94. številka.
Ljubljana, v torek 27. aprila.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan mve<ei> izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projenian za a v Htri j sko-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol l«ta 8 fjld., za četrt leta 4 fMLj za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi j ano brez pošiljanja na dom m       leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki., za jeden uieaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. m četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kakor poštnina znaš«. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (j kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. — Rokopisi s < ne vračajo. Uredništvo in npr a vništv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka »tolh-i-. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljali UHročninu, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 ,,
Up-ravni&tvo „Slov, JSrarofla*\
Po praznikih.
Dočakali in veselo preživeli smo praznike veselega upanja, zatorej: „Sursum corda!" Kdor ima vero v narodno našo bodočnost, kdor ljubi slovensko svojo domovino, temu je dobro došel spomin, da je Bog bil, ki je za pravico trpel, da je v pravici bila moč Boga in da je pravica poveličana ostala, ko je že bila pokopana! Če se vidimo le naprej v svojej narodnosti obdane od sovražnikov, potem je le upanje tisti vir, iz katerega zajemamo pogum in moč, da neustrašno branimo svoje trdnjave, je ta vir upanje, da bodo konečno odbiti napadi in da se bosta gotovo kedaj v naše domove uselila mir in sreča, slovenska doba! In kadar pridejo dnevi pomladi in dnevi ustajenja, tedaj poganjajo tudi kali našega narodnega upanja, ustajamo tudi mi, ker nas Velika noč opomina, da ustaja vse, kar ima v sebi moč vere in ljubezni.
Poglavitno je tudi res, da imamo vero v svojo narodnost in ljubezen do svoje domovine.
Narodnost naša je naše življenje.   Dokler se
nesmo zavedali, nesmo bili Slovenci in kadar se bi zavedati prenehali, prestalo bi tudi naše slovensko življenje. Ako verujemo v svojo narodnost, verujemo tudi v same sebe, kadar pa popustimo narodno svojo vero, tedaj smo zatajili same sebe in tujstvo je preraslo naše grobove. Ali dobrote in jakosti narodnosti so še druge. Omika more v najširše kroge prihajati le po narodnih potih. Kultura v tujem jeziku služi le aristokratom naroda. Narod sam pa je ne pozna, ker mu je jezik tuj, ker mu je ta jezik neprozoren zastor, kateri prikriva omiko in splošnjo presveto. Nenarodna kultura prouzročuje, da so močni nekateri, narod pa da slab ostane, da je suženj pravih svojih rojakov. Kdor s tujstvom hoče narodu pomagati, tisti mu sploh pomagati neče, ker če je duševni napredek zavisen od spoznavanja znanostnih resnic in izkustev, zavisen je ob jednem od tega, da je spoznavanje sploh dosezao, kar pa je le tedaj, ako se narodu kaže v jeziku, ki je njegov naroden, in katerega bolje razume, kakor katerega koli izmej priučenih. Narodne omike je ni brez narodne šole, narodne cerkve in narodne knjige! Če bi druzega ne bilo, še to, da duševni napredek naroda le iz narodnih tal uspešno raste, že to opravičuje klic narodnosti, že to je vredno, da so vsi blagi duhovi zavzeti za narodnostno načelo, narodno vero.
Z narodnim prepričanjem, ki je kakor zrak potrebno za narodno življenje in narodno napredovanje, vezati se mora narodno navdušenje, katero ima glavno svojo žilo v čistej, gorečej domovinskej ljubezni. Kjer je prepričanje, da je stvar dobra, tam najde mesto tudi vnema za dobro stvar, najde se narodno navdušenje, ako je kaj ljubezni v srci do naroda. Kakor pa je božja vera mrtva, ako je brez del, mrtva je tudi narodna vera brez dejanske ljubezni, in bodi tudi vera narodnjakova uprav fanatična ! Ljubezen narodna se mora razodevati v narodnem delovanji, v značajnein zastopanji narodnih koristij v zasobnih krogih in na javnih mestih.
Sedanji položaj slovenskega naroda nam kaže, koliko je bilo dosihdob v njem narodne zavesti in koliko je zanj storila narodna ljubezen. Potem se more ravnati tudi naše narodno upanje.
