naš tednik
LETO XXXVII. Številka 27 Cena 7,— šil. (15 din) Četrtek, 4. julija 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlaggpostamt 9020 Klagenfurt
Preteklo nedeljo so Komite za obrambo dvojezične šole, NSKS, ZSO, KKZ in SPZ priredili v Žitari vasi „ Prazni k dvojezičnosti“ ter protestni pohod v Železno Kaplo (glej sliko). Več na straneh 2 in 3.
Novo vodstvo KS00:
F. Kumer predsednik
Na sobotnem občnem zboru Kluba slovenskih občinskih odbornikov je mag. Filip Warasch od-bal funkcijo predsednika. Člani Kluba so izvolili za VVaraschovega naslednika pliberškega testnega svetnika Fri-oa Kumra — Črčeja. N krati so se iskreno zahvalili sedanjemu predsedniku Kluba Wara-schu, ki je, kot je znano, bil prvi predsednik ter vodilna sila pri ustanovitvi Kluba in ki je vodil K|ub celih 12 let.
Nadaljnji člani uprav-ne9a odbora Kluba slovenskih občinskih odbornikov so: mag. Peter waldhauser (prvi podpredsednik), Lado Hajn-2|c (drugi podpredsednic), Walter Gutovnik (tainik), mag. Urban Popotnik (namestnik tajnice), Ingrid Zablatnik (blagajničarka) in njen namestnik Jože Otto-W|tz. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Filip
Mag. Filip Wa-rasch, ki je 12 let vodil Klub slovenskih občinskih odbornikov, je na sobotnem občnem zboru Kluba	predal
vodstvo v roke izkušenega in uspešnega občinskega politika, Frica Kumra — Črčeja z Blata.
Warasch in Willi Wo-schitz, v predstojništvo pa sta bila kooptirana še dv. sv. dr. Pavel Apov-nik in Herman Mačnik.
(Glej strani 9,10,11,12, kjer objavljamo med drugim delovno poročilo bivšega predsednika VVarascha in daljši pogovor z novim predsednikom Kumrom.)
Gost v Našem tedniku: predsednica društva „Naš otrok" Marija Šikoronja
stran 5
Koncerti slovenskih Glasbenih šol na Koroškem
stran 13
Politika
Politika
Odgovor uredništva NT Wagnerju
Deželni glavar VVagner očitno zgublja živce. Ker javnost uradno koroško manjšinsko politiko vsebolj ocenjuje kot narodno in mednarodno neprijetnost — kot se je to izkazalo pri prejšnji tiskovni konferenci obeh osrednjih organizacij ter nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva.
Le tako lahko razumemo njegove najnovejše besedne napade proti Našemu tedniku, ki nikakor ne ustrezajo dejstvom in ki so po vrhu še hudo žaljivi. Isto velja tudi za njegove skrajno nekvalificirane napade proti celovški univerzi za iz-obraievaine vede.
K njegovim podtikava-njem, da je bila iz Našega tednika z dne 20. junija 1985 „razvidna nezaslišana napoved, da so tisti Slovenci, ki svojih otrok ne prijavijo k dvojezičnemu pouku, za narod umrli“ ter da „grozljivega prizvoka do narodnih odpadnikov ni mogoče preslišati“ (citati iz KTZ, 27. 6. 1985, stran 4) — moramo ugotoviti sledeče:
Naš tednik v omenjenem članku ni vzbudil nobenih „grozljivih prizvokov do narodnih odpadnikov". Opozorili smo pa na splošno znano in nesporno dejstvo, da se Slovenci, katerih otroci niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, večinoma slej ko prej ne priznavajo več k narodni skupnosti.
Upravičeno se sprašujemo, zakaj se Wagner obdaja z ljudmi, ki ali ne obvladajo v zadostni meri slovenskega jezika ali pa pri prevajanju Našega tednika zavestno trgajo posamezne besede iz konteksta in s tem popačijo njegovo vsebino.
Priporočamo deželnemu glavarju Wagnerju, da naj sledi koroškemu škofu dr. Kapellariju vsaj, kar se tiče njegove obljubne pripravljenosti, se naučiti slovenščine. Morda bo potem boljše razumel vsebino Našega tednika in se bo znebil svo-iih mržnje polnih predsodkov do glasila Narodnega sveta koroških Slovencev.
Kako daleč gre njegovo sovraštvo do Našega tednika, pokaže njegova izjava v
isti številki KTZ, češ da je Naš tednik „politično drugače mislečemu" žitrajske-mu županu Michaelu Poso-du, enostavno podtaknil t. i. „deitsche Gesinnung". Če bi VVagner z lastnimi očmi bral Naš tednik, bi moral vedeti, da se je župan Posod sam predstavil javnosti kot človek nemškega mišljenja v tej formulaciji in da ga je Naš tednik v tej zvezi citiral korektno.
Ker pa VVagner ne „razlikuje" korektnega citata od podtikavanja, je možna le ena razlaga: Našemu tedniku hočejo podtakniti, da razširja „neresnice" in „laži", da se poslužuje „zio-hotnih praktik" in je zato zgolj Jiskovina, v kateri pride do izraza nesramnost" (tako VVagnerjev hišni komentator, glavni urednik Ernst Primosch).
Zato tudi VVagnerjeva bojna napoved „fašistoid-nim in gotovo tudi kriptoko-munističnim elementom". Še vač: po VVagnerjevem mnenju piše Naš tednik stvari, „kot se je to najbrž zadnjič zgodilo v glasilu nesrečnih časov „ Volki-scher Beobachter". In tako ponuja Koroški in vsemu svetu: „ Treba bo braniti vse, od nacionalno-radikalnega slovenskega tiska na Koroškem zasledovane, zasramovane in žaljene.
Zavedamo se dejstva, da smo pri našem časnikarskem delu trn v peti tistim strankarskim funkcionarjem, ki hočejo preprečiti rešitev koroškega manjšinskega vprašanja v smislu dejanske enakopravnosti slovenskega jezika. Odtod tudi njihovi poskusi denun-ciranja Našega tednika — s pomočjo napačnega ponavljanja citatov in žaljivih podtikavanj.
Odtod tudi ponujena VVagnerjeva pomoč „vsem žrtvam slovenskega tiska", ki močno diši po zahtevi cenzure.
Toda ne bomo klonili zaradi VVagnerjevega boja proti Našemu tedniku. Kot doslej, se bomo tudi v bodoče trudili za korektno, dejstvom odgovarjajočo in pogumno poročanje o problemih narodnih skupnosti.
Predsednik NSKS dr. Grilc na „Prazmu dvojezičnosti v Žitari vasi:
Smo aroti vsaki soemembi. ki hi vsebovala poslabšanje toiezičneaa pouka“
„Koroški Slovenci bomo sprejeli le tako spremembo šolske ureditve, o kateri bomo prepričani, da bo vsebovala zboljšanje dvojezičnega pouka in bo učencem olajšala dostop do dvojezičnega pouka ter pomenila njegovo vsebinsko obogatitev. Vsako drugo spremembo odklanjamo, “ to je dejal v nedeljo, 30. junija, predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc na „Prazniku dvojezičnosti “ pred žitrajskim občinskim uradom. Praznik, organizirali so ga: slovenske osrednje politične in kulturne organizacije (NSKS, ZSO, K KZ, SPZ) ter Komite v obrambo dvojezičnega šolstva, je pokazal, da je želja po skupni šoli in skupni vzgoji v prid miru in enakopravnosti v deželi večja kot vse politične spletke na račun slovenske narodne skupnosti in otrok.
Dr. Grilc je v svojem govoru ostro zavrnil žitrajski in kapel-ški občinski sklep ter zahteval nujno nemudno razveljavitev. Opozoril je na zaskrbljenost mednarodne javnosti zaradi delovanja mračnjaških sil na Koroškem in je napad deželnega glavarja na slovenske sosednje organizacije, na Komite ter na slovenski tisk, posebno na Naš tednik imenoval „izraz nervoze ob naraščajočem interesu avstrijske in mednarodne javnosti za koroško vprašanje". „ Deželnemu glavarju," tako Grilc, „ne bi škodovalo, če bi se sam naučil nekoliko slovenščine in bi znal brati naše liste, kajti velika pomota je v interpretaciji, če pojmuje našo zaskrbljenost zaradi asimilacije slovenske
narodne skupnosti kot grožnjo in izsiljevanje." Vso pohvalo in priznanje je Grilc izrekel Komiteju v obrambo dvojezične šole, kajti kdor se postavi za slabotnejšega, se postavi tudi na stran demokracije in „vem, da na Koroškem ni lahko biti Slovenec, mislim pa, da je še teže kot pripadnik večinskega naroda biti prijatelj Slovencev." To dokazujejo tudi glavarjevi napadi na sodelavce celovške univerze zaradi tiskovne konference na Dunaju, kritika ORF zaradi filma „Vas ob meji" in nepojmljiv napad Schretterja (FPO) na katoliško Cerkev, ki se zavzema za plodno sožitje med narodoma v deželi.
Tudi zastopnik Komiteja dr. Franz Ofner, predsednik EL Ži-
Predlog za dvojezičnost deželnega glavarja (levo) ter „bistre glave" (desno)
Kapla Lado Hajnžič (drugi z desne) in Franc Smrtnik (drugi z leve)
tara vas Tinej Hribernik in ravnatelj žitrajske ljudske šole Franc Kukoviča so zahtevali razveljavitev krivičnega in nemškonacionalističnega ob-pinskega sklepa. Franz Ofner Je menil, da sta obramba in ohranitev dvojezične šole Prvenstvena naloga. Psevdo-demokratični slogan „Vsake-mu svojo šolo" služi samo iz-očanju tistih, ki se hočejo paučiti svoje materinščine oz. |ezika prijateljev. Zagovorniki ocevanja se poslužujejo stra-®9Ue „z ločevanjem dvigati strah pred dvojezičnim pou-°m“, vsak naj s prstom kaže a te, ki se učijo slovenščine. ato je tako potrebno, da se operstavimo tej barbarski Predigri, demontaži dvojezični papisov v žitrajski šoli. "Naši slovenski sodeželani naj . °> da smo na njihovi stra-J’ kaJti mi nemškogovoreči vstrijci se skupno z njimi
pni mo tudi v lastnem interesu .
, Praznik so olepšali šmihel-v, a Sodba na pihala, pesnici aJa Haderlap in Hemma n rutzS otroci — slovensko- in mškogovoreči — so se sku-J 'Srali in risali; zapela sta zb°š^' zb°r »Trta" in mešani n °[. »Danica"; mnogo pozor-sh pa so pritegnili dvojezič-napisi za žitrajsko šolo, ki 2v Prišli iz vseh avstrijskih 2 *n'h dežel in celo iz ino-mstva, med drugim Italije in
Nlzozemske.
dai 'trajsl<i župan Posod je od dlec opazoval živžav pred
občinskim uradom.
Praznik dvojezičnosti se je nadaljeval in bil zaključen v Železni Kapli, kjer sta zapela mešani in moški zbor SPD „Zarja“. V imenu domačinov je spregovoril Peter Kuhar, ki je med drugim vse odbornike, ki so glasovali proti dvojezičnosti, povabil, da sklepe od 14. junija, ki škodujejo sožitju na Koroškem, premislijo. Slovenci, tako Kuhar, ne bojo dopustili, da bi v Železni Kapli bili drugorazredni občani, brez pravic do materinščine v vrtcu, na občini in še drugod. Predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser je izjavil, da sta sedanjega razvoja na Koroškem krivi deželna in zvezna vlada, ker sta končno odločanje o enakopravnosti sloven-
Tinje: FPO proti tro-jezičnemu kažipotu
Dve „tabli“ katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, občina Velikovec, skrbita že nekaj dni za določeno razburjanje. Predvsem se je glas proti tema napisoma pojavil v vrstah treh svobodnjaških odbornikov velikovškega komunalnega parlamenta.
Kaj je vzrok temu? Izobraževalni dom Sodalitas v Tinjah opozarja na napisih v območju vasi Tinje, na začetku in koncu vasi, tako v slovenskem, latinskem kakor tudi v nemškem jeziku, na izobraževalno ustanovo.
Ta trojezičnost je svobodnjaškim občinskim odbornikom trn v peti. Z nujnostnim predlogom na zadnji občinski seji je hotela FPO vsaj začasno odstraniti te napise. Ozadje tega pa je, da velikovški svobodnjaki pri ogledu vasi avgusta preteklega leta s strani okrajne upravne oblasti k temu ogledu niso bili povabljeni.
Ta nujnostni predlog pa je bil umaknjen. Svobodnjaki so zakone, ki naj bi odstranitev teh smerokazov predpisovali, napačno tolmačili. Glede trojezičnih napisov je NAŠ TEDNIK vprašal pravnika: „S pravne strani je popolnoma nepomembno, če so ti napisi eno- ali večjezični, kajti ne gre za krajevne napise."
Jože Kopeinig, rektor Doma v Tinjah, k temu: „Mi teh napisov, ki opozarjajo na našo ustanovo, nismo postavili ilegalno. Te napise je postavila cestna uprava in je komaj verjetno, da ti nekaj delajo, česar zakonom ne ustreza."
Mestna občina Velikovec bo v prihodnjem času vsekakor preverila dejansko stanje.
V. Gotthardt
RAZVOJ VPRAŠANJA JEZIKOVNE ENAKOPRAVNOSTI NA KOROŠKEM
V/C
vvc
V/C
mmR
MRNNER
FRflL/f/V
FRnuev]
DEUTSCHE
SLCMf/VfA/
MOŠKI
ŽENE
VČERAJ
DANES
JUTRI?
Gospodarstvo
Novice iz podietia KESTAG
Od ponedeljka, 1. julija 1985,40 delavcev boroveljske žičarne ponovno „hodi v šolo“ in sicer v WIFI, kjer bojo najprej v trimesečnem osnovnem tečaju prešolani na druge poklice v kovinski branži, kot struženje, varjenje in delo na strojni mizi. Tečaj omogoča in financira delovni urad, in celotna akcija naj bi pomagala, čim več žičarjev usposobiti za delo v bodoči produkciji v Borovljah. Delavci naj bi v končni fazi bili priučeni za orodjarje in za strojne ključavničarje.
Ker v celovškem VVIFI trenutno ni dosti prostora, bojo delavci 14 dni hodili na šolanje v Beljak. Na tečaje jih vozijo z avtobusom, vsak dan ob 6 zjutraj se delavci zberejo pred poslopjem bivše KESTAG in ob 14. uri se vračajo spet domov.
Prav tako te dni je 27 delavcev žičarne odšlo za 4 mesece na delo v Bruck. Po tem roku bojo odšli v penzijo.
