udaril bi samega Tavčarja ali Malovrha! Te besedice zapisane v umevnem gnevu so dale povod velikanski akciji. Dr. Tavčar je v mogočnem članku naskočil škofa. Razvil je celo novo teorijo »Lavrenčičevo teorijo«, teorijo anarhizma, polena, poboja. Kliče žandarje, naj stoje na straži noč in dan, da ne bo duhovščina s »poleni in bokserji« strahovala ljudi. Govori o »pop-četih in popčkih«, o »ničlah in blagoslov-ljencih«. Nazadnje pa naskoči kanonike in škofa, češ: kanoniki in škof odobravajo teo-riin nnlana. in Dreti, da budo morda tinli
bodo tudi »desettisočkrat prokleti« ! Nam se vsa ta gonja zdi grozno smešna in neumna! Iz tega, da je katehet s palčico (no z boksarjem, kakor vedno laže »Narod«) ošinil svojega bivšega malopridnega učenca, zdaj brezsramnega bogokletnika, kovati cele članke, razvijati cele teorije polena, bokserja, poboja in anarhije, divje napadati kapitel in škofa, to zamorejo pač le gospoda okrog »Naroda« ! Prav zares le ti so tega zmožni! Pa jim tudi prav posebno pristoji ! Kdo se namreč no spominja, kako je »Narodov« urednik na javnem trgu v Ljubljani s p e s t j o napadel duhovnika in se s tem celo v »Narodu« bahal ? Kdo se ne spominja »Narodovega« Članka: a la lan-terne!« kjer se zares razvija teorija, da bi bilo treba vse klerikalce p o b e s i t i! Komu Se ni v živem spominu, kako je »Narod« poživljal, naj vsak duhovniku, ki mu pride v hišo, da brco v tisto plat, kakor se je cinično in podlo izrazil »Narodov« mogočni pisun, ki nima z mašnikovim posve-čevanjem nič opraviti, in naj ga vrže po stopnicah pred hišo! Kdo ne ve, da jc »Narod« že tolikrat pretil »klerikalcem« z brcami in pasjim bičem! In taki možje se zgražajo, vpijejo, rjo vejo, kličejo žandarje in psujejo škofe, ko jim nekdo le mimogrede omeni, da bo-gokletnik zasluži še vse kaj drugega kakor šibo ! Pojte, pojte, taki ljudje sami sebe smese! To so že pred pustne prikazni, in najbolje je, če se jim ognete s pota! »Slovenski Narod« je umazana Pu-stova kopa umazanih pustnih norcev, s pust nimi norci se pa nikar ne prerekajte, ker je preneumno!
Dopolnilna državnozborska volitev na Goriškem. Po dolgotrajnem, strastnem in osebno-grdem boju se je včeraj, in sicer še le pri ožji volitvi, dognala dopolnilna državnozborska volitev s tem, da je izvoljen grof Alfred Coronin i s 158 glasovi. Dr. Stanič jih je dobil 128. Odločila je to volitev stranka »Primorskega lista« s svojimi 34 glasovi, katere je oddala pri ožji volitvi za Coroninija; poleg tega je dobil Uoronini še 10 drugih glasov, tako da so mu narasli od 114 pri prvi na 158 pri ožji volitvi. — Grof Coronini je dobil s tem od goriških Slovencev zadoščenje za skrajno surove napade »Soče«, kateri so tem grši, ker je »soča« sedaj tako nečuveno blatila onega zaslužnega grofa Coroninija, katerega je ista »Soča« vsa prejšnja leta tako visoko povzdigovala. — Ta volitev je pa značilna tudi radi tega, ker se je kričanje Gabršček-ovo po »Soči«, da je ogromna večina za dr. Staniča, skazalo kot neresnično, skazalo se je, da »Soča« še nima večine goriških Slovencev za seboj. Poučljiva je pa ta volitev tudi za dr. Gregorčiča, čegar glasilo »Gorica« je v zadnji posebni izdaji tako brez-taktno in brez povoda napadala stranko »Prim. lista« in zlasti neumorno in nesebično delujočega dr. Jos. Pavlico. Uprav dr. Pavlice »nagajivost«, kakor se »Gorica« izraža, je rešila dr. Gregorčiča iz največje, zanj usodne zadrege. Mi upamo, da se je ta stvar pred ožjo volitevjo poravnala in da se zdaj politični prijatelji in nasprotniki poznajo. Ker se je »Gorica« izrazila tudi o »Slovencu«, češ, da ve, kako ji je nasproten, izjavimo tukaj zopet svojc prepričanje, da »Gorica« tako brez vsake politične barve, kakor je sedaj, nima nobene bodočnosti, kakor tudi ne stranka, ki stoji za takim listom, ki ne ve, kje je doma. — Oportunizem je večkrat koristen, a na račun načel vselej pogubonosen.
Iz seje deželnega šolskega sveta. Začasni učitelj in vodja jednorazrednice v Gribljah, Al. Potočnik, provizorični učitelj in vodja jednorazrednice na Gori, Anton Kerže, in začasna učiteljica v bemiču, Albina Golob, so imenovani definitivnimi, učitelj na Trebelnem Fran Mlakar je pa prideljen šoli v Št. Rupertu.