Jedno se ne sme nikdar pozabiti, kadar se govori o zgodovini našega narodnega razvoja, to namreč, da so v našem razvoji delale gole domaČe moči, da to, kar smo, postali smo sami po sebi. Res še nesmo toliko, kolikor bi bilo potreba, da smo jednovrstni z drugimi narodi, ki imajo Že stoletje staro svojo zgodovino povestno in književno. Ali tega mi sami nesmo zakrivili. Za to je dovolj častnega dokaza istina, da so proizvodne moči slovenskega naroda bogatila tujo znanost in tuje slovstvo in da bi po teh močeh slovenska književnost lahko tako slovela, kakor slovi nemška znanost po slovenskih peresih. Duševnih močij slovenskemu narodu ne manka, a sredstva, katera država daje za znanostni napredek drugim narodom, so še danes ta dan nam utrgana. Brez vnanje podpore se je Slovencem ustanovilo cvetoče duševno polje, in le narodna vera pa narodna ljubezen omikanih Slovencev je narod prebudila. Po vsem tem, da so še mej nas pomešani besni sovražniki in domači izdajalci, da smo obkoljeni od celih sovražnih narodov in četudi nimamo še jednakopravne državne obrambe za svoj narodni bitek, smemo vender veseliti se svojega preporoda in te svoje stopinje, osobito če pomislimo, da se sedaj uspešno ustavljamo tisoćletnej nakani germanstva, ki je bila ta, hoditi po Slovenstvu do Adrijanskega morja.
To naše ustajanje je tudi naše upanje. Mi menimo, da bode narodna vera kmalu se udomačila v vsakem slovenskem srci in da bodo omikani sinovi slovenskega naroda vsi goreče ljubili, zvesto in značajne zastopali koristi svoje domovine! Potem si tudi smemo upati boljo bodočnost Vztrajnost bodi naše orožje, „potrpežljivost naš talent"! Delajmo, a poprej si razdelimo delo, privabimo k delu najširše kroge, vsacega, kdor ni rodoljub samo z ustnicami, nego tudi s srcem in žrtvijo, da delo ne počiva samo na ramah jednega, da ima vsako mesto svojega delavca! Pa uživali bodemo sad našega dela, — a kdor izmej nas pod časom v delu premine, kdor ne dočaka cvetne nedelje s palmovo vejico miru in ne bode deležen velike nedelje narodnega zmagoslovja, tisti stopi iz vrste delavcev z blaženo zavestjo, da ni živel zastonj, da
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.   Spisal Lud o vik Halevy; poslovenil Vinko.) (Dalje.)
Peto poglavje.
Svoje dni je bil Pariz še Parižanov in ta „svoje dni" ni še tako daleč za nami; k večjemu trideset do štirideset let. Takrat so bili še Parižani lastniki Pariza, kakor so Angleži lastniki Londona, Španci Madrida in Rusi St. Peterburga. Ti časi so minili. Druge dežele imajo še svoje meje, a Francija jih nema več. Pariz je postal velikansk stolp babilonski, mejnarodno in kozmopolitično mesto. Tujci ne dohajajo k nam samo na obisk, marveč, da žive pri nas.
Zdaj imamo v Parizu rusko naselbino, špansko, orientalsko, amerikansko. Te naselbine imajo lastne cerkve, lastne bankirje, lastne zdravnike, lastne časnike, lastne propovednike, lastne pope in lastne zobne zdravnike. Tujci so nam že odvzeli večji del elvsejskega polja (Champs-EIvsees) in boulevarda Malesherbes in vedno Še dalje prodirajo. Mi pa se umikamo pred tem zasedanjem ter ustanovljamo
zdaj pariške naselbine na ravninah okolo Passv-ja in Mom c u u-a, v bivališčih, katerih poprej k Parizu niti prištevali neso in ki ne spadajo popolnem k njemu.
Mej vsemi temi tujimi naselbinami je amerikanska najmnogobrojnejša, najsijajnejša in najimo-j vitejša. Amerikanca vedno doleti kak hip, ko se čuti dovolj bogatega, a Francoza nikdar. Amerika-nec potem preneha, da si odpočije, in če prav se ne loti svojega kapitala, vendar ue dela skopo s svojimi dohodki. On zna razdavati svoje novce; nasproti pa zna Francoz samo štediti.
Amerikance jako močno vleče v Pariz, kajti na svetu ga ni mesta, kjer je možno svoje novce razdavati tako prijetno in zložno. Prav posebno pa je ta privlačnost uplivala na gospo Scottovo in gospodično Percivalovo.