Vrhu tega pa ja načrtovano, da bo oktobra šla nova skupina na tečaje v VVIFI. Kot smo zvedeli, pa so trenutno še
Pred nedavnim smo poročali o nesmiselnem intenziviranju kmetijstva in o zgrešeni agrarni politiki v zadnjih letih. V naslednjih številkah hočemo nakazati alternativne možnosti kmetovanja, katere bi bilo v današnjem času smiselno izkoristiti. *■
V Švici in Združenih državah Amerike obstajajo že desetletja tako imenovane družbe pridelovalcev — se pravi kmetov in potrošnikov. Ker se je izkazalo, da so družbe predvsem za kmeta velikega pomena, so nastale mdr. tudi že v Muhlviertlu. V glavnem skrbijo odgovorni takih družb, da ne nastajajo „mono-strukture“ (ne pri kmetih in tudi ne na trgu) — to se pravi, da trg ni nikoli prena-sičen z določenim produktom.
• Važno je, da se upošteva regionalni faktor: kmečki produkti naj se v čim večji- meri prodajo na najbližjih trgih; tako nastanejo čim manjši transportni stroški.
menda težave, da bi sploh dosegli ustrezno število 40 delavcev. Očitno se je že precej delavcev poslovilo od žičarne in so sprejeli socialni paket ter odpravnino. Upati je, da bo vodstvo podjetja nastavilo nove delovne moči in jih poslalo na tečaje v Celovec.
Pretekle tedne so delavci bili na zdravniškem pregledu, kajti nekateri so od težaškega in dolgega dela odnesli precejšnje telesne poškodbe. Zato je že možno, da bo ta ali oni, ki že obiskuje tečaj v VVIFI, šel v pokoj. Seveda bo prav
tako dobil socialni paket, odškodnina pa mu tako ne uide. Isto velja tudi za tiste, ki tečaja iz katerihkoli drugih razlogov ne bi končali.
Razburjenje zaradi boroveljske žičarne se je zadnje čase poleglo. V žičarni sami ne delajo več s polno paro in precej strojev že stoji. Kljub temu še pridno vozijo žico v Borovlje.
Na drugi strani pa je menda bilo že več interesentov, ki so hoteli tu odpreti novo produkcijo oz. bi tu radi producirali svojo robo. Novo ali samo staro, to ni bilo možno zvedeti. Med drugim se je ponudil menda tudi neki fabrikant barv. Da bi produkcija barv neverjetno obremenjevala okolje, je tako jasno. Kajti mimo dejstva, da čistilne naprave v žičarni sodijo med najsodobnejše in najboljše in je obremenitev okolja bila daleč pod normami, se tudi pri bodoči produkciji ne bo možno zmuzniti.
Tiho je postalo tudi okoli produkcije vojaških produktov. To pa ne pomeni, da bi taki načrti dejansko zamrli. Bolj verjetno je, da zagovorniki take produkcije nočejo publicitete.
Iščemo
sodelavca
s srednješolsko in elektrotehnično izobrazbo. Znanje slovenščine je obvezno, zaželeno je znanje angleščine in komercialna sposobnost.
Nastop je možen takoj!
Interesenti naj se javijo pri firmi
INTRADE Ges. m. b. H.
Paradeisergasse 9
9020 Celovec
tel.:0 42 22 / 57 0 88*0
KUPUJTE PRI
KRIVOGRADU
9143 ŠMIHEL
Dr. Matjaž Sienčnik
otroški zdravnik
na dopustu od 5. — 28. julija 1985
Beseda
kmetu
PIŠE HEIDI STINGLER
Alternativne možnosti kmetovanja v neugodnih legah
S Z biološkim kmetovanjem imajo predvsem kmetje, ki imajo svoj obrat v neugodni legi, dobre šanse, da se z dohodki iz kmetijskih proizvodov preživijo. Dokazano je, da je iz dneva v dan več ljudi pripravljenih plačevati za zdrave, biološke produkte višjo ceno.
• Nadaljna možnost dodatnega zaslužka za gorske kme-
te je tujski promet. Tako je npr. v majhni vasi ttter na Tirolskem ustanovilo 20 kmetov Zvezo za tujski promet. Nudijo gostom določene pomembne stvari, (npr. biološko prehrano), katerih se gost v navadnih turističnih obratih oz. hotelih ne more poslužiti. Prehrana za goste je docela biološka, pridelujejo jo pa izključno kmetje,
ki so člani turistične zveze. Poleg tega dobi gost tudi informacije, kako lahko tudi doma pripravi zdravo prehrano. Tako imenovani „aktivnostni program“ v dopustu obljublja gostom dober oddih.
Taki projekti zahtevajo od prizadetih velike organizatorične napore. So pa zelo zanimivi, ne le zaradi razmeroma dobrega zaslužka, ampak tudi zaradi sledečih kriterijev:
•	možnost uporabe tujskih sob tudi v neugodnih legah (torej regionalni faktor);
•	uveljavijo se inteligentni produkti, ki imajo visoko potrošniško vrednost;
•	izkoriščanje vseh možnosti predelave produktov;
•	ohranitev regionalnih delovnih mest;
•	varstvo okolja;
S pozitivni narodnogospodarski efekti.
izkušnje pa so pokazale, da te iniciative za izboljšanje agrarne politike ne zadoščajo, ampak, da je pri upoštevanju zgoraj omenjenih važnih faktorjev predvsem potrebna samopomoč kmetov.
Gost v Našem tedniku
<1111!
S predsednico ga otroškega vrtca „Naš otrok" se je pogovarjal naš sodelavec Rihard
ftriir*
Vl IIW	^	US
ne*
T
V celovškem otroškem vrtcu se otroci
igraie naučijo slovenščine
V Rožeku je Naš tednik obiskal Marijo Šikoronjo v njeni galeriji, kjer razstavlja v poletnem času dela koroških, v bodoče pa tudi jugoslovanskih in italijanskih slikarjev.
Marija, ki je hčerka Vinka Zvvittra, se je rodila v medvojnem času pri Miklavcu na Tešinjah. Kot otrok je živela v Celovcu, pozneje v Št. Jakobu, kjer je tudi obiskovala šolo. Ker je našla delovno mesto v Celovcu, seje spet morala preseliti v koroško glavno mesto. Med drugim je osem let delala v slovenski Mohorjevi knjigarni in še danes se z veseljem spominja teh let. Srečno poročena Marija Šikoronja ima dve deklici, ki sta bistveno vplivali na njeno življenje.
Naš tednik: Vi ste takorekoč mati slovenske tedenske šole ■n otroškega vrtca „Naš otrok“ v Celovcu. V čem je vzrok, da ste s takšnim navdušenjem in energijo inicirali te važne ustanove?
Marija Šikoronja:	Kmalu
sem spoznala, da moji dve hčerki v Celovcu nimata mož-n°sti, da bi se naučili slovenskega jezika. Enake težave so imeli številni drugi slovenski starši v Celovcu. Zaradi tega smo leta 1976 organizirali slovenski pouk, ki je potekal enkrat tedensko v prostorih -KDO. Poučevali so tedaj med drugim Janko Urank, Rezika Iskra in moja sestra Ivica Kampuš.
» Naš tednik: S kakšnimi te-kavami ste se srečavali pri svojem delu?
Marija Šikoronja: Starši so hili zelo skeptični in smo jih rriorali dolgo nagovarjati, preden so se le odločili in poslali otroke k slovenskemu pouku. Začeli smo z devetimi otroki. Danes jih je 25 do 30 letno, prihajajo pa predvsem iz Ce-l0vca in okolice.
Naš tednik: Leta 1978 ste nato ustanovili društvo „Naš otrok", kateremu vi že od vsega začetka predsedujete. Isto leto ste ustanovili v Celovcu tudi dvojezični otroški vrtec. Kakšni so bili tukaj začetki?
Marija Šikoronja: Spet smo lahko zapazili pri starših skepso, ker enostavno niso bili navajeni, da bi tudi Slovenci imeli svoj otroški vrtec. Seveda smo imeli finančne in prostorske težave. Dirjali smo od enega kraja do drugega. Končno smo lahko le otvorili otroški vrtec z dvanajstimi otroki. Že naslednje leto pa se je prijavilo toliko otrok, da smo morali vrtec povečati za deset prostorov.
Naš tednik: Vrtec je dvojezičen. So v vrtcu tudi otroci nemškogovorečih staršev?
Marija Šikoronja: Seveda so v vrtcu tudi otroci nemškogovorečih staršev. Z veseljem lahko opazimo, da jih je vedno več, ki se odločijo dati svoje otroke v dvojezični vrtec.
Naš tednik: Se ti otroci naučijo slovenščine?
Marija Šikoronja: Vedno me veseli, ko vidim, kako se otroci igraje naučijo slovenščine. Ravno letos imamo otroka, ki
prihaja iz popolnoma nemško-govoreče družine. Le nekaj mesecev je hodil v vrtec in danes perfektno govori slovensko. Poleg tega pa nastajajo v vrtcu prijateljstva med nem-škogovorečimi in slovenskimi otroki. Ti otroci že v najmlajših letih zgubijo predsodke do slovenščine in s tem tudi do članov slovenske narodne skupnosti. Tisti, ki danes skušajo ločiti južnokoroške otroke, si naj enkrat ogledajo dvojezični otroški vrtec in potem bodo vedeli, po katerfpoti lahko pridemo do mirnega in enakopravnega sožitja na Koroškem.
Naš tednik: Otroški vrtec je v prostorih Mohorjeve. Kako se počutite v tej hiši?
Marija Šikoronja: Srečni in veseli smo, da lahko bivamo pod to streho. Prav prisrčno se bi na tem mestu tudi zahvalila vsem sestram v Mohorjevi, ki že vsa leta kuhajo za naše najmlajše.
Naš tednik: Kako je društvo „Naš otrok" koncipirano in kako funkcionira delo v odboru?
Marija Šikoronja: Omeniti je treba, da je društvo nadstrankarsko, ker nočemo, da bi starši zaradi svetovnonazor-
skih vzrokov ne dali svojih otrok v dvojeziči vrtec. Delo v odboru pa funkcionira izredno dobro. Delo si razdelimo in doslej je vsak naloge, ki jih je prevzel, tudi izpolnil. Treba je reči, da vsak odbornik z veseljem deluje za obstoj in razvoj slovenskega pouka in dvojezičnega otroškega vrtca.
Naš tednik: Kako pa je z vzgojiteljcami in pomočnicami?
Marija Šikoronja: Vsa dekleta pridno delujejo. Najboljši dokaz za to trditev so otroci sami, ki so prav vzljubili naša dekleta. Vzgojiteljce in pomočnice pa se tudi izobražujejo, tako na primer gredo vsako leto na hospitacijo v ljubljanske otroške vrtce.
Naš tednik: Kakšne cilje ima društvo „Naš otrok" v bodočnosti.
Marija Šikoronja: Trenutno smo lahko s situacijo v našem društvu zelo zadovoljni. Cilj pa mora biti slej ko prej, da otroci radi prihajajo k slovenskemu pouku in v otroški vrtec in da se z ljubeznijo naučijo slovenščine. Poleg tega pa naj otroci dobijo v skupini tudi toliko samozavesti, da se lahko v naši družbi brez težav znajdejo.
Naš tednik: Prav gotovo pa imate kakšne želje?
Marija Šikoronja: Seveda, imamo dovolj želja. Kot v vseh drugih otroških vrtcih, bi morala vlada plačati tudi naš per-sonal. Tega pa ne dela, ker smo dvojezičen otroški vrtec. Na vsak način bomo morali še nekajkrat potrkati pri vladi na vrata in zahtevati ta denar, ki nam vsekakor pristoja in bi nam zelo olajšal delovanje. Želimo si pa tudi, da bi naš otroški zborček, ki ga vodi Lenčka Kupper, še naprej tako pridno deloval in nastopal na številnih prireditvah.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Rož, Podjuna, Žila
Občinska seja v Galiciji
Na zadnji seji v torek 2. 7., je občinski svet soglasno sklenil redni in izredni dodatni proračun za leto 1985.
Reden dodatni proračun znaša 165.000,— šilingov, izredni pa 1,200.000,—. Iz tega proračuna bodo nabavili gasilski avto za Apače (320.000,—), za izgradnjo občinskih cest pa bodo potrebovali 900.000,— šilingov. Potrdili so tudi volitev gasilskih poveljnikov v Galiciji ((Tscherteu R.) in Apačah (Kometter J.).
Povišali so prispevek občine
za živinorejsko zadrugo (Fleck-viehzuchtverband) na 6.000,— šil (prej 5.000,—).
Občinski odbornik Urank Jože (EL) je vprašal župana, kaj se bo zgodilo s poskusnim kopališčem v Jezernikovem jezeru. Župan je k temu povedal, da občina ni bila lastnica tega zemljišča, ki je bilo sedaj prodano. To kopališče bodo sedaj zasuli.
Čestitke dvornemu svetniku dr. Pavletu Apovniku
V četrtek, 27. aprila so NSKS, KKZ, KEL, KSOO in društvo „Naš otrok“ priredili v Tinjah dr. Pavlu Apovniku, ki je dopolnil 50 let, domače slavje. Slavnostni govor je imel dr. Janko Zerzer, spregovorili pa so tudi dr. Matevž Grilc, mag. Filip VVarasch, Karel Smolle, Majki Šikoronja in gospodar hiše, Jože Kopeinig. Dr. Pavle Apovnik je vselej in povsod delal v prid naše narodne skupnosti in je že kot študent na Dunaju, pozneje kot predsednik Zveze slovenske mladine in kot podpredsednik ZSO iskal skupno dobrobit ljudi. Leta 1975 je kot kandidat KEL kandidiral v koroški deželni zbor in dosegel največje število glasov, kar jih je ena od naših list po drugi svetovni vojni dosegla. Za slavljenca besedi „samopomoč“ in „samostojnost“ nista prazni frazi.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v imenu vseh predal slavljencu dr. Apovniku kot v znak skromnega priznanja sliko Valentina Omana.
Čestitkam se še enkrat pridružuje uredništvo NT.
„Praznik dvojezičnosti “
(Nadaljevanje s 3. strani) ščine zvalili na občine in s tem vanje vnesli narodni prepir, in to v 30. letu podpisa ADP. Tudi VVieser je apeliral na župana in občinske odbornike, ki so glasovali proti dvojezičnosti, naj sklepe premislijo in čim prej najdejo pot do skupne in zadovoljive ter pravične rešitve. Dvojezičnost ne sme biti odvisna od frakcijske
in strankarske discipline. Zastopnica socialistične mladine, Lotte VVeinberger pa je opozorila na stremljenja nem-škonacionalnih sil, ki tako kot v preteklosti tudi danes hočejo šolo zlorabiti v svoje namene. Kritizirala je sklep kapelskega občinskega sveta, ki je odbil republiško svečanost pri Peršmanu — simbolu žrtev za svobodo Avstrije — in jo preložil k vojaškemu spomeniku na trgu.
Franc VVakounig
Vsem znancem sporočamo, da nas je po kratki težki bolezni v 59. letu svojega življenja nenadoma zapustil moj mož
FRANC SRIENZ f
tesarski mojster v Podlogu
Dragega rajnega bomo pospremili v soboto, dne 6. julija 1985 ob 14. uri od mrtvašnice v farno cerkev na Suhi, kjer ga bomo po sv. maši položili k večnemu počitku.