Z Iga. Naše kmetijsko društvo jo imelo v nedeljo 28. t. m. svoj I. redni občni zbor. Zbralo se je lepo število brihtnih Ižancev na zborovanje. »Gospodarska zveza« iz Ljubljane je poslala tudi svojega zastopnika na zbor. — Dnevni red jo bil obširen in se je vršil živahno, vzlasti, ker jo ižanski Kovač in še jeden njegov tovariš skrbel za potrebno opozicijo in zabavo. Poročilo od-
i Knmvn aa i.» tiTolrt t»« i.n.,.1.
velik in bo dosegel kmalu 100.000 kron. — Volitve novih odbornikov so se vršile skoro soglasno. Odbor je predlagal tudi spremembo pravil, da mu cesarske gosposko ne bodo več delalo težav pri poslovanju, kakor dosihmal. — Predlagali so tudi ustanovo lastne RailTeisenove posojilnice na Igu, kar se je sprejelo in pripravljavnemu odboru naročilo, naj preskrbi vpis firme in pravil in pripravi drugo, da se začne kmalu poslovanje. Iz tega sprevidite, da smo Ižanci delavni in pogumni.
Kje 80 Bfiflai-čagtnl občani ? Nekdaj velika turjaška občina se" je~razde-lila, kakor vemo v dve občini, turjaško in r o b a r s k o. Ta občina je pa imela t r i častne občane, ako se ne motimo, gg. D. Š u i 1 a j a, dr. T h o m a n a in Zupančiča. Častno občanstvo ni dolgo trajalo, zakaj prenovljeni občinski odbor je dejal, da vseh teh ne mara v svoji sredi, na kar so potem vsi trije gg. solidarično vrnili diplome, ki so bile poslej shranjene na izbi (podstrešju), kjer so jih pre-
birale kure. ^Žirent^občin g. Schauta in in nekateri ggTočIborniki teh občin so pa vendar hvalevrednega mnenja, da častni ob čani niso samo za kratek čas, ampak tudi za silo, ter so baje poiskali stare diplome, očedili jih prahu in drugih rečij ter jih poslali svojim častnim občanom — začasno bi>ajočim v pokoju. Ker se je vse, kar je bilo občine, t. j. ljudje in živali, porazdelilo, smo zelo radovedni, kako so delili častne občane, katera obeh občin bode imela čast, imeti jih v svoji sredi. Vprašanje je zelo in-teresantno in zato uljudno prosimo pojasnila.
Županom občine Trebeljevo pri Litiji je zopet enoglasno izvoljen g. Josip Gale, posestnik na Ravnembrdu, svetovalci pa: Jožef Zupančič, pos. v Štangi, Blaž Marolt, pos. na Unajnarjih, Anton Amahen, pos. v Volavljah. Vsi naši možje. Živeli! M.
Poštne nabiralnike dobile so vasi: Štanga, Janče, Prežganje in Ravnobrdo; v zvezi so s poštnim uradom v Litiji.
M.
Tržaške novice. Včeraj so v Trstu aretovali Gradčanko 341etno Cecilijo S., ki je na sumu, da je zastrupila svojega soproga. Lani je njen mož umrl v tržaški bolnici. — Odločna Hrvatica se je pripeljala z Lloy-dovim parnikom iz Carigrada. Ondi ji je neki Žid preskrbel službo pestunje, a prepričala se je skoro, da je namenjena za kaj druzega. Posrečilo se ji je poiskati pomoči avstrijskega konzulata, ki jo je rešil iz židovskih zanjk. — Pretekli teden je umrlo v Trstu 89 oseb. Slika socijalne bede je bil predsinočnjim prizor v ulici Gelsi. V veži neke hiše našli so brezvestnega 771etnega Ferdinanda Ilofto. Mož je bil tako sestradan, da je obnemogel.
Sameten__ vrhniški vlak Danes zjutraj niso mogli spustiti vlaka~"proti Vrhniki. Vlak se je ustrašil snega. Nered je bil velikansk, ker sta se hotela peljati na Vrhniko cela dva. človeka. Kljub temu bi bilo pa vendar prav, ko bi vrhniška železnica naznanjala občinstvu svoje — počitnice t
Konkurenca z — vodo. V Ljubljani imamo mnogo strank. Najnovejši ste stranki »Kneippovcev«. V nedeljo je jeden del teh »Kneippovcev« zboroval pri Maliču. Vabili so na shod s plakati, a antipatijo nekaterih Ljubljančanov do vode plakati niso omajali. Na občni zbor je prišlo samo okoli 20 gospodov. Nekatere je menda ustrašila točka, da oseba, ki je član društva, ne sme »v društvu politikovati, če je že dopolnila osemnajsto leto« ... Na občnem zboru je samo jeden demonstriral s pivom, vsi ostali pili so vino z »Gieslniblerjem«. Gostilničar gospod Travn na Glincah je hitro prišel na dan s predlogom, da prepusti brezplačno svoj prostor za »kneipanje«. Izrekla se mu je zahvala Gospodje so določili, da potrebujejo za zgradbo »Kneippovega kopališča« 10.000 do 15.000 gld. Vodo naj bi dal zastonj občinski svet. Častnim predsednikom so imenovali občinskega svetnika Velkovrha, v odbor so pa izvoljeni: Adolf Klein, predsednikom, podpredsednikom F. Pauer, tajnikom Petkosig, blagajnikom Franchetti, odborniki pa Lukas, Kastclic, Hugo Eberl, Sve-tličič in Slatner. Odbor bo moral napeti vso
ml« l'»iti stari iVnuintinit/ii.