Najbolj francoska naših naselbin je Kanada, dasiravno ni več naša. Spomin na nekdanjo domovino je izseljencem v Quebecu in Montrealu še močan in drag. Suzanka Percivalova bila je od svoje matere popolnem francoski vzgojena, in ona je svojo sestro navdajala z isto ljubeznijo do naše dežele. Sestri sta se čutili Francozinji, da, še več Parižanki.
Ko so se milijoni bili usuli na nji,  obšla je !
obe ista želja: V Parizu živeti. Hrepeneli sta po Franciji, kakor človek hrepeni po domovini svojej. Gospod Scott je marsikatero dejal temu nasproti.
„Ako mene ne bode več tukaj," dejal je r,in se vsako leto le za dva ali tri mesece vrnem sem kaj v Ameriko, da zastopam vajine interese, zmanjšali se bodo vajini dohodki."
nKaj to de?" odgovorila je Suzanka. „Mi smo bogati, celo prebogati . . . Potujmo, prosim te . . . Kako bomo srečni, kako zadovoljni !u
Gospod Scott dal se je pregovoriti in prve dni jauuvarja 1880. leta mogla je Suzanka naslednje pismo pisati svojej prijateljici Katinki Nortouovoj, ki je že več let bivala v Parizi:
„Zmaga je dobljena, Rihard je privolil. V aprilu pridem ter iz nova postanem Francozinja. Ponudili ste se mi, da vse pripravite za našo domačijo v Parizi, in jaz sem tako neskromna, da uporabljam to ponudbo.
Kadar se moja noga prvič dotakne Pariških tal, rada bi, da bi takoj mogla Pariz uživati, ne da bi cel prvi mesec zapravila pri tapecirurjih, vozarjih in prodajalcih konj. Takoj ko stopim iz železnice, rada bi našla na kolodvoru svoj voz, svojega voznika, svoje konje. Takoj prvi dan bi rada z vami obedovala v svojej hiši. Najemite ^rrirov
se je trudil /a potomstvo, blagoslavljajoče njegov I spomin. In zatorej, narod slovenski: „Sursum j c o r d att !
Politična razgled.
iVotraiijc <Icfe
V L j ubij a ni 27. april •
V nekaterih krajih v «j»:;2ici|f se prikazuje neko gibanj« mej poljskimi in rasinsklipi kmeti proti plemstvu (žlahti' in proti žblohi. Agitatorji šuntajo narod proti žlahti. Pri volitvah v deželni in državni /bor je Vselej žlahta znala stvari tako Obračati, da ni bil voljen boben neplemenit posla -nec. Ko sta vzlic vsem rovanjem žlahte bila voljena kmetskomu prebivalstvu prijazna kandidata kmet Orzechowski m dr. P. Kopvnski, je poljska žlahta napela vse siie, da ju izrine iz državnega zbora. Poslednji je moral odložiti svoj mandat, ker mu je to ukazal njegov predstojnik škof Tarnovski, Sobos, na željo žlahte. Kmet Orzecovvski pa. ni hotel umakniti se mi prigovarjanje iz državnega zbora. Kmetje so zaradi taeega postopanja bili jako nevoljni. V Galiciji je pa ljudsko šolstvo jako pomanjk'jivo, ker plemenitaši se neso brigali za omiko naroda. Agitatorji so nevednost narodovo porabili v svoj prid. Začeli so narodu praviti, da se žlahta zato tako riue v javno zastope, da bi zopet upeljala tlako. V državnem zboru predlagal je dr. Menger, da bi se zakon o nedeljskem počitku nekoliko premenil. Gulišku duhovščina začela je pa mej narodom nabirati podpise za peticije proti Mengerjevemu predlogu. Agitatorji so pa porabili to priliko. Začeli so ktnenmi praviti, da so ti papirji ujmovnlne pole za puntarsko vojsko*. „Mlađi C'isaru nabira vojake, da se bode bojeval proti „staromu cesarju". „Mladi cesar" je prijazen grašeakom in lamo upeljati zopet tlako, katero je „stari cesar" odpravil. Mej tem so pa nekateri velikaši priredili velike love. Kmetje so pa mislili, da se že zbirajo čete ..mladega cesarja" . Gozd „Svinska gora" so kmetje oboroženi s sekirami obkoiili, ker je bil velik iov kneza San-guszka. Vse iovce bi gotovo bili pobili, ko bi ne bili jedno uro poprej ostavili gozda, kakor so ga obkolili kmetje. Gibanje mej kmeti se je že precej razširilo. Več osob so že oblastva zaprla in na več krajev so se že morali odposlati vojaki. Poljski listi pripovedujejo o ruskih agitatorjih, oficijalna poročila pa temu oporekajo. Na Žide je gališki kmet jezen, ker ga jako odirajo in je tedaj naravno, da se gibanje obraća proti Židom. Gibanje pa še to poveličuje, da žulje ščujejo narod proti žlahti, da bi bili sami varni, žiahta pa ščuje proti Židom.