Podlog, 3. julija 1985
Marija Srienz v imenu sorodnikov
Zaključna prireditev celovškega otroškega vrtca „Naš otrok"
V petek, 28. junija 1985 je v otroškem vrtcu „Naš otrok/Unser Kind“ bila letošnja zaključna prireditev, ki so se je udeležili starši otrok ter prijatelji in znanci. Kulturni spored je sooblikovala selska otroška igralska skupina.
Po pevski točki malčkov iz vrtca je spregovorila predsednica društva „Naš otrok" Majki Šikoronja in se zahvalila staršem za zaupanje ter jih prosila še za nadaljnje sodelovanje. Predvsem je izrekla zahvalo vzgojiteljicam za opravljeno vzgojno delo. Otrokom, ki bojo šli v šolo, je zaželela
vse najboljše. Vse, posebno starše pa je prosila, da še naprej ostanejo povezani z vrtcem in ga podpirajo tudi s prijavami.
Malčki so nadaljevali s sporedom in staršem ter navzočim znancem in prijateljem zapeli in zaplesali nekaj plesov. Na stenah pa so bile razstavljene slike od zadnjega izleta na Radi-še. Mladi selski igralci pa so z igrico „Kraljevi smetanovi kolački" navdušili mlade in starejše semestre. Igro sta zrežirala Milka Olip in Franci Končan.
Po kulturnem sporedu je na prostem pred vrtcem bilo družabno srečanje.
Selska otroška igralska skupina ...
Čestitamo!
Cirilu Opetniku iz Doba pri Pliberku naše iskrene čestitke ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Želijo mu obilo zdravja in božjega blagoslova vsi njegovi znanci ter uredniki NT.
Franc Sturm ml. je danes na Dunaju promoviral za
doktorja juriš. Mlademu pravniku iskreno čestitjo Tomanovi in uredništvo Našega tednika.
Pred kratkim je Peter Gerdina iz Male vasi pri Globasnici praznoval svoj 70. rojstni dan. Mnogim čestitkam se pridružujeta tudi EL Globasnica in uredništvo NT.
Rož, Podjuna, Žila
Koncert v Dobrli vasi
SPD „Srce“ iz Dobrle vasi ima že vrsto let prijateljske stike s kulturnim društvom iz Slovenskih Konjic v Sloveniji. V soboto so zborovodja, pevci in funkcionarji tega društva prišli na obisk v Dobrlo vas. Po ogledu različnih znamenitosti je „Srce“ zvečer v kulturnem domu priredilo še koncert.
Za pozdrav so zapeli domači pevci, Martin Pandel pa je na kratko predstavil društvo. Govoril je o zgodovini društva in opozoril tudi na lepe uspehe mešanega
pevskega zbora „Srce“. Nato je nastopil novi moški kvintet iz Št. Lipša, ki pa je tokrat bil le kvartet; eden od pevcev je ob istem času moral že zabavati navijače SAK v Globasnici.
Glavni del prireditve pa je bil koncert moškega pevskega zbora „Kralj Matjaž" iz Libuč (vodil Hans Košutnik), ki je prvič nastopal v Dobrli vasi. Za zaključek so Dobrolčani pogostili goste na dvorišču kulturnega doma z vinom in klobasami. &
„Novost v Tržiču!“
Obveščamo Vas, da tovarna čevljev PEKO TRŽIČ, katera proizvaja vse vrste sodobne obutve in športno konfekcijo, nudi v svoji prodajalni „Na Deteljici" v Tržiču kupcem iz tujine nove ugodnosti:
—	Vso sodobno obutev in športno konfekcijo imamo vedno na zalogi v isti kvaliteti in asortimanu kot jo izvažamo na najbolj zahtevna svetovna tržišča.
—	Če plačujete s tujo valuto, Vam v trgovini menjamo po boljšem tečaju kot v tujini.
—	Ob plačilu s tujo valuto Vam na naše nizke cene priznamo še dodatno 10% popusta.
Pričakujemo Vas in postregli Vas bomo v Tržiču nasproti prve bencinske črpalke na naši strani meje. Na razpolago smo Vam od ponedeljka do petka od 8.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.-
Kolikor želite dodatne informacije, pokličite predstavništvo Ljubljanske banke v Celovcu, tel. (0 42 22) 54 957.
• Kostanje
Z veseljem lahko sporočamo, da izgradnja „Dra-bosnjakovega doma" na Kostanjah dobro napreduje. Kot smo v zadnjih številkah Našega tednika pisali, se je tudi vrsta ljudi odzvala naši prošnji za finančno podporo, za kar se društve-niki darovalcem iskreno zahvaljujemo.
Na tem mestu smemo z velikim veseljem poročati, da je celovško predstavništvo Ljubljanske banke pod vodstvom direktorja Vinka Golca prispevalo za „Dra-bosnjakov dom" 12.000,— šil. Predstavništvu Ljubljanske banke in njenemu direktorju se SPD „Dra-bosnjak" po tej poti prav prisrčno zahvaljuje.
SPD „Drabosnjak“ s Kostanj
vabi dne 6. in 13. julija 1985
prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati pri izgradnji Kulturnega doma na Kostanjah.
Javite se lahko po telefonu (0 42 74) 23 1 04.
•	Obirsko
Prireditelj:	SPD „Obir“ na
Obirskem
»KEGLJAŠKI TURNIR"
Čas: 6. julija, od 14.00 — 21.00 ure 7. julija,
od 10.00 - 20.00 ure Kraj: pri Kovaču na Obirskem Čakajo lepe nagrade Najboljši (a) bo dobil (a) prašiča
•	Sveče
POLETNI PIKNIK Prireditelj: SPD Kočna Čas: petek, 5. julija, ob 19. uri Kraj: pred staro šolo v Svečah Za pijačo in jedačo poskrbi društvo, prostovoljnih prispevkov pa ne bodo zavrnili
„ZA LEPE LIBUČE“-akcije se je udeležil mdr. predsednik športnega društva Ponikva, Pepej Pototschnig.
„Za lepe Libuče “
Libuško kulturno društvo „Kralj Matjaž" je v nedeljo, 23. junija 1985 uresničilo odlično, ker koristno zamisel: izvedlo je skupno z 20 ljudskimi šolarji iz Libuč akcijo „ZA LEPE LIBUČE". Na popoldanskem pohodu skozi libuško okolje so med drugim pobirali razne odpadke ter so se na ta način učili še bolje ceniti vrednoto čistega in lepega okolja.
Pobudnik akcije „ZA LEPE LIBUČE" je bil občinski odbornik in podpredsednik MoPZ „Kralj Matjaž" Jurij Mandl. Jurij Mandl v pogovoru z Našim tednikom: „Kot član občinskega referata za varstvo okolja se čutim dolžnega, da sprožim take akcije. Le-te brez dvoma prispevajo k temu, da posamezniki dobijo večji čut za pomen varstva okolja".
Naj na tem mestu pohvalimo tudi obe libuški učiteljici Brigito Petschnig in Miro Zdovc, ki sta s svojimi učenci akcijo pridno podprli.
Že danes pa vabimo domačine, da jeseni sodelujejo, ko bo „Kralj Matjaž" ponovno vabil na pohod „ZA LEPE LIBUČE".
Za tiskovni sklad so darovali:
N. N., Podkraj 10,—; Janko Igerc, Podkraj 30,—; Anton Skuti, Podkraj 20,—; Štefan Skuti, Podkraj 20,—; Margareta Krajnc, Libuče 50,—; Pepca Weiss, Pliberk 40,—; N. N., Libuče 20,—; Franc Grilc, Libuče 90,—; Marija Daniel, Libuče 20,—; N. N., Libuče 40,—; Franc Skuk, Senčni kraj 20,—; Johan Maček, Grablje 30,—; Alojz Miiller, Čirkovče 40,—; Maks Piko, Vidra vas 40,—; Terezija Kužnik, Vidra vas 30,—; Ludvik Krasnik, Dob 10,—; Jožef Možina, Dob 100,—; Ciril Opetnik, Dob 20,—; Matilda Sumnič, Dob 40,—; Marija Kumer, Brege 100,—; Andrej Milavec, Brege 20,—; Marko Trampuš, Dob 100,—; Karl Komar, Metlova 20,—; Karl Lavrenčič, Žirovnica 50,—; Jože VVakounig, Kotmara vas 40,—; N. N., Sele pri Škocijanu 50,—; N. N., Mala vas pri Škocijanu 50,—; Irena Urankar, Horce 40,—; Rozalija Kassl, Horče 20,—; Dominik Šmid, Sele pri Škocijanu 20,—; Rudolf Nachbar, Metlova 20,—; Marija Wastl, Metlova 20,—; N. N., Metlova 50,—; Martin Komar, Metlova 40,—; preč. g. Florijan Zergoi, Kazaze 50,—; Aleš Končič, Kazaze 50,—; Roza Stefitz, Lovanke 40,—; N. N., Lo-vanke 30,—; Johan Korešnik, Bukovje 20,—; Anita Tatier, Podgrad 90,—; N. N., Podgrad 20,—; N. N., Kamen 50,—; Josefina Gregorič, Sele 40,—; Uršula Silan, Sreje 20,—; T. R., Sinča vas 20,—; Marija Hobel, Voglje 40,—; Barbara VVutte, Podgrad 40,—; Franc Marolt, Grabalja vas 20,—; Gregor Slugovc-Sternad, Lanceva 40,—; N. N., Žamanje 20,—; Ana Prunč, Mokrije 20,—; Georg Sturm, Mokrije 10,—; Jakob Potočnik, Mokrije 20,—; inž. Franc Koncilija, Št. Vid v P. 40,-; N. N., Št. Vid v P. 10,-; N. N., Št. Vid v P. 100,-; Andrej Mičej, Št. Vid v P. 40,-; Marko Marko, Horce 40,—; Terezija Frantar, Nagelče 20,—; Tomaž Urak, Nagelče 90,—; Josef Krasnik, Mlinče 30,—; Friedrich Hobel, Miklavčevo 40,—; Ivan Rus, Struga 20,—; Pavel Tra-ver, Kapla 40,—; Matevž Schlemitz, Kapla 40,—.
Zadnjo nedeljo smo imeli v naši fari Kazaze izredno slovesnost. Naš domačin škofijski kantor prof. Jože Ropitz je obhajal srebrno sveto mašo ali četrt stoletja duhovniške službe. Po jubilantovi želji je bilo slovesno bogoslužje na istem travniku pred podruž-no cerkvijo njegove rojstne vasi Metlova, kot je bila pred 25 leti primicija.
Prof. Jože Ropitz srebrnomašnik
Zavedajoč se, da je sin fare dosegel visoko mesto škofijskega kantorja, so mu domačini pripravili lep drevored k oltarju z dvema slavolokoma. Po dolgi mrzli in deževni dobi je tudi sonce praznično posijalo in s tem dvigalo vzdušje. Ker je srebrnomašnik znan pevec in glasbenik, so sveto mašo olepšali pod vodstvom Tončeja Muharja podjunski združeni cerkveni pevci, s katerimi je jubilant marca
letos nastopil na Metodovi proslavi ob prireditvi „Koro-ška poje" v koncertni dvorani v Celovcu. Pa tudi ljudsko petje je bilo upoštevano, tako da so lahko številni navzoči od blizu in daleč odprli grla in častili s srebrnomašnikom Boga pri sveti evharistiji.
V pozdravnem nagovoru se je domači župnik Florijan Zergoi zahvalil jubilantu za pomoč v fari, ker vedno priskoči, kadar je potreba.
V slavnostni pridigi se mu je zahvalil piiberški dekan Kristo Srienc za zvestobo • poklicu.
Navdušenje je bilo tudi v dvorani pri llgu, kamor je srebrnomašnik povabil na obed številne sobrate, sorodnike, znance in pevce. Cela dvorana je pela znane narodne pesmi. Bilo je prav veselo domače srečanje.
Z zadovoljstvom je ugotovila, da prof. Jože Ropitz
svoje znanosti in daru glasbe ne uporablja samo v službene namene, ampak da poleg tega skrbi tudi za naš narod z dviganjem slovenske kulture — kot so to nastopi z gojenkami ob zaključnih prireditvah pri šolskih sestrah v Št. Jakobu, ali kot vodja Mešanega pevskega zbora „Jakob Petelin Gallus", ki je nastopil letos že z več koncerti. Tega elana mu želimo še naprej in — na mnoga leta!
Knjige Hermanna Burgerja v žepnih izdajah
Schilten, Fischer 2086, šil. 100,-
Diabelli, Fischer 2309, šil. 100,—
Kirchberger ldy!len, Fischer 2314, šil. 76,—
Eln Mann aus VVortern, Fischer 2334, šil. 131,—
Ginka Steinvvachs je letos izdala pri graški Edition Droschl knjigo „Der schvvimmende Osterrei-cher", ki jo lahko naročite v vsaki knjigarni.
Drugi dobitniki nagrad in štipendij v velikih založbah nemškega jezikovnega prostora doslej še niso izdali knjig.
Prijatelju, ki se bi rad u-čll slovensko, bi radi kupili knjigo „Učimo se sloven-
di prispevalo 1,90, bi Imeli dovolj denarja. Podporo lahko prenakažete na Nad-strankarski komite za pod-poro ne-muteršprahlerjev, kto. štev. 32367 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
Deveto Bach man novo nagrado je dobil Hermann Burger
V nedeljo, 30. junija so se v celovškem teatru ORF zaključili dnevi nemške literature s podelitvijo Bachmannove nagrade. Žirija jo je podelila švicarskemu univerzitetnemu profesorju in pisatelju Hermannu Burgerju, triinštiridesetletnemu avtorju, ki je že zaslovel z vrsto knjig, ki jih je nemški feljton dobro ocenil. Burger je v Celovcu prebral prozo „Die VVasserfall-finsternis von Badgastein. Bin Hydrotesta-ment in funf Satzen". Deset žirantov, skupno jih glasuje enajst, med njimi Marcel Reich-Ranicki, Joachim Kaiser, Gert Ueding, Inge-borg Drevvitz, Gertrud Fussenegger, so glasovali za Švicarja. Edino Joachim Kaiser, ki je Burgerju očital cinizem, se ni odločil zanj. Bachmannova nagrada je dotirana s stopetde-set tisoč šilingi.
Nagrado dežele Koroške je dobila mlada pisateljica Birgit Kempker iz Hildesheima, ki je izjavila, da jo je podelitev nagrade popolnoma presenetila. Birgit Kempker je dobila petinsedemdeset tisoč šilingov.
Tretjo nagrado, Nagrado koroške industrije, pa je dobila pisateljica Ginka Steinvvachs iz Frankfurta, ki nastopa s surrealističnimi teksti. Podelitev je presenetila predvsem kritike nemških literarnih uredništev, kjer Ginka Steinvvachs nikakor ni tako priznana kakor v Avstriji, kjer sodeluje v skupini graških avtorjev in objavlja v reviji „manuskripte“. Industrija je dotirala nagrado s šestdeset tisoč šilingi.