Beliča, bodo marca meseca pričeli s konkurenco in tako imamo poleg vseh konkurenc v Ljubljani tudi konkurenco — z vodo.
Iz Gradca. Slov. izobraževalno in zabavno društvo »Naprej« v Gradcu je imelo v nedeljo 28. januvarja o mnogoštevilni vde-ležbi vseh graških bIov. slojev svoj redni letni zbor. Po predsednikovem pozdravu je predaval vseučiliščni profesor dr. Karol Strekelj o Prešernu in slovenski narodni pesmi. Ker upamo, da objavi prof. Strekelj svoje temeljito in zanimivo predavanje v celoti, opuščamo poročilo o tem v slovBtveno- in kulturnozgodovinskem oziru važnem predmetu. — Iz odborovega poročila smo posneli, da se jo društvo pričelo krepko razvijati. S posebnim veseljem smo pozdravili vest, da se je začela graška slov. inteligenca živahno zanimati za društvo. S tem ni dobilo društvo samo gmotne podpore, ki mu jamči obstanek, ampak tudi duševne, ki je mlademu društvu vsaj tako, če ne bolj potrebna nego gmotna. V društveni čitalnici je nad 30 listov, ki jih dobiva društvo brezplačno, deloma po znižani ceni. za nekaj jih plačuje polno naročnino. Druš-tveniki so dobivali pouk v nemščini, račun stvu in petju, društvo je prirtdilo tri poljudna predavanja in štiri domače zabave. V minolem letu je pristopilo društvu 4 usta-novniki, 205 rednih in 19 podpornih članov. Zelo marljivo so se društveniki posluževali knjižnice ter si izposodili nad 300 knjig. Društveni odbor je stavil predlog, da se društvena pravila izpremene glede plačevanja mesečnine in sestavljanja odbornikov ter izročil vso zadevo bodočemu odboru, da preskrbi izpremembo teh pravil. V odbor so bili izvoljeni: Al. Erbežnik, stavec, Al. Er-hatič, mizar, Fr. Hrašovec, c. kr. sodnik v p., R. Jug, medicinec, M. Ljubša, kurat, Ant. Podgomik, mizar, A. Premru, zav. uradnik, I. Sadmkar, trgovec, I. Sterle, c. kr. uradnik v p, dr. Fr. Žižek, zdravnik. Za nadzornika sta bila izvoljena : Al. Baš, čevlj. mojster in St. Rojnik, c. kr. nam. uradnin. Sklenilo se je tudi, da si društvo nabavi klavir. Sprejetih je bilo še nekaj drugih, za javnost ne-važnih predlogov. Društvo se preseli 3. februvarja v nove primernejše prostore na Kapaunplatz št v. 1. I. nadstropje (nasproti frančiškanski cerkvi). Po zborovanju so ostali društveniki in gostje še dalje časa skupaj ter se zabavali o glasovih slov. narodnih in umetnih pesni. — S tem zborovanjem so po naših mislih ovrženi predsodki plašnih črnogledov, ki neprestano begajo naše ljudi, da se v nemškem Gradcu ne bo moglo vzdržati nobeno slovensko društvo.
„Edelvolk-ova" olika. »Gr.Tagblatt« piše 27. januvarija v dopisu iz Opatije : "VVie der civilisirte Europiier gevvisse Parasiten oder parasitisehe Krankheiten, et\va die Blattern, in die fremden Welttheile bringt, so schleppt der deutsche Culturtriiger (kdo bi se ne smejal!), vvohin er auch gehen mag, seinen »Belim«, seinen Tschechen mit. So haben vvir es hier auch richtig zu einer Kapel le von fast ausgesuchten Wenzels-liiusen (!!) gebracht, an ihrer Spitze der Kapellmeister Frisek. itd. — Komentar bi bil odveč.
Demonstracija v gledališču. V gledališču na Reki so včeraj priredili demonstracijo — igralci. V neko igro je bil uvrščen mažarski ples »Kor«. Igralci bi morali zaplesat', a nihče se ni odzval. Godba je svirala poskočno melodijo, igralci so se pa smejali v orkester. Občinstvo je udarilo v plosk. Mažari sedaj res nimajo mirnega tre-notka na Reki. Najbolje bi bilo, da upoštevajo svojo priljubljenost na Reki in pobero šila in kopita.