Novi naučni minister dr. pl Guutsch je odredil, tla se v kratkem začno pogajanja zaradi osnove <*PNkc teologične fakultete v Pragi. Kakor „Politik" piše, izvršile se bodo v kratkem razne premembe v češkem deželnem s^etu.
31oruvslti namestnik, grof Schčmborn, odložil je svoj deželnozborski mandat. Voljenje bil pred dvema letoma v Ogerskein Gadiši Proti njegovoj volit vi se je bil uložil protest. Levičarji katerim grof Schonborn kot češki rodoljub ni po volji, hoteli so sprva zavreči volitev, četudi neso mogli dokazati nobene istinite nepravilnosti, ampak so le trdili, da se je pritiskalo pri volitvi na uradnike. Viani so pa vender to volitev potrdili.
Vjpaimj e tirauve.
Pretekli teden bile so v .Srbiji ministerske konferenci*, ki so se posvetovale o budgetu in predlogah, ki se bodo predložile skupščini. — Italijanski kralj je podelil srbskemu ministru vnanjih zadev, Franisoviču, veliki križ italijanskega kroninega reda. —  Prva številka  „Odjeka", ki je v soboto
i/šia v Belemgradu,  konstatuje. da je list bil prisiljen zaradi dogodkov prenehati, ker je bil razvoj tendenci j   radikalne  stranke  nemogoč.   Po milosti kraljevi je radikalna stranka zopnt političen faktor, s kateri ni se t nora računati     Poslednji dogodki so p ikazali,  da je radikalna stranka močnejša, kakor je biia poprej.   Celo krona jo je v kritičnom tre nntkii vprašala  za sovet. Shod radikaleev v Niši je pokazal,  da je bilo opravičeno kraljevo zaupanje „Odjek" se zahvaljuje v imenu cele stranki' za oo miloščenje,  ki je bilo  tudi akt  politične modrosti, potem pa pokiudt»   voUjcem na srce  važnost bodočih volitev.
i'i-Kin;;-«rtt poslednja f*ta posebno skuša zboljšati blagostanje prebjvalstva in povzdigniti kmetijstvo, obrtnijo in trgovino. Več tisoč oral moč virj.i se je posušilo in dotično zemljo bode knez razdelil 29. t m. 000 rodbinam, da se bodo na njej naselile.
O stanji g;ršUe vojske se je general Vnsseur, ki je poklican, da jo reorganizuje, proti izdatelju „Akropolisa" jako nepovoljno izrazil. Častnikom manjka znanstva, vojaki pa neso izvežbani. Od 73.000 vojakov, ki so mnbilizovani, jih je nad UOOO v bolnicah. Turkov je več na meji, kakor Grkov. Poslednji ne bodo mogli začeti boja, ampak se bodo samo branili. Torpede, katere so nastavili Turki, da bi zabranili grškim ladijam uhod v Solunsko pristanišče, so odstranili nekda grški potapljavci.
V petek bil je v Grammoutu v Belgiji boj mej štrajkujočimi delavci in žandarji. Kakih 2000 delavcev prišlo je v mesto in zaprlo most čez reko Deudre. S tem so žanrečili, da žandarmerija ni lahko razgnala delavcev. Začel so je bil boj. Več delavcev in žandarjev bilo je ranjenih.
Dopl
BSl.