Dve štipendiji, imenovani po prerano umrlem intendantu celovškega radia in očetu Bachmannove nagrade, Ernstu Will-nerju, v višini petinštirideset tisoč šilingov, sta dobila Korošica Lilian Faschinger, univerzitetna asistentka na graški anglistiki, in mladi dvojezični pisatelj Dante Andrea Franzet-ti iz Švice.
Letos se je udeležilo branj triindvajset avtorjev. Avstrijci pa so bili le trije, ki pa niso bi-
li prepričljivi, zato dunajski tisk štipendijo Liliane Faschinger tudi ocenjuje kot reverenco gostitelju.
Ljubitelji slovstva, se pravi koroška publika, s kakovostjo prebranih del v glavnem ni bila zadovoljna in zato je tem bolj zanimivo, koga bodo žiranti predlagali za desete dneve nemške literature v nasled-
njem letu. Bojkot vidnih avtorjev je očiten, kakor tudi strah mladih, da bi se izpostavili strogim in ne vselej objektivnim kriterijem žirije. Ni pa mogoče prezreti pomena Bachmannove nagrade, ki po mnenju pisateljice Ingeborg Drevvitz sodi med deset najbolj važnih nagrad nemškega jezikovnega področja.
Občni zbor KSOO
Novi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov F. Kumer:
,KS00 naj bi bil kol politično združenje čim bolj prisoten v slovenski javnosti'
Fric Kumer je nasledil prvega predsednika KSOO mag. VJarascha
Mestnega svetnika občine Pliberk ter dolgoletnega izkušenega občinskega politika, Frica Kumra — Črče-ja, gotovo ni treba posebej predstavljati. Ni rojaka, ki ne bi vedel za njegovo udejstvovanje na raznih narodnih področjih in ki ne bi znal ceniti njegove preudarnosti, ko gre najti pomembne politične odločitve za razvoj naše narodne skupnosti. Preteklo soboto je bil izvoljen za novega predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov (KSOO). S tem je Fric Kumer prevzel vodstvo organizacije, ki je „izredno pomembna, če ne najpomembnejša organizacija . naše narodne skupnosti kot je to na občnem zboru poudaril predsednik NSKS dr. Matevž Grilc.
Z novim predsednikom KSOO se je pogovarjal Janko Kulmesch.
Naš tednik: Sprva Ti iskreno čestitamo k izvolitvi za predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Zakaj si bil pripravljen prevzeti to odgovorno funkcijo?
Fric Kumer: Klub slovenskih občinskih odbornikov kot strešna organizacija samostojnih list je za slovensko narodno skupnost izredno važno združenje: saj je znano, da so slovenski občinski odborniki samostojnih list od naših ljudi direktno izvoljeni in da so na občinski bazi pomembni zagovorniki naših gospodarskih, socialnih in narodnih interesov. Klub slovenskih občinskih odbornikov pa naj bi te naše mandatarje združeval in jim bil v pomoč pri njihovem vsakodnevnem političnem delu.
Ker že dolga leta delujem v občinski politiki in ker mi je delo samostojnih list pri srcu, sem bil kljub številnim drugim funkcijam in obremenitvam pripravljen, da prevzamem vodstvo KSOO.
Naš tednik: Po katerih osnovnih smernicah boš vodil Klub?
Fric Kumer: Ko smo v Pliberku leta 1973 preimenovali našo samostojno listo v ENOTNO LISTO, smo s tem izrazili našo voljo in pripravljenost, da zajamemo čim več ljudi, neglede na strankarsko, svetovno nazorsko ali narodno pripadnost. Edino, kar je za nas merodajno, sta socialno-gospodarska in narodna enakopravnost. V tem smislu smo v naši občini uspeli, v tem smislu pa naj bo tudi delovanje vseh samostojnih list in Kluba.
Naš tednik: In kateri so nadaljnji važni cilji, ki jih bo skušal Klub uresničiti pod Tvojim vodstvom?
Fric Kumer: Zame je ena najbolj pomembnih nalog Kluba slovenskih občinskih
odbornikov strokovna izobrazba njegovih članov. Naši odborniki delujejo v veli--ko težjih razmerah kot odborniki večinskih strank, ki imajo na razpolago davno večje organizacijske aparate. Zato je zelo važno, da so naši odborniki čimbolje podkovani v vseh komunal-
no-političnih vprašanjih: kot npr. v vprašanju Splošnega občinskega reda (AGO), prostorskega načrtovanja, gradbeništva, varstva okolja, vodnega prava, socialnega varstva, kmetijstva itd. Kot predsednik Kluba bom tudi posvečal posebno skrb tistim samostojnim listam,
ki so zastopane v občinskih odborih z enim ali dvema mandatoma.
Vendarle Kluba ne pojmujem samo kot servisno službo:	Klub slovenskih
občinskih odbornikov naj kot politično združenje redno zavzema stališče k aktualnim problemom celotnega južnokoroškega prostora. Obstaja namreč vrsta problemov, ki prizadevajo vse južnokoroške občine, kot npr. vprašanje delovnih mest, varstvo okolja in seveda tudi narodnostno vprašanje.
Naš tednik: Kot iz sestave novega odbora KSOO razvidno, so v njem zastopani predvsem mladi občinski odborniki...
Fric Kumer: ... kar me zelo veseli. Saj poznamo stari pregovor: „Kdor ima mladino, ima tudi bodočnost". Že sama sestava odbora, v katerem so vsi odborniki mlajši od mene, dokazuje, da jemljemo naše prizadevanje za vključevanje mladine v Klub zelo res-noL
Želim pa opozoriti tudi na naslednjo važno zadevo: člani Kluba so od Straje vasi do Suhe. Tem važnejša je izmenjava izkušenj, medsebojna povezava in boljše medsebojno spoznavanje. Tudi ta cilj bo Klub skušal v bodoče čim uspešneje uresničiti.
Naš tednik: Kakšno naj bi bilo po Tvoje razmerje med Klubom slovenskih občinskih odbornikov in obema slovenskima osrednjima organizacijama?
Fric Kumer: Veseli me, da so se sobotnega občnega zbora Kluba tokrat udeležili poleg Narodnega sveta koroških Slovencev — ki je doslej zmeraj podpiral Klub —• tudi najvišji predstavniki ZSO. Pravtako me veseli, da je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser na občnem zboru Klubu obljubil vso podporo, kar bo gotovo omogočalo razširitev dejavnosti naše orga-(dalje na 10. strani)
Občni zbor KSOO
STRAN ^ r\ ČETRTEK, ________IU 4. julija 1985
STRAN -« u ČETRTEK, ________I I 4. julija 1985
Občni zbor KSOO
Pogovor z novim predsednikom KSOO
(nadaljevanje z 9. strani)
nizacije. Novoizvoljeni odbor je tudi v tem smislu sestavljen. Tako kot Klub pričakuje podporo od osrednjih organizacij, tako bo tudi on podprl njih dejavnost in ne bo predstavljal neke „tretje sile".
Naš tednik: In kako si predstavljaš sodelovanje s komunalnimi politiki drugih strank?
Fric Kumer: Želim si na vsak način čim boljše sodelovanje s komunalnimi politiki koroških večinskih strank ter v drugih avstrijskih zveznih deželah. V tej zvezi bi apeliral na „Koroško občinsko zvezo" (Kamt-ner Gemeindebund), da bi posredovala tudi Klubu slovenskih občinskih odbornikov strokovne informacije in da bi v njej omogočala članstvo slovenskega občinskega odbornika. Saj ima Koroška občinska zveza posvetovalno funkcijo v življenjsko važnih občinskih vprašanjih, ki prizadenejo tudi koroške Slovence.
Na vsak način pa bomo tudi skušali uresničevati dobro sodelovanje s slovenskimi komunalnimi politiki v Italiji, nadalje s SZDL Sloveniji ter z Zvezo občinske konference Slovenije.
Naš tednik: V tem sklopu se nujno postavi vprašanje, kako naj bi funkcioniralo sodelovanje Kluba slovenskih občinskih odbornikov s slovenskimi občinskimi odborniki, izvoljenimi na listah večinskih strank?
Fric Kumer: Skušali bomo voditi tako politiko, ki bo omogočala sodelovanje z nami tudi tistim slovenskim odbornikom v večinskih strankah, ki hočejo — pravtako kot mi — doseči socialno in narodno enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Nadalje vabimo k sodelovanju vse pripadnike večinskega naroda, ki se zavzemajo za pomiritev in sožitje v naši skupni domovini.
Naš tednik: Še enkrat Ti iskreno čestitamo k izvolitvi za predsednika KSOO in Ti želimo veliko uspeha pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Hvala lepa za pogovor.
Prvi predsednik KSOO mag. Filip VVarasch:
..Želimo, da 8 osrednji organizaciji še boli priznali delo laših občinskih odbornikov"
Obisk občnega zbora Kluba slovenskih občinskih odbornikov je bil zelo dober
V tem letu je minilo 12 let, odkar smo ustanovili Klub slov. občinskih odbornikov, in prav je, da se spomnimo na izhodišča in namene, ki so vodili k ustanovitvi Kluba. Starejši kolegi se še spominjate, da je bilo nevzdržno, da so bile posamezne občinske liste prepuščene same sebi, poleg tega pa so se morali boriti tudi tedaj že naši slovenski občinski odborniki proti strnjeni fronti ostalih, v občinskih svetih zastopanih strank. Pogosto se je dogajalo, da so našega občinskega odbornika perfidno izigrali, ker ni vedel niti za reakcije svojega kolega v sosedni občini. Medtem ko so večinske stranke svoje občinske odbornike šolale, je ostal naš odbornik prepuščen samemu sebi in se je morda zatekal tu in tam k „svoji" osrednji organizacji, če je bil pa brez le-te, pa še tega ni mogel.
Zato ni čudo, da je prišla pobuda za ustanovitev Kluba s podeželja, saj so spadali med ustanovitelje, da samo nekatere imenujem: rajni Mirko Kummer-Črčej, dr.
Luka Sienčnik, Janez Korenjak, Miha Antonič in Janez Miki.
Želeli smo, da najdemo v Klubu vse to, kar smo do tedaj pogrešali. Organizacijo, ki nas šola, da bi bili čimbolj sposobni klubovati izzivom večinskih strank, servisno službo, ki bi nam dajala vse to, kar smo pogrešali, ker ne pripadamo veliki strankini organizaciji. Predvsem pa smo si želeli politično zaslombo v močni, enotni organizaciji, ki koodinira in vodi vse, kar je na občinski ravni samostojnega.
Povsem razumljivo je, da je bil Klub po svoji ustanovitvi leta 1973 ob deželnozborskih volitvah I. 1975 med prvimi, ki je pripravil pot za dokaj uspešen nastop Koroške enotne liste. KSOO je tudi v poznejših letih nadaljeval svojo pot in podpiral samostojno kandidaturo KEL 1979, skupno listo KEL/ALK 1984 in tudi volitve v delavsko zbornico.
Naloge, ki smo jih sprejeli od svojih ustanoviteljev in poznejših članov, so bile torej velike in člo-
veško je, da nismo vseh izpolnili tako in v tej meri, kot so morda bile zastavljene.
Občinskemu odborniku v Avstriji tesno določene in omejene kompetence po ustavi. Rekel bi, da v bistvu skrbi za družbeno in gospodarsko urejanje osnovne celice — občine.
Slovenski občinski odbornik ima še dodatno nalogo: to je obramba slovenskih narodnih interesov. Morala bi to biti naloga vsakega slovenskega odbornika, neglede na to, na kateri listi je izvoljen.
Klub je že leta 1979 povzel iniciativo in povabil k sodelovanju tudi odbornike, ki so izvoljeni na listah SPO, OVP in KPO. Klub je tedaj razposlal 27 vabil, odgovorila sta samo dva in to — negativno. Očitno je, da večinske stranke niso imele volje, da bi dovolile svojim članom, da bi se vključili v delo Kluba. Prehuda je bila prisila trostrankarskega pakta. Pred kratkim pa smo bili prvič po drugi svetovni vojni v Železni Kapli priča pojavu, ki nas spodbuja k nadaljevanju naporov, da bi le pridobili k sodelovanju za narodnostne interese v občini tudi tiste občinske odbornike, ki so izvoljeni na večinskih listah.
Predlagam občnem zboru, naj pooblasti novo predstojništvo, da pretehta vse možnosti in poišče tiste oblike, ki bi omogočale sodelovanje slovenskih občinskih odbornikov, ki so izvoljeni na samostojnih listah in na listah večinskih strank.
Bistven predpogoj pa bo, da se bodo slovenski občinski odborniki, izvoljeni na listah SPO, ČVP in KPO, dali voditi v narodnostnih zadevah od svoje vesti in ne od strankine discipline večinskih strank.
Iz poročila poslovodnega tajnika KSOO Boruta Sommereggerja
Klub se je leta 1982 iz or-ganizatoričnih razlogov preselil iz Koschatstr. v Mohorjevo hišo. Velika pomoč za slovenske samostojne liste so občinski listi, ki jih bere več ljudi kot oba slovenska tednika in slovenski verski list. Zadnje leto so bile 4 volitve, kar je zelo obremenilo klubski aparat.
Potrebna je regionalna povezava občin. Odborniki EL so se prvi zavzeli za ohranitev delovnih mest v pivovarni Sorgendorf/Štih in v KESTAG. Vprašanje financiranja Kluba: dosedaj je stroške Kluba nosil izključno NSKS. Upamo, da se bo tudi ZSO udeležila pri financiranju.
KSOO se šteje tudi za povezovalno silo, ki seže od Žile do spodnjega roba Podjune. Kot taki smo bili soudeleženi tudi pri nekaterih vidnih uspehih samostojnih občinskih list pri občinskih volitvah 1979 in 1985. Od ustanovitve Kluba naprej naraščajo glasovi samostojnih list in veseli me, da smo pri letošnjih občinskih volitvah 17. marca dosegli doslej največji uspeh po 2. svetovni vojni, četudi me bolijo nekatere boleče izgube glasov in mandatov v Rožu, predvsem pa izguba mandata v Vrbi. Da ponovim: v letu 1985 smo nastopili v 22 občinah s 415 kandidati in smo dosegli 4.613 glasov in kot 1979 44 mandatov. V občinah Sele in Globasnica smo dosegli 2. podžupana iz lastne moči in člane občinskega pred-stojništva v Pliberku in Žitari vasi. Takoj po volitvah se je letos Klub vključil v dogovarjanja o novih županih in občinskih upravah. Toda videti je bilo od vsega začetka, da

»Ustanovitev Kluba je bila prelomnica v slovenski
narodni politiki. Brez enotnega nastopanja slovenskih občinskih odbornikov ni uspehov. Vendar: zakaj morejo biti slovenski kandidati drugih strank samo izredni člani Kluba. Vprašati se moramo, ali je za Klub v ospredju narodno-politični ali strankarski značaj?
V Železni Kapli so prvič Po 30 letih trije socialistični odborniki glasovali proti svoji stranki."