Glede dogodka v gostilni pri »Belem volku« se nam javlja od g. Seuniga ml. in od druge strani, da ni bilo dotično dejanje (sežganje »Slovenca«) demonstracija proti našemu listu, marveč da je bilo vse le neprevidna šala.
Konji splašili so se včeraj pred pripravnico. Pripeljali so v šolo Juvančičeve otroke. K sreči so stopili otroci že z voza, ko so konji zdivjali.
Bik in konji občinskega svetnika. Včeraj je spravil nek bik v strašen strah konje Bolčevega Pepeta. Srečal jih je na
____L1 Čil tt:J..
rod« sedaj tudi zahteval, da se Polčevega Pepeta kaznuje, ker njegovi konji še bika ne morejo mirno arečati.
Ogenj v sobi je bil včeraj pri Trpincu na Tržaški cesti. Vnele so se neke cunje pri peči. Ogenj so skoro pogasili.
Korajžni Krakovci, o katerih pre tepu smo nedavno poročali, imajo sedaj opraviti na Žabjaku, ker so zapodili spat policaja, ki jih je pozival, naj prenehajo z izgredom.
Sneg podsul je danes dopoludne neko kuharico na Starem trgu. Ženska je poško dovana. Zgodilo se je danes še nekaj sličnih slučajev po mestu.
Tatica. Nedavno je Marija Lavriha iz Kladeznih ulic ukradla neki svoji znanki čevlje. Sedaj je na sumu še raznih druzih tatvin.
Nesreča. Janezu Pogačarju, tesarju z Viča, je voz, naložen s trami, zmečkal levo nogo.
Mrlič v kovčku. To je bil včeraj dirindaj v poštnem vlaku južne železnice. V III. razred je stopil v bližini Celja nek mož v vidni razburjenosti. Plašne poglede je pošiljal na kovček, katerega je prinesel seboj. Iz kovčka se je širil sumljiv duh. Vsi potniki v vozu so bili prepričani, da je plašni mož — morilec in, da ima v kovčku zaprto svojo žrtev. V bližini Gradca je hotel mož izstopiti, a potniki so ga zadržali in v Gradcu izročili policiji. Na kolodvoru so odprli kovček. Iz kovčka je šinil nepopisen smrad. Policaji so se morali prijeti za nos, v kovčku pa so bili veliki kosi pokvarjenega — štajerskega sira. — Bil je mrlič, v njem pa polno življenja !
Predpustno zabavo z nožmi sta si včeraj zvečer privoščila hlapca Ivane Treo, Ravnikar in Logar. Napila sta se »šnopsa«. Spravila sta se s svojo sitnostjo nad hlapca, ki nista hotela ž njima popivati. Končno so se stepli z nožmi. Sin Ivane Treo jih je prišel mirit, a še-le trije policaji so naredili krvavi zabavi konec ter so vse štiri hlapce odpeljali na rotovž kri hladit.
variša Trefalta posnamemo: društvo imelo
je v minolem letu 365 48 gld. dohodkov in 363-96 gld. stroškov, todaj 152 gld. prebitka, vrednost inventarja 627 80 gld. To-var.š Sedma k kot predsednik nadziral-nega odbora poroča, da so računi v redu, in pojasnuje o izključitvi odbornika Jeraja. Njegovo nespodobno obnašanje v društvu in zabavljanje proti našim svetim načelom bilo je povod izključbi. Vodijo nas načela, načela so nam vse, osebe so postranska stvar. Oseba se premeni, umre, a načela ostanejo. Sledila je na to volitev odbora in nadzorovalnega odbora. O tem poročamo, ko se odbora konštituirata. O premembi pravil poroča tovariš Moškerc. Ob ustanovitvi našega društva bila je društvu dvojna naloga: 1. biti politično društvo in 2. biti ob jednem bolniška blagajna. Skušnja 5 let pokazala je, da obeh nalog društvo ne more v sedanjih razmerah zmagati. Ko bi bilo pred 30 leti društvo a podporami ustanovljeno , bilo bi krasno se razvijalo. Pravila naj se premene v toliko, da se bolniška podpora odpravi, društvo bode naj samo po litično agitatorično in mesečni prispevki naj se znižajo na 20 vinarjev (10 kr.) na mesec. Sprejeto. Na to predsednik še navdušuje člane k vztrajnosti in k pridni agitaciji za pridobitev novih članov. Z živijo - klici prihodnosti društva zaključen je bil občni zbor, ki je nad dve uri trajal. Želeti je, da se vsi, ki so bili člani, pa so prestali biti, ker niso redno vplačevali, zopet priglase za vstop. Vstopnina je 50 vinarjev in je član lahko vsak polnoletni možki, samo da plača vsak mesec 20 vinarjev (10 kr.) in pa da stanuje na Kranjskem. Od 2. februvarija naprej sprejemajo se člani vsak dan od 8. — 12. ure dopoludne in od 7. do '/,9. ure zvečer v društvenih prostorih »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu in se nahajajo v pritličji na levo.
l>ruštyn,
(I. d r u š t v o h i š n i h posestnikov v Ljubljani) ima svoj redni občni zbor jutri v sredo dne 31. t. m ob 7. uri zvečer v vrtnem salonu pri »Maliču«, na kar se p. n. društveniki uljudno opozore.