Predsednik ZSO dipl. inž.
Feliks Wieser
veje skorajda povsod duh tristran-karskega sporazuma in nasprotovanja do koalicij z Enotnimi listami. Očividni so dokazi iz občin Pliberk (koalicija z OVP), Žitara vas (OVP), Djekše (FPO) in Bilčovs, ker SPO niti ni iskala pravega sporazumevanja z EL, četudi je bila le-ta pripravljena, da izvoli za župana Hanzija Ogrisa, kar je potem tudi storila. Obe koaliciji, ki sta kljub temu nastali — v Globasnici z SPO in v Straji vasi z OVP — tudi nista izraz volje večinskih strank do sodelovanja, marveč izraz volje posameznikov-županov, ki sta se tako obdržala na oblasti.
Sedaj se konfrontacijska politika večinskih strank proti slovenski narodni skupnosti z vso ostrino nadaljuje in prenaša v še večji meri na občinsko raven, čemur smo priča v Žitari vasi in Železni Kapli. Da nista to posamezna pojava, dokazuje tudi dejstvo, da so
»Imamo samostojne liste, ker večinske stranke ne podpirajo interesov slovenske narodne skupnosti. Slovenci na samostojnih listah namreč najbolj efektivno pomagajo slovenski narodnostni skupnosti, medtem ko so Slovenci v drugih strankah vezani na strankarsko disciplino. Sodelovanje Kluba z obema osrednjima organizacijama je zelo važno, pri čemer je KSOO najvažnejša organizacija slovenske narodne skupnosti.
Predsednik NSKS dr. Grilc na občnem zboru KSOO.
že prej odklonili predlog po dvojezičnem oddelku v otroškem vrtcu na Bistrici v Rožu, v Bilčovsu pa niso ugodili predlogu, naj se namesti na občinskem uradu in šoli dvojezičen napis.
Izključevanje iz občinskih uprav in izrinjanje naših občinskih odbornikov iz pododborov je prav gotovo tudi posledica uspešnega dela slovenskih občinskih odbornikov, izvojenih na Enotnih in drugih samostojnih listah. Tako so se znašli nešteti naši odborniki, ki so v preteklem obdobju soupravljali občine, na težavnejši klopi opozicije. Naloga Kluba v tekočem obdobju bo zato predvsem ta, da pomaga občinskim odbornikom, da se kljub temu uveljavijo, prevsem pa da bodo mogli stati ob strani in pomagati volilcem kljub težavnejšim izhodiščem.
Servisno dejavnost Kluba slovenskih občinskih odbornikov bi rad razmejil na tri področja:
— svetovanje na področju občin-
»Zaupajmo v lastno moč, je bilo staro geslo slovenskega naroda. Na volilnih zborovanjih sem mnogokrat čul očitek zaradi nekandi-dature Slovencev leta 1945. To je nam zelo škodovalo.
Ne moremo biti že zadovoljni z doseženim. Treba bo to področje še izgraditi. Toda pod »kokljo" večinske stranke se ne moremo prav razviti. KEL, KS in SJK so uspehi samostojne politike. Če bomo skupno nastopali, nas bodo resno jemali tudi vsi naši nasprotniki."
Karel Smolle, predsednik KEL
ske, upravno-pravne zakonodaje in sploh na vseh področjih, s katerimi je konfrontiran občinski odbornik pri opravljanju svojih dolžnosti.
—	pomoč pri informacijski dejavnosti. Vedno več samostojnih list v občinah se je v zadnjem obdobju odločilo za izdajanje lastnih občinskih listov. Ob tem zanimivi detajl: povsod tam, kjer smo redno izdajali občinske liste, smo pri zadnjih občinskih volitvah tudi napredovali. Naš volilec ni imel občutka, da ga iščemo le pred volitvami, ampak je bil sproti obveščen o delu in trudu svojega odbornika.
—	šolanje odbornikov. Najmanj dosledni smo bili na žalost na nazadnje omenjenem področju, zato smatram, da bomo morali v prihodnosti osredotočiti dejavnost Kluba prav na šolanje kadra, in to predvsem mladega kadra, če bomo želeli biti zastopani v občinah tudi v bodoče.
Ojačena dejavnost Kluba je bila v zadnjem času očitno tudi povod za nekatere deželne politike, da so v časovnih presledkih govorili o Klubu kot tretji sili.
Vsi ki ste danes tu, veste, da se nikdar nismo dali vpreči v tak voz ter da stojimo za vsemi odločitvami, ki jih v narodnostnih zadevah sprejema predstavništvo koroških Slovencev, NSKS in ZSO. To si bo moral končno zapomniti tudi koroški deželni glavar, ki v zadnjem tednu strupeno napada vse, kar mu ni pripravljeno hlapčevsko slediti: ORF, univerzo ter seveda osrednje organizacije. Ne vem pa, koga je mislil deželni glavar, ko je govoril o slovenskih funkcionarjih v občinah, ki sejejo nemir med prebivalstvo. Če pa je s tem apo-strotiral na svobodnih volitvah izvoljene slovenske občinske odbornike, se je podal na zelo nevarno in spolzko pot diskreditiranja političnega in narodnostnega nasprotnika. Postavlja se s tem v eno vrsto s koroškim Heimatdien-stom, ki odreka demokratično legitimacijo vsem tistim, ki se pogumno postavijo v bran manjšinskih pravic.
Kljub vsem nedostatkom v organiziranosti Kluba, si je Klub v 12 letih svojega obstoja priboril svoje mesto v koroškem prostoru. Zato je na tem mestu tudi naša želja, da bi osrednji organizaciji še bolj priznali delo slovenskih občinskih odbornikov in povabili zastopnika Kluba k sodelovanju v koordinacijskem odboru in pri pogovorih z zastopniki avstrijskih oblasti in matičnega naroda. Boriti se bomo morali pa tudi še za priznanje našega komunalnopoliti-čnega dela med nemškimi kolegi.
dv. sv. dr. P. Apovnik podžupan Janez Hudi	Miha Einspieler	Jože Partl	dip. trg. Joža Nabernik
„Če ne bi bilo EL, bi nihče ne vložil predlogov za dvojezične napise"
Izvlečki iz zanimivih diskusijskih prispevkov na občnem zboru KSOO.
JANEZ HUDL: Mislim, da moramo biti bolj korajžni, ker le na ta način bomo uspešni. V občini Globasnica imajo danes naši ljudje toliko samozavesti, da govorijo tudi na občinskih sejah slovensko. Logična konsekvenca je bila, da smo dobili tudi dvojezične napise.
INGRID ZABLATNIK: Nam ni
treba prositi za pravice, ki nam pripadajo. Moramo pa biti konsek-ventni in vedno nasloviti pisanja na občino v slovenščini. Pravtako mora biti naš pogovorni jezik na občini slovenski. Nagovoriti moramo tudi ljudi v občini, da se poslužujejo svojih pravic.
LADO HAJNŽIČ: Nobena druga stranka ne bo zastopala interesov slovenske narodne skupnosti. V Železni Kapli so socialisti izdali pred volitvami I. 1973 parolo: „Kdor voli SPČ, voli slovenske napise!" Po volitvah so pozabili na to izjavo in če ne bi bilo EL, bi nihče ne vložil predloga za slovenske napise.
LIZA HOBEL: Na vsak način je potrebno, da se KSOO poveže s slovenskimi odborniki v drugih frakcijah, le-ti pa morajo resnično zastopati interese slovenske narodne skupnosti.
KAREL SMOLLE: Naša skrb mora biti, da so frakcije EL povsod močno zastopane. Zavedati se moramo, da nobena druga stranka ne bi sprožila podobnih diskusij kot pred kratkim EL v Železni Kapli. Poleg tega je bil predlog tako dobro utemeljen, da se tudi trije slovenski socialisti niso podredli strankarski disciplini.
FRIC KUMER: Smolletove izjave moram potrditi. Tudi v Pliberku smo z dobrimi argumenti že več-
Zelo je razveseljivo, da se vedno več žensk vključuje v občinsko politiko. Udeleženke občnega zbora KSOO Ingrid Zablatnik, Liza Hobel in Janja Smrečnik (z desne).
IZ SKLEPNE RESOLUCIJE OBČNEGA ZBORA KSOO
Slovenski občinski odborniki, izvoljeni na samostojnih listah, podpiramo naše osrednje organizacije v njihovih naporih za ohranitev skupne šole. Svojo solidarnost izražamo z zastopnikom koordinacijskega odbora koroške škofije dr. Inzkom in dr. VValdsteinom, ki ju Heimatdienst zaradi njunega prizadevanja za skupno šolo vlači pred sodišča. Pravtako obsojamo sodnijske postopke proti žitrajskemu ravnatelju in članu našega Kluba Francu Kukoviči.
Obsojamo postopanje večinskih strank v Železni Kapli in Žitari vasi. Pri tem opozarjamo, da ne gre za posamezne pojave: poprej je odklonil večinsko že bistriški in rožeški občinski svet zahtevo po dvojezičnih vrtcih, je večinsko odklonil bilčovški odbor dvojezične napise v ljudski šoli. Opozarjamo tudi na dejstvo, da se bilčovški občinski svet zoperstavlja postaviti dvojezične napise, da dvojezičnih napisov ni ne na Suhi, niti v Selah.
Ponovno poudarjamo, da odborniki ne zastopamo samo narodnih interesov, široko zasnovani gospodarski in socialni programi naših list in uspehi na komunalnopolitičnem področju upravičujejo našo zahtevo po enakovredni vključitvi v koroško občinsko zvezo (Karntner Gemeindebund).
krat prepričali večinske stranke. Tako sta na primer stranki OVP in SPČ najprej dvojezične lepake za Pliberški jormak striktno odklonili, po izčrpnem pogovoru sta pa predlog EL le podprli.
JOŽA NABERNIK: Rad bi nekaj povedal o ..taktiziranju pri volilnem boju. V Žitari vasi smo z optimizmom pričakovali rezultat občinskih volitev, ki je nas nazadnje le nekoliko razočaral. Vzrok vidim v tem, da so nas volili le bolj „trdni“ Slovenci.
MIHA EINSPIELER: V Bilčovsu sta svojčas dva, v Železni Kapli pa sedaj trije odborniki, SPČ glasovali za predlog EL. Zato bi se morali zavzeti in nagovoriti Slovence, ki kandidirajo pri drugih strankah. Lahko bi tudi ustanovili ..občinske klube", v katerem se bi srečevali predstavniki vseh strank.
JOŽE PARTL: Popolnoma se strinjam z mnenjem gospoda Einspielerja. Mislim pa, da bomo morali še mnogokrat potrkati pri slovenskih mandatarjih SPČ in ČVP, da se bodo resno zavzemali za slovensko narodno skupnost.
DR. PAVEL APOVNIK: Kot je že
omenil Fric Kumer, je šolanje občinskih odbornikov zelo potrebno. Večinske stranke imajo namreč prednost, da samo dva ali trije mandatarji delajo, ostali pa le dvigajo roke. Slovenski mandatarji pa morajo veliko več delati kot kolegi iz večinskih frakcij. Dva načina šolanja bomo morali realizirati: Treba bo na eni strani odbornikom in občanom hitro pomagati in jim nuditi primerno informacijo, na drugi strani pa je treba odbornikom nuditi sistematično izobraževalno delo.
Marko Jernej iz Šmihela
„Letni koncert glasbene šo-le“ 7. junija v teatru ORF v Ce-Iqvcu je bil tudi tokrat v ospredju zanimanja publike. Na žalost pa število poslušajočih ni bilo v pravem sorazmerju s kvaliteto skladb nastopajočih mladih umetnikov. Bilo bi lahko več poslušalcev. Enako velja ostalim učencem Glasbenih šol, katerih je le malo prišlo, da bi slišali kon-Cert. Zato misli Glasbena šola v naslednjih letih uvesti obvezno prisotnost vseh učencev Pr' tem „Letnem koncertu".
Spored prireditve so sestavi-1 Posamezni učitelji, ki so prijavili po eno točko, bodisi s s°listom ali z ansamblom. Po-sebno je treba omeniti Franci-Ja Ogrisa, mladega talentirana baritonista, ki želi v bone obiskovati „Srednjo glas-ber|o šolo" v Ljubljani. Zaigral Pod nadzorstvom učitelja Stanka Praprotnika zahtevno Nandlovo skladbo, katero lah-imenujemo višek prireditve.
Gita Maly. Nato so nastopili flavtisti pod vodstvom Stanka Tolmajerja. Pri tej priložnosti so podelili učencem tudi spričevala za končano glasbeno šolsko leto. Uspešen kot drugod je bil tudi nastop mladih glasbenikov v Bilčovsu.
Od novembra tega leta naprej Glasbena šola ni več vezana na osrednji organizaciji koroških Slovencev. Kuratorij se je osamosvojil v samostojno društvo z lastnimi statuti. Vzrok temu so bile raznovrstne ugodnosti. Denarne podpore pa prihajajo slej ko prej od osrednjih organizacij. Velika želja odbornikov Glasbene šole pa je financiranje šole s strani dežele, kajti število učencev iz leta v leto narašča in s tem tudi stroški. Začasno je javljenih 230 učencev, učiteljev pa je 25. Nova ustanova je zborovodska šola z 8 javljenimi osebami. Učni prostor je dala na razpolago Slovenska gimnazija. Pri večjem zanimanju bo letos jeseni ustanovljen 2. razred.
Koroška vlada je meseca maja kritizirala Glasbeno šolo. Na izjavo deželnega glavarja v kulturnem pismu časopisa „Karntner Landeszeitung", „da bi zaradi decentralizacije ne mogli financirati dejavnosti Glasbene šole in da se člani narodne skupnosti premalo poslužujejo glasbenega pouka v Deželni glasbeni šoli v Celovcu in drugod", je odgovorila Glasbena šola z argumentom, da je ustanova nastala iz dejanskih potreb in na prošnjo številnih staršev. Poleg tega je oddelek Glasbene šole (Karntner Musikschulvverk) že leta 1978 ignorial željo po glasbenih oddelkih tudi na podeželju.
Zato, ker pa starši na južnem Koroškem niso našli zaželenega posluha, so se obrnili na osrednje kulturne organizacije. Odgovorni Glasbene šole so tudi mnenja, „da decentralizacija odgovarja naselitveni strukturi prebivalcev in da dežela ne bi mogla streči tem potrebam."
Gorazd Živkovič
Ze vsa dolga leta obstoja Glasbene šole je tradicija te ustanove, še pred pričetkom velikih počitnic prirediti zaključne koncerte. Tudi letos se je znašlo dovolj mladine na južnem Koroškem, ki je staršem in vsem poslušajočim predvajala sad dela v zadnjem
letu.
Drugače kot v Celovcu —, so se koncerti oddelkov Glasbene šole razveselili velikega števila poslušalcev. Prireditev v Šmihelu se je odvijala pred polno dvorano. Uvodni govor je imel predsednik Joško Hudi, ki je čestital šolarjem za dobro in uspešno končano šolsko leto. Tudi tajnica Katoliškega prosvetnega društva Šmihel je vse navzoče prisrčno pozdravila ter vsem želela lep potek prireditve.
Na Bistrici v Rožu je bila pravtako nabito polna dvorana. Nastopali so_ glasbeniki oddelkov Loč, Št. Jakoba, Sveč, Št. Janža in Borovelj. Zaradi Leta glasbe je bil ta koncert zelo obširen, vseboval je celih 44 točk. Nastopili so vsi dijaki. Velika zahvala velja občini, ki je prepustila domačemu društvu dvorano brezplačno.
Koncert v Radišah je pričel 1. razred, ki ga vodi učiteljica
Sabina Enci in Rudi Končič iz Vogrč
Branko Hudi iz Male vasi
ZaMiučni koncerti Glasbene
šole na Koroškem
Pismo bralcev
PISMA BRALCEV
Ein Mann sieht rot oder Fragen an den LH Wagner
Die Karntner Offentlichkeit konnte in den letzten Wochen be-obachten, daB LH VJagner mit ei-ner Reihe von Polemiken und Mei-nungsauBerungen zur Minderhei-tenschulfrage von sich reden machte. Sein aggressiver Rund-umschlag richtete sich vor allem gegen jene, die es vvagten, in der Minderheitenpolitik „abweichen-de“ Ansichten zu haben und die nicht aufhdrten, die gemeinsame Schule in Sudkarnten kompromiB-ios zu verteidigen. Ob es die Kir-che, die Universitat, die Slovveni-schen Organisationen oder VJo-chenzeitungen vvaren, niemand vvurde verschont — auBer jene, die schon auf die Drei-Parteien-Losung eingeschworen vvaren: KHD, Abvvehrkampferbund, FPO und O V P.
Zum Gluck — den Karntner Median sei Dank — konnten sich die Leser unserer Tageszeitungen selbst ein Bild von den tiefschur-fenden Beitragen und qualifizier-ten Disputen machen, die LH VJagner auf seine Weise losgetre-ten hat. Allerdings bleibt die Fra-ge, ob solche vvilde Attacken, die statt mit inhaltlichen Argumenten mit reinen Diffamierungsversu-chen arbeiten, nicht die Bankrott-erklarung der sozialdemokrati-schen Minderheitenpolitik in Karnten verdecken sollen. Z/ird damit nicht indirekt eingestanden, daB die Karntner SPO nicht mehr anders kann, als endgultig den Apartheidsforderungen von KHD und FPO nachzugeben? Braucht es da eigentlich noch der offentli-chen Erklarung, daB der Pakt heimlich schon geschlossen ist und daB Minderheitenschutz, To-leranz, Verstandnis, Zvveisprachig-keit, gemeinsame Erziehung usw. auch als Lippenbekenntnis nicht mehr vveitergefOhrt vverden sollen?
Zu drei konkreten Ereignissen der letzten Zeit mochte ich meine Fragen formulieren:
1.	Die „Hearings“ zur Schuifra-ge vor dem LandtagsausschuB sind abgeschlossen. AuBer dem KHD und dem Abvvehrkampferbund haben alle Organisationen und Vertretungen fur den Fortbe-stand, die Verbesserung und den Ausbau des gemeinsamen Unter-richts Stellungnahmen abgege-ben. VJeshaib ISBt es der Regie-rungschef trotzdem vveiterhin zu, daB gegen die vernunftige „ Losu ng“, nami ich im Rahmen der bestehenden Tradition der gemeinsamen Schule didaktische Reformen und Schuiversuche an-zusetzen, unsachliche und rein politisch motivierte Argumente in den Vordergrund gespielt vverden? VJeshaib beteiligt er sich selbst an diesem taktischen Spiel? Und vveshaib stellt er sich nicht selbst z. B. hinter die 'Internationale und auch fur Osterreich gultige Rechtsinterpretation, daB sich das „Elternrecht“ nur auf religios-vveltanschauliche Aspekte des Unterrichts bezieht, nicht aber da-
rauf, daB Eltern fur ihre Kinder die Unterrichtssprache frei vvahien konnen? Ist LH VJagner bereit, dem deutschnationalen Druck so vveit nachzugeben, daB der rechtlich ga-rantierte Minderheitenschutz in Osterreich einem in Karnten neu definiertem (und fur den KHD zu-rechtgebogenen) „Elternrecht“ un-tergeordnet vvird? VJird das „ Eltern-recht“ in diesem Land tatsachiich zu einem Instrument der Schuler-trennung miBbraucht? VJenn ja, stellt sich die Frage, vvie sich so ei-ne „Losung“ mit der Europaischen Menschenrechtskonvention (z. B. mit der Rechtssprechung der Europaischen Gerichtshofe in den bei-spielhaften „Belgischen Sprachfat-len“) vereinbaren laBt? VJie vvird LH VJagner sich und die Karntner Lan-desregierung aus dieser drohen-den internationalen Blamage her-ausreden? Konnen wir uns diesen Imageverlust tatsachiich leisten — hier im „ Dreilandereck“ mit europa-ischer „Bruckenfunktion“? Ist — vveltvveit gesehen — der Deutsch-nationalismus so „in“, daB Karnten hier „Spitze“ sein muB?
2.	LH VJagner hat heftige An-griffe gegen eine Pressekonferenz in VJien gerichtet, die von den bei-den slovvenischen Organisationen und dem Uberparteilichen Ko-mitee zur Verteidigung der zwei-sprachigen Schule im Presseclub Concordia in VJien abgehalten vvurden. An dieser Pressekonferenz nahmen nicht nur zahlreiche in-und ausišndische Journaiisten, sondern auch Angehorige • ver-schiedener diplomatischer Vertretungen teii. Ich war einer „von diesen Leuten, die da in VJien auf-getreten sind" (VJagner). Als einer der Sprecher des Uberparteilichen Komitees bei dieser Pressekonferenz kann ich LH VJagner versi-chern,
a)	daB bei der Pressekonferenz keine „unrichtigen Feststellun-gen“ gemacht sondern aus-schlieBlich sachliche Informatio-nen vveitergegeben vvurden, die Cibrigens auf Anfrage auch dem Landespresseburo zur Verfugung gestellt vverden konnen,
b)	daB keiner der in- und aus-landischen Journaiisten uns „auf dem Leim“ gegangen ist, sondern daB sie alle sehr aufmerksame und informierte Gesprachspartner vvaren, die schon se it ISngerer Zeit mit groBter Besorgnis die Einschršnkungen der Minderheit in KSrnten beobachten,
c)	daB in der Tat ein „internatio-naies Argernis" ins Haus steht, solite die Karntner Landesregie-rung eine einvernehmiiche „Lo-sung“ treffen, die irgendeine Schulertrennung nach ethnischen oder sprachlichen Gesichtspunk-ten vor sieht,
d)	daB alle demokratisch ge-sinnten Organisationen und Per-sonen, die die gemeinsame Erziehung verteidigen, vveiterhin die In-
ternationale Offentlichkeit infor-mieren und anrufen vverden, da sie von dem BevvuBtsein ausge-hen, daB es Minderheiten nicht nur in Karnten und in Osterreich gibt, sondern in allen Landern; und uberall gibt es das Problem, daB Apartheid, Rassismus und Segregation (Trennung nach Volksgruppen) bekampft vverden mussen, soli friedliches Zusam-menleben einkehren.
In diesem Zusammenhang mochte ich LH VJagner fragen, vvie es denn mit der „Basisorien-tierung“ seiner Partei und seiner Politik steht, da doch offenkundig die Mehrheit der betroffenen Be-voikerung an den bestehenden Regelungen im Minder-heiten-Schuivvesen nichts auszu-setzen hatte? Haben nicht vveni-ger als 10 % der VJahlberechtig-ten in Karnten das fragliche KHD-Volksbegehren unterzeichnet? Konnten KHD oder FPO bisher ein einziges padagogisches Argument vorbringen, das eine Schulertrennung zvvingend machen vvurde? Hat sich unsere Landes-politik nicht schon in einem so er-schreckenden MaBe von der Volksmeinung entfernt, daB sich Spitzenpolitiker dem Glauben hin-geben kdnnen, sie muBten nun den „Voikstumskampf von oben“ in die Schulklassen, Gemeinde-stuben und Familien hineintra-gen? IVer hat eigentlich mit der unseligen Segregationspolitik in Karnten angefangen und eigene Schulen fur die Karntner Slovve-nen gefordert? VJie vveit in die jungste Vergangenheit reicht das GeschichtsbevvuBtsein unserer Landespolitiker eigentlich, vvenn sie uns jetzt Glauben machen vvollen, der Volksgruppenkonflikt vvurde an der Universitat oder sonstvvo „auBerhalb“ gemacht?
Und vvenn schon Spekulationen angesteitt vverden, so solite man folgendes zu fragen nicht verges-sen:
Was vverden die nachsten For-derungen und Slogans von KHD, FPO und LH VJagner sein, um „Kompromisse“ anzubieten, die die slovvenische Sprache endgultig verdrangen und die Minderheit vveiter in die Defensive bringen kdnnen? — Fur Deutschkarntner Schulkinder Schulmilch von Ku-hen Deutschkdrntner Bauern? — Jedem Kind den Banknachbarn, den sich die Eltern des Kindes vvunschen? — Slovvenischspre-chende Lehrer durfen keine Kinder Deutschkarntner Eltern unter-richten? — Eigene Klassen fur alle blonden und blauaugigen Kinder Deutschkarntner Abstam-mung? — Freie VJahi aiier Lern-ziele, Pflichtfacher, Lehrpersonen und Schuldirektoren fur Deutschkarntner Eltern?
3.	An der Universitat Klagenfurt hat das Universitatskollegium, das oberste demokratische Ent-scheidungsorgan der Universitat,
in seiner letzten Sitzung einen Be-schluB einvernehmiich verabschie-det, den politisch Verantvvortli-chen in Karnten zu empfehlen, an der Volksschule Sittersdorf/Žitara vas die zvveisprachigen Turschil-der vvieder anzubringen und „da-ruber hinaus fur gleichartige MaB-nahmen im gesamten Bereich des zvveisprachigen Schulwesens“ einzutreten. Dies schien LH VJagner so zu irritieren, daB er in einem offenen Brief die Universitat bzw. den Rektor „informieren“ und belehren muBte, daB an „al-len Schulen Osterreichs“ die Kias-senbezeichnug mit „arabischen Ziffern" erfoigt sei. Selbst unter der Annahme, daB dies stimmen vvurde, blieben einige Fragen of-fen:
VJeshaib sollten Schuler an einer zvveisprachigen Schule „Tex-te“ (Aufschriften) in den beiden Sprachen nicht lesen und iernen durfen? Glaubt LH VJagner, daB dies schadlich, verderblich, unsitt-lich, verdummend oder gegen den von ihm zitierten „gesunden Hausverstand" ist?
Ferner hofft die Karntner Offentlichkeit, daB LH VJagner das Geheimnis luftet, vvie er sich vor-stellt, daB (praxisnah und vveltver-bunden) folgende „Texte“ durch „arabische Ziffern“ ersetzt vverden sollen:	Schulleiter/ravnateli,
Lehrmittel/učila, Turnsaal/telovad-nica, Musikzimmer/gtasbena soba, Kuche/kuhinja usw. Solche zvveisprachigen Turschilder gab es namlich seit Jahren an dieser Schule. Solite LH VJagner eine Obertragung in Ziffern gelingen, so konnte er mit Recht fur sich in Anspruch nehmen, der erste Landespolitiker in Osterreich zu sein, der zvveisprachige Aufschriften in einfache Zah len ubersetzen konnte. Da es sich dabei um „arabi-sche Ziffern“ handeln vvurde, vvd-re die Streitfrage der deutsch-slovvenischen Aufschriften ein- fOr allemal geldst; oder solite statt dem Text „Volksschule Sitters-dorf/Ljudska šola Žitara vas“ nicht doch eine „rdmische“ Eins stehen?
Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner Ginzkeystr. 35
Klagenfurt/Celovec
Wie lange noch?
Vor kurzem konnte man lesen (Leserbrief KTZ, 12. 6., KZ, 19. 6.): „Wie lange dauert es noch und die gesamte Paulitschgasse vvird ein slovvenisches Stadtviertei sein?" Dabei gevvann man den Eindruck, daB ein Slovvenenviertel in Klagenfurt mindestens genau-so schlimm ware vvie ein Turken-, Araber-, Juden- oder Negerviertei. VJieder einmal vvurde unter-schvvellig Ablehnung gegenuber Slovvenen gevveckt. Die Textzu-sammenstellung nach bekanntenn Muster vvurdigt alle unsere slovvenischen bzw. vvindischen Mitbur-ger pauschal herab. Die Ge-schšftsfuhrerin der Firma Gelautz bezeichnet Behauptungen, ihre Firma vvurde in „slowenischen Be-sitz" ubergehen, gar als „Qe' schaftsstorend“ (KTZ, 21. 6.). So
vveit s in d wir also. Bald vvird das Auftauchen eines vvindischen oder slowenischen Mitburgers in einem Klagenfurter Geschaft schon GeschSftsstorung sein.
Auf der anderen Seite werden verantvvortungsbevvuBte Christen vvie VJaldstein und inzko vom KHD geklagt, nur weil sie sich of-fentlich zu sagen getrauen, wohin die Politik des KHD nicht nur in der Schulfrage fuhrt: namlich zur Trennung jetzt miteinander leben-der BevOikerungsteiie. VJaldstein und Inzko haben das „Apartheid-politik" genannt. Da fuhlt sich der KHD also beleidigt, vvenn gesagt vvird, vvelche Ausvvirkungen sein Tun hat.
VJir fragen uns in diesem Zu-sammenhang: Wie tange noch Berden Trager der oftentiichen Meinung sich nicht gegen den KHD aufzutreten getrauen? Wie lange noch vvird es nach Filmen wie „Das Dorf an der Grenze" oder nach Artikeln in der slovveni-schen Presse Karntens bzw. Ju-goslavviens eine Flut von offentli-ohen Protesten geben, vvahrend rachtsextremes und nationalisti-sches Gedankengut von deutsch-sprachiger Seite geduldet vvird?
VJie lange noch vvird Osterreich die Deutschsprachigen in Sudtirol Hit vielen Millionen Schilling un-tarstutzen, aber KSrnten bei ahnli-°hen Unterstutzungen der Karnt-nar Slovvenen durch Jugoslavvien seine Existenz gefahrdet sehen? A/s Christen und Sozialisten hof-fen v/ir, daB die maBgebiichen Kšrntner Politiker und andere Tra-9er der Oftentiichen Uleinung ihre Angst bald vergessen und auch einmal fOr die Slovvenen bzw. ^indischen eintreten.