(Občni zbor »Slov. kršč. socijalne zveze«) se bode vršil v nedeljo 11. februvarja ob polu 10. uri dopoludne v veiiki dvorani »Katoliškega Doma« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajni kovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev odbora. 6. Predlogi. Opozarjamo na ta občni zbor vsa v »Zvezo« sprejeta društva. Posvetovanja bodo velevažna, zato je potrebno, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike, občnega zbora pa naj se tudi ljubljanski somišljeniki in potnišljenice v najobilnejšem številu vdeleže!	Odbor.
(Občni zbor slov. katol. delavskega društva) vršil se je v nedeljo dne 28. jan. Iz obširnega poročila zapisnikar-jevega povzamemo sledeče: V polit, agita-toričnem oziru izpolnilo je društvo tudi v minolem letu svojo dolžnost. Priredilo je v Ljubljani 15 društvenih in 1 javni ljudski shod, izven Ljubljane pa 2 ljudska shoda in sicer v Tržiču in pri Devici Mariji v Polji. Lansko spomlad priredilo je društvo v Ljubljani akcijo za direktno in tajno volilno pravo v ljubljanski občinski zastop. Da brez-vspešno, se razumi! Ponosno sme biti naše društvo na svojo preteklost. Kakor je pov darjal g. dr. Janez Ev. Krek na našem shodu dne 29. dec. v »Katol. domu«, oralo je naše društvo ledino na gospodarskem polji, in ravno tam jo javno priznal, da šele po delu našega društva se je pričelo ljudstvo orga-nizovati v društvih samopomoči Mogočen duh katoliško demokratičen, ki preveva ljudstvo slovensko, in ki bode gotovo prinesel našemu milemu ljudstvu boljšo prihodnost, da jo ta duh našal tal v našem ljudstvu, zato ima ne malo zaslug naše društvo in društvo se bode v tem smislu tudi še naprej razvijalo in delovalo po svojih vodilnih načelih. Vse za vero, dom cesarja. Hvala gre tudi našemu krščansko-socijalnemu časopisju, ki je o naših prireditvah vedno bla-gotno poročalo. Tudi »Narodu« smo hvaležni, ki se je včasih ob nas obregnil in nam vsem zabavo naredil. Znano je vže, da je prenehal list »Glasnik« kot samostojno iz-dajan list in da izhaja sedaj kot priloga »Slovenskega lista« in da kot tak ostane in je smatrati naSim olicijelnim glasilom »Glasnik« iii s tem nastopi dolžnost vsakemu zaved-
Telefonska m brzojavna, poročil?.
Gorica, 29. jan. Pri ožji volitvi je bil izvoljen državnim poslancem grof Alfred Coronini, ki je dobil 158 glasov. Dr. Stanič je ostal s 128 glasovi v manjšini.
Trst, 30. jan. Včeraj so se sešli tu laški državni in deželni poslanci ter njihovi zaup. iz Primorja. Na shodu se je sklepalo o jezikovnem vprašanju. Sklepi so ostali tajni. Predlože se sklepi italijanskemu klubu.
Gtradec, 30. jan. Tu se delajo priprave za shod, na katerem bodo govorili vsi poslanci Schonererjeve skupine.
Pra^a. 30. januv. Zopetna volitev župana se vrši v soboto zvečer.
Brno, 30. jan. V četrtek se zbero tu češki drž. in deželni poslanci mo-ravski. Določili bodo svoje stališče napram češko-nemški spravi.
Dunaj, 30. januv. Transvalski poslanik Levds biva v Berolinu na obisku pri Bulowu.
30. januv. Kardinal Jalcobini
umira.
Rojaka v Južni Afriki.
Poraz Bullerjeve armade pri Spionkopu je sedaj tudi oficijelno naznanjen; vrhovni poveljnik natalske angleške armade je moral včeraj naznaniti, da se je umaknil sovražniku čez Tugelo, odkoder je bil pred nekaj dnevi prišel. Izjalovil se mu je jedini poskus, o katerem je trdil, da je ključ za osvoboditev Ladysmitha in njegove posadke. »Es gibt kein Zuriick mehr!« zaklical je Buller svojim vojakom, ko je prekoračil Tugelo, lioteč s tem pokazati, da to podjetje gotovo ne izpodleti. Sedaj pa je mož hvaležen, da je našel sploh še kak »Zurttck«, ker sicer bi se mu godilo še slabeje.
O bitki sami Angleži ne povedo veliko, pač pa si je londonski vojni urad naročil neko poročilo iz »burskega tabora«, v katerem se mej vrsticami omenja velikega junaštva angleških vojakov, ki so zmagovali na celi črti, dokler jih Buri niso prevarali in jim onemogočili poskus. V poročilu se govori tudi o ogromnih izgubah v burskih vrstah, le s številkami si poročevalec ne upa na dan. Vse drugače so pa glasi brzojavka, ki je po kabelju preko Ne\v Jorka došla v London v soboto zvečer in ki se glasi: Bul-lerjev centrum in njegovo desno krilo sta 24. t. ni. energično posegla v boj, da reSita Warrenovo divizijo iz njene stiske. Angleški napad se jo pa izjalovil, ker so Buri razdvojili desno angl. krilo in razpršili Lyttletl .*
kopa, je bila popolno poražena. Lyttletonova brigada je izgubila 800 ubitih in ranjenih Skupno cenijo Burri Warrenovo izgubo na 3000 mož brez ujetnikov.
Vest o tem dogodku je naravnost presenetila londonske kroge, ki so ravno slavili prvo Warrenovo zmago, o kateri jim je sporočil vojni urad. Ta vest, piše »Times«, je bila nepričakovan, pretresljiv sunek. Lord Roberts mora odločiti, ali kaže še kaj storiti za osvobojenje Ladysmitha. Ni nam treba posebej naglašati, da moramo biti pripravljeni na katastrofo, ki v zgodovini nima primere, razven morda kapitulacija Jorktovvna. — »Standard« pravi, da je izginila vsaka nada na osvobojenje Whitove armade, prav malo jih je, ki menijo, da bi prodiranje preko Weenena imelo kaj več uspeha. »Je-dina tolažba je za nas, sklepa ta list, da se smatra kapitulacijo Ladysmitha le za malo-pomemben dogodek, in da se bota Roberts in Kitchener, ako dobita zadostno moč in jo organizujeta, podala na kak drug del bojišča«.
Lista »Morning Post« in »Daily Mail« zahtevata, naj vlada odpošlje takoj 50.000 mož na bojišče (kje naj jih dobi?), nadaljnih 50.000 naj jih bo pripravljenih. Pozove naj se pod orožje vso milico, ki je odločena samo za domača tla, in vse prostovoljce. V vojni stan naj se postavi vse brodovje in propove izdelovanje ladij za zunanje države v angleških ladjedelnicah.
Iz teh glasov pač lahko vsakdo razvidi, kako obupen je položaj Anglije na bojišču.
Berolin. 30. jan. Uradno se v Lizboni dementuje poročilo, da bi bili Buri prekoračili portugalsko mejo.
Fretorija, 30. januv. Predsednik Stein je s svetnikom Fischerjem dospel 26. t. ni. v Pretorijo, kjer ga je Ki (iger dostojno sprejel.
London. 30. jan. Večji oddelek angleške pehote pod vodstvom generalu Clement se je 25. t. m. podal iz Slin-gersteina proti severovzhodu in opazil Bure na nekem holrau. Prvi burski strel je ubil generalovega ordonanco. Angleška pehota se je umaknila, zasledovalo jo je 200 Burov. Tri stotnije druzega polka so pa napadle Bure ter jih pregnale. — General French je isti dan napadel Bure pri Plesses-Poortu, sedem milj severno od Colesberga; umaknil se je. ne da bi bil nadaljeval boj. ker je uvidel, da se sovražne čete ntnože.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni, prevel I. H—č.
(Dalje).
„Vsi, vsi!" vskliknejo z enim glasom navzoči. Obraz menihov se hvaležno razvedri, toda pod to radostjo se skriva še vedno ponižno in globoko kesanje radi hudobije, katera se ne more popraviti, čeprav jo ljudje odpuste. Presunjen od tega prizora, vznesen vsled občne ginjenosti objame razžaljeni brat meniha, in poljubita se v znamenje miru.
„Bravo! dobro!" zaori po celej dvorani. Vsi se jamejo gnesti okolo meniha. Mej tem pridejo strežaji s krepčili. Plemenitaš se približa k našemu Cristoforu, ki se je hotel hitro posloviti, ter mu reče: „Oče, izvolite kako stvarco; storite mi to v dokaz prijateljstva!" Ponudi mu pred vsemi drugimi. Toda menih se umakne, prijazno se upirajoč: „Te stvari niso več za-me, vendar Bog ne daj, da bi jaz zametal vaša darila. Pri-
pravljam se na pot. Prinesite mi hlebček kruha, da bom mogel reči, da sem bil deležen vaše ljubezni, da sem jedel vaš kruh in prejel znak vašega odpuščanja." Plemenitaš ginjen zapove, naj se to zgodi. Takoj pride komornik v veliki gali ter prinese hlebček kruha na srebrnem krožniku in ga ponudi menihu, kateri ga vzame, se zahvali ter dene kruh v svojo košarico. Nato se poslovi. Še enkrat objame hišnega gospodarja ter vse one, ki so ga stoječ blizu imeli za trenutek v oblasti, ter se jim s težavo izvije. Tudi v prednjih sobah se je le s težavo preril mimo slug, da, cel6 mimo ,bravov', ki so mu poljubljali rob obleke, vrvico in kapuco. Kakor zmagovalec je stopal po ulici, spremljan od množice ljudstva, do mestnih vrat, odkoder je vzel pod noge pot proti samostanu, v katerem mu je bilo preživeti novicijat.