Fur die Arbeitsgemeinschaft Christentum und Sozialismus (ACUS) Klagenfurt Franz Dotter 9020 Klagenfurt/Celovec
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA VABI NA
Strokovni izlet v Savinjsko dolino
(Ogled kmetije z Intenzivno ovčerejo prof. Franca Zagožna)
^aj: v nedelje, 7. julija 1985 Odhod: ob 7.15 Iz Celovca (pred Mohorjevo)
°b 8.00 Iz Pliberka (pred Posojilnico)
Možen je dostop med Celovcem 'P Pliberkom po dogovoru. Javite se lahko na Posojilnici PUberk (tel. 0 42 35 Z 25 83) In na Zadružni zvezi v Celovcu »el.: 0 42 22/51 23 65) cena: 150,- šil.
Za Slovensko kmečko zvezo: dipl. inž. Štefan Domej, tajnik
galerija tinje:
Razstava del Valentina ČER-t°VA: „RISBE“ (še do 2. avgusta 1985)
Demonstracijo posebne vrste (o kateri poročamo s krajšo zamudo) smo doživeli v nedeljo 16. junija v kulturnem domu na Bistrici v Rožu.
Nad 280 nastopajočih otrok iz Roža in Celovca je sodelovalo pri Srečanju mladinskih zborov, na katero sta vabila Krščanska kulturna zveza in SRD «Kočna». Medtem ko je priw podjunskem Srečanju mladinskih zborov v Šmihelu nastopilo deset skupin, se je ro-žanska mladina predstavila letos kar s 17 skupinami in s tem prvič v zgodovini tega že tradicionalnega srečanja «prekosilo» Podjuno. Ta vsekakor razveseljivi podatek priča o razgibanem kulturnem delu rožanskih Slovencev.
Član odbora Krščanske kulturne zveze Hanzi Tomažič je v svojih optimističnih pozdravnih besedah ugotovil, da je nastopajoča mladina garant za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se nam zaradi tega ni treba bati reakcionarnih sil, ki skušajo danes ločevati in raztrgati prijateljstva med južnokoroški-mi otroki.
Kot prva je nastopila vokalno instrumentalna skupina Zvezne gimnazije za Slovence, ki jo vodi prof. Jožko Kovačič z „Venčkom slovenskih ljudskih" in „Hi-
šo ob reki Bistrici", ki jo je napisala domačinka Lenčka Kupper. Prava paša za oči pa so otroci iz otroškega vrtca v Št. Petru, ki jih vodi sr. Marta Gregori.
Kot vse druge skupine se je tudi otroški zbor iz Sveč (Marija Feinig) predstavil sam. Zapel je dve pesmi, ki ju je priredil prof. Jožko Kovačič.
Pri srečanju je letos sodelovalo kar šest novih skupin: Skupina kitar Glasbene šole v Selah (Andrej Varl), Otroška skupina iz Sel (Jožica Mak), Otroška skupina „Radiše“ (Janko
Tolmajer), Vokalno instrumentalna skupina „Jepa“ (Aleksander Černut), Mladinska skupina SPD „Gor-janci" iz Kotmare vasi in Ansambel Glasbene šole v Bilčovsu (Stanko Praprotnik). Bilčovs je zastopal še Trio prečnih flavt (Lovro Sodja). Aktivni Lovro Sodja vodi tudi Glasbeno šolo V Št. Janžu, ki se je predstavila s komadoma „Jutran-ja“ in „Vaško veselje".
Kot vse druge skupine so publiko v nabito polni dvorani navdušili tudi Otroški zbor iz Loč (Irena Černut), Mladinski zbor Marijinega vrtca v Št. Jakobu (sr. Antonija Kimovec) in Mladinska skupina iz Ledenic (Anica Resman).
Med „stare zajce" sodita že skupini Trio Jug iz Sel (Germana Jug) in Tamburaši SPD v Št. Janžu (Ivana VVeiss), ki so zagodli kolo gradiščanskih Hrvatov.
Eden izmed viškov pa je bil vsekakor nastop Dekliškega pevskega zbora KD ..Markovič" iz Rožeka, ki ga vodi Gerti Valentinič. Z lastnimi satiričnimi teksti je nekaterim slovenskim ustanovam in ..navadam" pogledala na prste. Vsekakor je to skupina, ki išče nove in kot lahko sklepamo po reakcijah publike, tudi uspešne poti.
„Demonstracija" posebne vrste
Radio/televizija
STRAN	ČETRTEK,
ID 4. julija 1985
STRAN	ČETRTEK,
_________I f 4. julija 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 5. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Metaluna 4 ne odgovori — 11.55 Woody VVoodpecker — 12.00 Zločini nad okoljem — 13.00 Poročila
—	14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Družina Feuerstein — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Ana, Ciro & Co — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY nerešeno
—	21.20 Anekdote po notah — 22.05 Šport — 23.05 XY nerešeno — 23.10 Poročila
Sobota, 6. junija:
9.00	Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Zlato iz vročega grla — 12.15 Jour fixe — 13.15 Poročila — 14.30 Pri Katr-ci blondinki — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 Nogavičica —
16.30 VVickie in močni možje — j 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risati — slikati — oblikovati — 17.30 Fragelsovi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Poj z nami — 21.50 Šport — 22.50 Končno nekaj za smeh
Nedelja, 7. julija:
15.00	Nevesta je bila prelepa — 16.30 Pustolovščina Capuccetta
—	16.55 Leteči Ferdinand — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Onstran jutranje zarje — 21.15 Gustav Mahler — 22.45 Tedaj
Ponedeljek, 8. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Pogled v lonček — 10.00 Šolska TV — 10.30 Pri Katrci blondinki — 11.50 Woody VVoodpecker — 12.00 Iz parlamenta —
13.00	Poročila — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kole-
dar — 16.05 Charlie Brovvn — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 VVickie in močni možje — 17.30 George — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport
—	21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Od sreče skromnosti
Torek, 9. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Italijanščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Morivci z dežniki — 12.05 Ponedeljkov šport
—	13.00 Poročila — 14.45 Lou Grant —■ 13.50 Počitniški koledar — 16.05 Ana in siamski kralj
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Holgers-son — 17.30 Tudi šala mora biti
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski re-port — 21.15 Cena sile — 22.05 Štajerska jesen — 22.50 Šport
Sreda, 10. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Francoščina — 10.00
Šolska TV — 10.30 Prosim ne motite — 12.10 Tuzemski report
—	13.05 Poročila — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Hidroplan 121 SP
—	16.30 Praznik za Mimija — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Majhna pustolovščina — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Lepotice noči — 21.40 Brezobzirno hvaležen
—	23.15 Šport — 23.45 Poročila
Četrtek, 11. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Slikanica
—	9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Lepotice noči — 11.50 Pri ribniku — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila
—	14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Muppet-Shovv — 16.30 Am, dam, des —
16.55	Mini-ZiB — 17.05 Nils Hol-gersson — 17.30 Perrine —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.50 Domovina — 22.50 Šport
TV LJUBLJANA

1. SPORED
Nedelja, 7. julija:
9.00	Poročila — 9.05 Živ žav —
10.00	Grizli Adams — 10.25 Lampijon in lepa Marija — 11.05 Srečanje oktetov — Šentjernej 85 — 11.35 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila
—	15.15 Mostovi — 15.45 Čedo-mer Ilič — 16.45 Poročila — 16.50 Formula I — 17.35 Mačka
—	18.55 Knjiga — 19.30 TVD —
20.00	Zadrski memento — 21.10 Slovenci v zamejstvu — 21.45 Športni pregled — 22.15 Balkansko prvenstvo v kolesarstvu
—	22.30 Poročila
Ponedeljek, 8. julija
17.50 Poročila — 17.55 Poletav-ček — 18.25 Ciciban plava — 18.45 Podium — 19.30 TVD — 20.05 Lyttonova kronika — 21.00 Aktualno — 21.40 Večer kraljevega baleta iz Londona — 22.25 TVD II
Torek, 9. julija:
17.50 Poročila — 17.55 Niške zborovske slovesnosti — 18.25 Miti in legende — 18.40 TV galerija — 19.30 TVD — 20.05 Pod starimi strehami — 21.40 Omizje — 23.45 Poročila
Sreda, 10. julija:
17.55 Poročila — 18.00 Čmrlj iz Kolorada — 18.15 Saj si vendar punca — 18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD — 20.05 Mednarodna obzorja — 20.55 Film tedna: Življenje Jane Pit-mann — 22.50 TVD II
Četrtek, 11. julija:
17.35 Poročila — 17.40 Storžko-vo popoldne — 18.00 Po poteh Gubčeve brigade —	18.30
Obramba in samozaščita — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Bregovi — 22.25 TVD II — 22.40 Retrospektiva domače TV-drame
Petek, 12. julija:
18.00 Poročila — 18.05 Naš prijatelj Tito — 18.20 Grizli Adams
—	18.45 Želeli ste — poglejte — 19.30 TVD - 20.05 Živi planet
—	21.00 Ne prezrite — 21.15 Gangsterska kronika — 22.05 TVD II — 22.15 Oči Laure Mars
Sobota, 13. julija:
12.55 Poročila — 13.00 „Band Aid" — 14.45 Čmrlj iz Kolorada
—	15.00 Naš prijatelj Tito — 15.15 Miti in legende — 15.30 Poletavček — 16.00 TV galerija
—	16.30 Človekovi možgani — 17.20 Skrivnost morskih globin
—	18.45 Boj za obstanek — 19.30 TVD — 20.00 Kitinja ne sme umreti — 22.20 Zrcalo tedna — 22.45 Poročila — 22.50 „Band Aid"
• Bilčovs
RAZSTAVA Ernsta Arbeltstel-
na bo odprta do 31. avgusta 1985 v poslovnih prostorih Posojilnice Bilčovs.
• Celovec
RAZSTAVA GRADIŠČANSKE-GA HRVATA, akademskega slikarja ERIHA NOVOSELA iz Nove Gore
Čas: od 2. julija — 2. avgusta 1985
Kraj: Galerie „C“, Palais Goess na Starem trgu v Celovcu Odprtje je 2. julija ob 19.00 uri Na odprtju bojo predvajali film o umetnikovem delovanju, vpletenem v njegovo okolje.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Petek, 5. julija:
15.00 Šport — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Na rdeče-belo-rdečih sledovih — 21.15 Čas v sliki — 22.05 Dve številki preveliko — 23.30 Zahodno od Santa-Fe — 23.55 Poročila
Sobota, 6. julija:
14.00	Iz parlamenta — 15.00 Šport — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Morivci z dežniki — 21.50 Poročila — 21.55 Vprašanje kristjana —
22.00	Vera Cruz — 23.30 The Munsters — 23.55 Poročila
Nedelja* 7. julija:
9.00	Ludvvig van Beethoven — 9.15 Ekspedicija v svet živali —
10.00	Boniface Somnambule — 11.30 Orientacije — 12.00 Portret glasbenika Petra Wolfa — 12.45 Šport — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Prosim ne motite — 21.55 Poročila — 22.00 Chicago 1930 — 22.50 Šport — 23.10 Solid gold — 0.05 Poročila
Ponedeljek, 8. julija:
17.00	Velika mesta sveta —
18.00	Človek in žival — 18.30 VValtonsovi — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hotel — 21.00 Novosti v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Domovina — 0.00 Poročila
Torek, 9. julija:
17.30 Orientacije — 18.00 Očarljiva Jeannie — 18.30 VValtonsovi — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Made in Austria — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2
Sreda, 10. julija:
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 VValtonsovi — 19.15 Tedaj —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Onstran jutranje zarje — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Domovina — 23.30 Mesto — 0.10 Poročila
Četrtek, 11. julija:
17.05 Zgodovina pomorske plovbe — 18.00 Tu sem jaz človek 18.30 VValtonsovi — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svoje dni — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Cafe Central
Obiščite GALERIJO WERNERJA BERGA v Pliberku
Odprta je dnevno od 10.—12. ter od 16.—18. ure.
• Celovec
LOSCH razstavlja pod svojim Pravim imenom ROSENZOPF
v dvojezični kulturni tabernl »Bierjokl — Pri Joklnu" od 20. 6. do 17. 7. 1985 nove slike.
©
RADlCELOVEC
slov^ oddaje
Petek, 5. 7.	p0rek> 9- 7.
Matija Čop, 150-letnica artner.
Ciril Zlobec, 60.
Sobota, 6. 7.
Sreda, 10. 7.
Duhovni nagovor (župnik Hj 2i^Jadra,P'
zej Olip - Šmarjeta), vost	00 - 22.00 večerna oddaja.
(Danica Urschitz).
č,
Nedelja, 7. 7.
Glasbeni forum (Emil Krist6
'etrtek, 11. 7.
^ož-Podjuna-Zila
Ponedeljek, 8. 7. £etek, 12. 7.
Cas> ki živi.
Kontakt.