Brat in sorodniki umorjenčevi, ki so menili, da bodo oni dan okusili žalostno radost ošabnega ponosa, bili so polni jasnega veselja, ki izvira iz odpuščanja in blagohotnosti. Druščina se je še nekoliko časa zelo dobrovoljno in nenavadno prisrčno zabavala pri pogovorih, na katere ni bil nikdo pripravljen, ko je tja šel. Namesto prejetega zadoščenja, maščevane sramote, itd., bila je le hvala meniškega novinca, njegova sprava in pohlevnost predmet razgovorov. Ta ali oni bi sicer uže petdesetič povedal, kako je njegov oče grof Munzio pri tem ali onem kočljivem primerljaju prisilil znanega bahača markiza Stanislaja k prijenlji-vosti, a govoril je mesto tega o spokorjenju in čudoviti potrpežljivosti nekega fra Simona, ki je uže davno umrl. Ko se je družba razšla, ponovi si hišni gospodar, še vedno ginjen in osupel, sam pri sebi vse, kar je cul in kar je sam govoril. „Vražji menih!" je za-godrnjal mej zobmi (njegove prave besede ne moremo tu popisati) — „Vražji menih! ako bi bil še par trenotkov klečal, skoro bi ga bil prosil jaz odpuščanja, ker mi je ubil brata." Naš vir trdi izrecno, da je postal ta gospod od onega dne manj nagel in bolj priljuden. —
Oče Cristoforo je potoval potolažen, kakor še nikdar preje po onem groznem dnevu, popotoval tja, kjer je imel za tisti dan pokoriti celo svoje življenje. V duhu je uže izpolnjeval strogi molk, ki je bil zapovedan novincem: tak6 je bil zamišljen in zatopljen v težave, zatajevanja in poniževanja, katera bode prenašal, da izmije svoj madež. Ko je bilo čas južinati, ostal je pri nekem dobrotniku in použival z nekako posebno slastjo kruh, katerega je prejel kot znak odpuščanja. Prihranil pa si ga je košček in ga dejal v pletenico, da bi mu ostal v veden spomin.
Naš namen ni opisavati njegovo samostansko življenje. Povemo sam6, da je vedno zel6 rad in skrbno izpolnjeval svoje dolžnosti, ki so mu bile odkazane, namreč da je prepovedoval in pomagal bolnikom na smrtni postelji. Poleg tega pa ni zamudil nobene prilike, izvrševati še dve drugi dolžnosti, namreč poravnavati razpore in braniti stiskane ljudi. S tem njegovim nagnjenjem so se družile, čeprav tega sam ni opazil, njegove stare navade in ostalek bojevitosti, katere niso mogle povsem zatreti poniževanja in pokorjenja. Njegova govorica je postala vsled navade ponižna in krotka. Kadar se pa je šlo za pravico ali resnico, tedaj sc je namah razgrel in razvnel kakor preje. Nekov poseben izraz so imele njegove besede radi svečanostnega naglasa, katerega se je privadil pri propovedovanji. V vsem njegovem
vedenji in na obrazu se je zrcalil dolgotrajen boj mej vihravo, strastno nravjo in proti-jočo se trdno voljo, ki je pa navadno zmagala, ker se je vedno čuvala in so jo vodili višji oziri in vplivi. Neki sobrat in prijatelj njegov, ki ga je dobro poznal, primerjal ga je nekoč z onimi v naravni obliki zel6 izra-zo vitimi besedami, katere marsikdo, če tudi dobro vzgojen, ako ga premaga strast, izgovori popačeno in zamenjavši par črk — besede, ki tudi takd spremenjene vendar spominjajo na prvotno svojo moč.
Ce bi bila torej tudi kaka druga nepoznana ubožica namesto Lucije prosila očeta Cristofora pomoči, prihitel bi bil takoj. Ko pa je bilo treba pomagati Luciji, odpravil se je na pot s tem večjo skrbjo, ker je poznal in občudoval njeno nedolžnost, ker je že razmišljal o nevarnostih, ki so ji pretile, in je občutil sveto ogorčenost, ker je bila tako sramotno zalezovana. K temu ji je svetoval, da je najbolje ničesar črhniti o tem ter ostati mirna. Bal se je torej zdaj, da je ta njegov svet imel morda kako žalostno posledico. Skrbljivemu usmiljenju, ki mu je bilo uže prirojeno, pridružila se je tedaj še ona prenatančna vestnost, ki često muči dobre ljudi.
Toda v tem, ko smo pripovedovali zgode očeta Cristofora, dospel je le-ta k svojemu cilju ter se prikazal na vratih. Ženski izpustita držaj vretena, katero ste škripaje vrtili, vstaneta in vzklikneta obe h krati: „Oh, oče Cristoforo! Bog Vas sprimi!"
(Dalje prih.)
Umrli ho:
27.	januvarija. Ana Kukovičič, usmiljenka, 27 let, Iladeckega cesta 11, jetika. — Karoliua Bizjak, kon-dukterja žena 22 let, Cesta na južno železnico 26, jetika. — AJarija Meucin, uradnega sluge žena, 54 let, Levstikove ulice 15, jetika.
28.	januvarija. Ema Eerger, majorja žena, 53 let, Šubičeve ulice 3, carcinomalosis.
V bolnišnici: 24. januvarija. Marija Šuštar, kajžarica, 60 let, ostarelost.
26. j«nuvarija. Matevž Koželj, mizar, 30 Ut, jetika. — Frančiška Primoži«, dninarica, 29 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 29. januvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad, gl.	7 97	do gl.	7 98
Rž za pomlad . . »	6*81	» »	6'8ž
Turšica za maj-junij »	ft-28	» »	5>29
Oves za pomlad . »	5 87	» »	5-38
Meteorologično poročilo.
ViSiua nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra ? mm.
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
JI a 8
z.
hI. jug
OOj
0 7 1 si. jvzlTT si. jug
sneg
22
oblačno I 29 8
29| i). zveC. | <15-0 | .J 7. zjutr. I M 7 4T |2. po pol. I 7190 | Srednja včerajšnja temperatura 0 1". normale: — 1 9\
Lak za Šolske table, IZ J™-
goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 21 11 — 9 Vnanja naročila proti povzetju.
2 križeva pota,
jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65'—» drugi 150 cm. visok, velja . » 250'—,
ima na prodaj 998 12-11
FR. TOMAN, podobar in pozlatar. Ljubljana. Valvazorjev trg
«1.	sin
poštenih starišev, sprejme se takoj kot
učenec
v špecerijsko prodajalnico. — Kje, pova upravništvo »Slovenca«.	77 3—1
Trgovina z mešanim blagom
v mestu z 2000 prebivalstvom in lepim prometom se radi	družinskih razmer velo ma oi<» <»a9 dls».
Z malim kapitalom osiguran je obstanek.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«	63 5—4
Svarite F" tr&rovinc.
M
Podpisani naznanjam častitemu občinstvu, da bodem «*>« bl-«»JI v g ponedeljek 29. t. m.	r.
n h;

J*
trgovino z vinom
na Fr&ncovem nabrežju štev. 5. jfJ
Poskrbel sem, da bodem zamogel častitemu občinstvu vedno postreči s .Hi pristnimi vini in po nizkih cenah. |sf	Sedaj imam v zalogi spodaj označene vrste vina, v nadalje pa se bodem '£$,
bgj kolikor mogoče oziral na želje častitega občinstva in preskrbel si bodem tudi iti' drugih vrst.
M
(53
H a
m
Za mnogobrojen obisk priporočam se najponižneje
7o 2-2	l^elieon, trgovec z vinom,
Francovo nabrežje št. 5.
C?«**.« S
Pozor ! Vse cene v kronski veljavi!
1 steklenica ca. 1 liter,.....
H

i 1
Prazne steklenice se vzamejo nazaj po 10 vinarjev. — Dostavljanje na dom in ^ S uzorci brezplačno. — Pri večjih naročilih znaten popust.	y
Refoskat, Muškateljeo,	„
Istrska črnina (teran), „ Istrsko belo vino, „ Dolenjski ovičok,
K 1-, 1--» - 80 „ - 80 „ - 80

H!* *d ur
'TJHk^JiOK'^*-.



> V5 II J ^t
Bnč 30. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah......99 40
Skupni državni dolg v srebru......99Ž0
Avstrijska zlata renta 4°/0 ..............98 90
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron , .	i'8 05
Ogerslta zlata renta 4°/0.......98 80
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....94 75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	131-50
Kreditne delnice, 160 gld................234 25
London vista ........ ...	24215
NemSki drž. bankovci z« 100 m nem.drl vel?	118-10
20 mark ... . . 20 rrankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
»n6 29. januvarija
3'2°/0 državne srečke 1. 186-V. 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°'
23-62 • 9 21 89-75 11-38
160 -159-2 0 50 97-70 141-50 258-6 '
a.
o i »za. 1
Dunavsko vr;wnavno posojilo 1. 1878 . .	107-50 Zastavna pisma ,iv. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 96-10
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	87 90
>	. južne železnice 3°/0 .	69 80 » > južne železnice 6°/„ .	100 60
>	» dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke. 100 gld.......39V50
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	ooO' —
\vstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-60
Ogerskega » „ » 5 > .	22 80
liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld..........1350
Rudolfove srečke. 10 gld. .	59 —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove sreeke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcijo južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100.......
173— 175— 178'— 49 — 124-40 287 6) 77- — 24-80 98--274-— 30-2— 25r —
t&ST Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aretik, denarjev itd. Zavarovanja za zgubo pri ž.ebanjlb, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Pron.ie«e za vsako žrebanje. K u I a n I n a izvršitev naročil na bor®!,
■IIIIIIIIMI UTmilllllll ——H—-7'""

M«»ijaniic.*a cftlmski; druzua
B M C "T "

I., WolizBile 10 in 13, Dunaj, I., Stroheigasse 2.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarca,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih »rodnostih papirjev in vestni sv&ti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti JUT n 31 1 o ■>. o II i li gr F n -v »» I c. .tS