2. SPORED
Nedelja, 7. julija:
13.10	Avtomobilske dirke formule I — Za VN Francije, Finale jugoslovanskega pokala v boksu — 18.25 oddaja iz kulture —
19.10	Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Postaja na reki Jang-ce — 21.00 Poročila —
21.10	TV-kino: Bežno srečanje
Ponedeljek, 8. julija:
17.30 Beograjski TV-program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota napredka — 20.50 Poročila — 20.55 Glasbena parada — Radenci 85 — 21.45 Dinastija
Torek, 9. julija:
17.55 TVD — 18.15 Mi in TV — 18.45 Thommy’s pop show extra — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna oddaja — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Poročila — 20.55 Spomeniki revolucije — 21.40 Knjige in misli
Sreda, 10. julija:
17.55 TVD — 18.55 Legende sveta — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.50 Poročila — 20.55
Dubrovnik:	Otvoritev poletnih
kulturnih prireditev — 21.45 Jazz na Ekranu
Četrtek, 11. julija:
17.55 TVD — 18.15 Na črko, na črko — 18.45 Ljudje, čas, glasba
—	19.30 TVD — 20.00 Večni klic
—	21.10 Poročila — 21.15 Umetniški večer
Petek, 12. julija:
16.30	PJ v plavanju-finale —
18.00	TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Zabavna oddaja —
19.30	TVD — 20.00 Ples 84 —
21.30	Pianist Martial Šolal — 21.35 Nočni kino: Žepar
Sobota, 13. julija:
13.00	„Band AID", prenos koncerta rockovske glasbe za pomoč lačnim v Afriki s stadionov Wembley v Londonu in John F. Kennedy v Philadelphiji
e Loče
FOLKLORNI VEČER FOLKLOREABEND
Čas: ponedeljek, 8. 7. 1985, ob 20.30 uri
Kraj: Loče, gostilna VVrolich Prireditelj: SPD „Jepa Baško jezero" v Ločah Nastopajo:	Tamburaški an-
sambel iz Loč; Kvintet JEPA; Mladinski zbor iz Ledine; Folklorna skupina iz Sel
Prireditve
PRIREDITVE
• Šlibar na Komlju
lil. SREČANJE PRI ŠT1BARJU na KOMLJU
Prireditelj: Katoliška mladina Pliberk, Žvabek, Suha, Vogrče; Pliberški časopis; KPD „Drava“, Krščanska kulturna zveza in Živinorejska zadruga Pliberk
čas: nedelja, 7. julija 1985, ob 11. uri (sv. maša)
Kraj: pri Šlibarju na Komlju
• Št. Primož
5 LET KULTURNI DOM „DANICA“ - ..SREČANJE MALIH SKUPIN"
Prireditelj: SPD „Danica" in SPZ
Čas: petek, 12. julija, ob 20.30 Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Sodelujejo: Tercet Sturm iz Dobrle vasi; Frauentercet Stein; Družina Zvvitter iz Za-homca; Kvartet Kežar iz Št. Vida; Kvintet graških študentov; Kvintet Griffen/Grebinj; Kofla-cher „Streich“; MePZ „Danica“
• Rebrca
TEDEN MLADIH UMETNIKOV Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in mladinski center na Rebrci
Čas: od ponedeljka, 29. julija 1985, 9. ure, do sobote, 3. avgusta 1985, 13. ure Kraj: Mladinski center na Rebrci
Prijave: najkasneje do 26. julija 1985 na Krščansko kulturno zvezo (Viktringer Ring 26, 9020 Celovec — tel. 04222/512528)
• Železna Kapla
TRADICIONALNA POLETNA NOČ
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: sobota, 13. julija, ob 20. uri
Kraj: pri občinskem kopališču v Železni Kapli
Igral in zabaval bo znani ansambel „Fantje treh dolin"
Za jed in pijačo je poskrbljeno
• Žitara vas
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Čas: nedelja, 14. julija, ob 20.30 uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Sodelujejo: Cerkveni zbor iz Št. Lipša; Plazniška dekleta; Duo Sadnikar; Mladinska folklora SPD „Trta“, glasbena šola in MoPZ „Trta“
Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina vabita na:
Izobraževalni tečaj za vzgojiteljice v otroških vrtcih in za vodje otroških skupin v mladinskem centru na Rebrci
ki bo od 15. - 20. julija 1985
Spored: 15./16. julij: Tine in Breda Varl Seminar za lutkovne igre — izdelava lutk, ki jih bodo izdelali otroci in se obenem tudi igrali z njimi — spoznanje tehnologije lutke — animacija lutk in izbor besedila za določeni lutkovni sistem, primeren za vzgojo otroka
17./18. julij: Janez Bitenc in Ida Virt — Pregled poezije in proze za otroka (Janez Bitenc) — Kako predstavljamo otroku pesmi in zgodbe (Ida Virt in Janez Bitenc) — Srečanje z mladinsko pisateljico Branko Jurca
19. julij: prof. Mirko Ramovš — Otroške igre in plesi
19.	julij: prof. Slavko Hočevar — Nekaj poglavij iz metodike likovne vzgoje
20.	julij: prof. Slavko Hočevar — Likovne tehnike pri likovni vzgoji 20. julij: dvor. svet. dr. Pavel Zablatnik — Koroška slovenska narečja — Vzgojni pomen ljudskih šeg za otroke
cena: znižana na 150,— šil. dnevno, nadaljnje stroške (predavatelji in ostalo) nosita Krščanska kulturna zveza in Katoliška otroška mladina
Prijave: najkasneje do 10. julija 1985 na Krščansko kulturno zvezo ali na Katoliško mladino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: K KZ — 0 42 22 / 51 25 28; KOM 0 42 22 / 51 11 66
DRUŽINSKO PETJE
Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in SPD „Borovlje" v Borovljah
Čas: nedelja, 14. julija 1985, ob 14. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati (pri Glinjah) Nastopajo: družine iz Borovelj in okolice Povezuje: dr. Ludvik Karničar
za CIRILA In METODA, ki bo v petek, dne 5. julija ob 19.00 uri pri Vi^terniku v Podkraju.
Oživiti hočemo star običaj, ki je v našem kraju prišel že skoraj v pozabo.
Vsi prisrčno vabljeni!
od T^aenUcJnu
•	Dobrla vas
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Srce“
Čas: sreda, 17. julija, ob 20.30 Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi
•	Dom v Tinjah
od ponedeljka, 8. 7., ob 18. uri do četrtka, 11. 7., ob 13. uri
DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE
»ŽIVETI KRISTUSOVO ŽIVLJENJE"
Duhovnik naj s svojim življenjskim zgledom izpričuje Kristusa. Bolj ko je sam povezan z njim, bolj ga bo tudi oznanjal s prepričevalno besedo in s svojim življenjskim načinom. Voditelj: pomožni škof Jože KVAS, Ljubljana
od ponedeljka, 8. 7., do sobote, 13. 7., ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE: OGLED MAKEDONSKIH SAMOSTANOV IN OHRIDA Izobraževalno potovanje za vse, ki se zanimajo za duhovno dediščino slovanskih apostolov in za versko-umetniško izročilo pravoslavne Cerkve. Vodita: prof. dr. Stanko JANEŽIČ in prof. Slavka RAKOVEC
v soboto, 13. 7., ob 19.30 uri
FORUM ZA MLADINO:
»SREČANJE - KOT SREČA IN NALOGA"
Predavatelj:	prof. dr. Otto
BETZ, Thanhausen
NAPOVED:
od torka, 16. 7., ob 18. uri do petka, 26. 7., ob 13. uri FERIAE LATINAE Latinščina kot pogovorni jezik. ' Vodi: p. Suitbert H. SIEDL, O.
C. D., Salzburg
od nedelje, 25. 8., ob 18. uri do sobote, 31. 8., ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE Vodi: Miha VRBINC s skupino profesorjev, učiteljev in študentov
od ponedeljka, 2. 9., do torka, 10. 9.
ROMARSKO POTOVANJE NA MONTSERAT, V LURD IN LA SALETTE
Vodi: g. p. Anton Cvetko, Med-gorje
Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!
od torka, 3. 9., do torka, 10. 9.,
POTOVANJE SADJARJEV, KMETOV IN VSEH DRUGIH INTERESENTOV PO JUGOSLAVIJI IN GRČIJI
Vodi: dipl. inž. Franc Lombergar, kmetijski zavod Maribor Točnejši spored lahko dobite v Domu v Tinjah!

Pretekli ponedeljek je bila v Celovcu sklenjena sponzorska pogodba med tovarno celuloze „Obir“ v Miklavčevem in škofijskim nogometnim moštvom DSG Sele, kateremu zagotavlja pogodba za tekmovalno sezono 1985/86 100.000 šilingov. Nogometaše izpod Košute je v preteklih dveh letih podpiral Naš tednik, ki je imel zadnjo soboto skupno s selskimi nogometaši zaključno prireditev na nogometnem igrišču v Selah. Glavni urednik Našega tednika prof. Jože VVakounig se je ob tej priložnosti zahvalil Selanom za dobro sodelovanje in jim želel tudi letos v podligi obilo uspeha.
DSG Sele z novim sponzorjem v novo sezono
ŠAH: SŠZ — Blatograd
K prijateljskemu spopadu s SSZ je vabilo moštvo iz Blatograda v petek 28. junija. Že dolgo načrtovan dvoboj je bil tokrat kljub raznim težavam izvršen. Franci Rulitz — prejšnjo leto še pri nasprotnem moštvu, sedaj že pri SŠZ — je zaradi stikov do obeh moštev omogočil to tekmo. Igralo se je na osmih deskah; pretežno novi člani so bili nominirani in so kot edini slovenskega moštva točkovali! Blatograd ni nastopil z najboljšo postavo, bil pa je vendar kos Slovencem. Izid tekme: Blatograd — SŠZ 5-3. Jgrali so: A. Gallob 0, G. Živkovič 0, F. Rulitz 1, I. Ferm 1, I. Lukan
0,	A. Einspieler 0, H. Rulitz
1,	V. Kernjak 0.
Pogodba, katero sta podpisala predsednik DSG Sele mag. Ivan Olip in direktor tovarne Obir, dipl. inž. Feliks Wieser, zahteva mdr. tudi spremembo pravil DSG Sele. V odbor bo v nedeljo na izrednem občnem zboru izvoljen zastopnik tovarne Obir, vrhu tega pa bodo Selani igrali naslednje leto pod novim imenom „Obir DSG Sele/Zell". Selški nogometaši so za tovarno Obir nedvomno kakovosten reklamni dejavnik, saj kupuje tovarna ravno v tem kraju veliko lesa. Oba zastopnika sta Mrazila upanje, da bo klub plul Pod novo zastavo ravnotako Pspešno, kot je to doslej.
Glavni urednik NT, prof. Jože VVakounig (ievo zgoraj) s selskimi nogometaši v dresih Našega tednika
Šmihel bo ostal v podligi

w*m

Simej VVoschank bo zopet predsednik
Smihelski nogometaši bodo j.udi naslednje leto ostali v pod-'9'; V kvalifikaciji proti VVeisen-steinu so sicer prvo tekmo v "/eisensteinu izgubili (0:2), na ^°mačih tleh pa so premagali 9°ste s 4:1. Ker pa je VSV pre-Senetljivo le šel v 2. ligo, se je udi VVeisenstein rešil izpada.
, po uspehu Šmihelčani krat-v° Počivajo, trening se bo pri-Ce| naslednji teden. V nedeljo
dopoldne je na sporedu občni zbor, kjer bo prišlo v odboru verjetno do malenkostnih sprememb. Po vsej verjetnosti si bosta zamenjala mesta Franz Ra-musch in Simon VVoschank, ki bo prevzel predsedniško mesto.
Ker bo v naslednji sezoni smel igrati le še en legionar, bodo Šmihelčani morali oddati Vaučeja, za katerega se zanima
že Pliberk.
Na pliberškem športnem prazniku je podleglo šmihelsko moštvo v internem občinskem prvenstvu 1:2, čeprav je nastopilo s popolnoma mladimi in neizkušenimi igralci. O občnem zboru in o transferih bomo poročali naslednji teden.
M— iiiiiiiiiiiiuiM^—M
GOSTIŠČE ..Pri Jerneju"
Z NOČNIM KLUBOM „R0SA"
Wl v KOKRICI (2 km severno od Kranja) iffl * ODLIČNA KUHINJA in IZBRANA VINA I I Rezervacije miz: tel. 03/064-24 134 I Ob nedeljah in ponedeljkih zaprto [
2 mednarodni avstrijski triatlon v Škocljanu je tudi letos odlično uspel. 130 tekmovalcev se je lotilo naloge. (2,2 km plavanja, 22,7 km teka in 106,8 km kolesarjenja.) Na sliki tekmovalci pri teku in po plavanju. Sliki: W. Valentin
SAK 1970 : SAK 1980 3:5 (2:1)
SAK 70: Vladimir VVakounig, Karli Pristovnik, Janko VVoschitz, Janez Pandel, Gusti Zablat-nik, Marjan Pandel, Peter VValdhauser, Stanko Olip, Mirko Singer (46. Franz Rozman), Folti VValdhauser;
SAK 80: Igor Mrkun (46. Naschenvveng), Štern, Franc Sadjak, Mirko VVieser, Miha Kreutz, Lojze Jagodič, Luschnig (46. Mrkun), dr. Igor Ogris, Joško Gregorič (40. Vauče), Ratajec;
Dobrla vas, 100 gledalcev Strelci: Janko VVoschitz (28. in 59. min) in Marjan Pandel (43.) oz. Sadjak (32.), Kreutz (60.), Urban (65.) in Ratajec (75.)
Navijači SAK so preteklo soboto videli v Doberli vasi izredno zanimivo tekmo med prvimi igralci SAK in današnjim članskim moštvom. To prijateljsko srečanje na igriš-
SAK je počastil na plesu v Globasnici svoje tri najbolj zaslužene igralce, (od leve: podpredsednik M. VVieser, Gusti Zablatnik, Janko VVoschitz, Nužej Lampichler, in predsednik konzul Ciril Štern)
SAK obhajal 15-letnico ustanovitve!
ču ni bilo vedno tega značaja, obe moštvi sta se trudili in borili, vsak je hotel odnesti zmago. Presenetljivo so naši veterani" kmalu vodili in igrali dober nogomet, kjer ni manjkalo lepih akcij in tehničnih vložkov. Tako sta npr. Pandel in brata VValdhauser pokazala mladim, da je bila pred desetimi leti kvaliteta igralcev gotovo ista, kot je danes, posamezniki so bili mogoče tehnično celo boljši. Pa tudi Lampichler in VVoschitz, ki igrata že 15 let za SAK, nista prav
nič prizanesla mladini, ki je šele proti koncu dobila igro v roke, ko je starejšim pošla moč. 15 minut pred koncem je SAK 70 vodil že 3:1 in šele v zadnjih minutah je prvak pod-lige končno zagotovil svojo zmago. SAK 70 pa je pokazal, da je SAK že pred leti upravičeno štel med najboljša moštva na Koroškem. V Dobrli vasi sta bili na vsak način na delu dve tehnično izredno dobri moštvi, ki sta zrcalili 15 letno zgodovino SAK, ki jo je vsak posamezni igralec oblikoval.
Igrali so kot v „starih“ časih, SAK 70. (od leve stojijo: F. VValdhauser, M. Singer, J. VVoschitz, St. Olip, J. Pandel, N. Lampichler; klečijo:
M. Pandel, P. VValdhauser, V. VVakounig, K. Pristovnik, Gusti Zablatnik.
Karl Smolle je počastil za NT najboljše igralce SAK P. Sterna (slika), Luschniga, Kreutza in Gregoriča.
Trenerski poker pri SAK — Tellian, Kovvatsch, Cruze k SAK?
Mesec in pol pred začetkom prvenstva v koroški ligi se poteguje vrsta klubov za trenerja SAK, Lojzeta Jagodiča. Že med sezono se je zanimala celovška Avstrija, potem Spital, nato Št. Vid in zdaj po novem tudi VSV iz Beljaka. Ker SAK trenerju Jagodiču na noben način ne bo hotel zapreti poti v višjo ligo (čeprav je Jagodič podpisal pogodbo za dve leti), je bilo v preteklem tednu mnogo govora o Ja-godičevem nasledniku. Prvi kandidat je menda trener „Reike“ Tellian od Mostiča (Brucki), ki bi pripeljal s seboj tudi vratarja Kovvatscha (igralec kor. reprez.) in igralca Jo-šija Gruzeja (namesto Raczynskega, katerega vleče k Avstriji). Ker pa se mudi Tellian trenutno na dopustu, še ni prišlo do konkretnih pogovorov, alternativi sta pa po mnenju zaupnikov SAK celovška brata Adi in Pepi Thuljer, ki sta pripravljena prevzeti SAK.
Adi Thuller: »Nočem komu vzeti sedeža"
„Nimam tako slabega karakterja, da bi se že prej pogovarjal z drugimi klubi, ker sem še pri KAC. Po 5. juliju pa lahko govorimo naprej, naloga bi me zelo zanimala. Če SAK pride, sem pripravljen."
Pepi Thuller: »Razumem tudi slovensko"
„Poznam vsakega posameznega igralca. SAK je odlično in perspektivno moštvo, s katerim bi gotovo lahko mnogo napravil. Še eno leto v koroški ligi bi bilo zanimivo, toda SAK se mora hitro odločiti, imam že mnogo ponudb."