Iz Tr.<*t;i 24. aprili!. [Izv. dop.] Gospoda v Trstu dobro pozna krčmo „zur Stadt Frankfurt." No tam notri se je repenčil, pred kratkim nek mladič, recimo mu „Lojzek s Prošeka." Ž njim sedel je pri kupici piva nek Tržačan j>o očetu in materi Slovenec iz Kranjske. Prišla sta, v pogovor radi naše „Edinosti." Ta mladič, v resnici mlad, prične se hudovati nad vsemi Kranjci v Trstu, češ, oni nas vodijo, mi Se pa ne hod' mo pustili, temveč spodili jih bomo. Na dalje dejal je, da Kraševcev in drugih tujih Slovencev ni treba, da bodo že Tržačani skrbeli sami za Trst. Pri moji veri! Lojzek Ti si pa „kunšten 8 Ali ne veš, od kod je prišel Tvoj oče ? Tam od modre, temnomodre Soče! In kaj Te pa moti, da se pred drugimi sramotiš. Gostje, ki so razumeli Tvoj govor, so Te obžalovali, ker si tako lep in pii vsem tem tako bedast. Pa prav res obžalovati Te jo. Priprosti mladeniči Prošeka, ;ki neso nikakih šol obiskovali, bi si v greh šteli, tako surovo govoriti proti rodu svojemu in proti krvnemu bratu. Ali Te nič ne zaboli v srce, ko vidiš, da si Ti za mnogo bolj nazaj, ko Tvoji nešolani vrstniki. Tebi je vse „fo-rest," kar ni iz Trsta doma, ali vedi dobro, da tisti Kranjci, ki danes zvonec nosijo pri „Edinosti" neso prišli včeraj v Trst. temveč njih rodbina že več stoletij biva tu. Ti si pa še le seme iz Soške doline, pa češ govoriti proti tem.
Beži, beži, sram Te bodi! Dvakrat naj Te bode sram! Če pa še kaj zvem, Te bodem pa prav dobro oštel, ker druzega ne zaslužiš. Basta |
Hejsa, hola, la! Daneu viva! To Vam je bil krik. Cela karavana pijanih, se je privlekla na dan
voiitve v „Hotel Obelisk" po doma>e k „Danelo-vemu Lojzku" na Opčinah.   Viuo  je teklo,  da je
bilo veselje, kar s korci so ga zajemali.  Lojzek pa ves v zraku, polu sreče,  polu duha cikorjaškega. ; To je veselje,  kaj ne kompare!   Naš  „Žan," (to I je  izvoljeni   poslanec Daneu)  ta jih   bode pravil Kranjcem, kaj bodo Ti ljudje  nam gospodarili. Mi stare korenike Tržaške, mi možaki bodemo vladali, ne jia oni.   Britko bo tedaj za Vas, če Vam bodo j taki gospodarili,  ki še sami sebi ne  znajo. Varuj I se Lojzek iu drži se, da Ti ne Iz podleti, da Te v risnici Kranjci ne izpodrinejo, ker „Hotel Obelisk" I se je nagnil, ker ga nekaj teži.
Pa kaj mislite, kdo je pa pomogel „Danelu" do zmage'.-'   Mirković, banski lord in nek grof pri | vladi. Živic je tem ljudem preveč odkritosrčen, ah in kaj bi pa bilo, ko bi bil zdaj  Živic v mestnem zboru.   Radoveden je in hotel bi bil vedeti, za kaj so Ti mladi gospodje pri magistratu toliko pojedli. Zato,   da ne bi bilo treba odgovarjati »slavnemu i podesti," so ga pa vrgli.   V Trebčah so pa v dan i volitve toliko pili in jedli,  da je bilo joj.   Kdo je i plačal ?  Hudomušni ljudje pravijo, da je magistrat : plačal z obrestmi od  poneverjenega denarja. Ne vem pa ne, če je res.
Na piagistratu pa sedaj ne bode dolgo časa 1 nikake seje. Zakaj pa ne ?   Zato, ker si ti mestni : mameluki boje svoje sence, da bi jih ona ne inter-: pelovala radi teh velikanskih  defravdacij. — Joj, to  bode  še jedenkrat   lom  na   magistratu. Kaj neki potem pri vladi poreko?   Gotovo  se ne bodo smijali. — Svet radovedno vpraša, kako je vse to j bilo mogoće.   Jaz pa lehko  uganem.   Na  npater-: noštru" so jagode jednake,   na magistratu  pa gospodje uradniki; kar je jedna roka vzela, razdelila ' je mej več in zato, ker je na magistratu dosti go-j spodov (pol nepotrebnih) je pa tako prišlo. Le verujte mi. Ej pa dolgo menda ne bode trajalo. Pa lista   „Impertinento"   iu   „Šalobarda"   te gospode ; tako hvalita, menda zato, ker so tako krepki, da ■ so toliko snedli.   Kmalo bode še nekaj novega po-! čilo. In takrat se podere tudi nek drug gospod, ne 1 pa sam „podosta."
Pesnik na občnem zboru „Matice Slovenske".
Že lani je sklenila naša „Matica" kupovati lastništvo, in založništvo slovenskih knjig, ker se je uvidelo, da bi se s tem število matičnjakov, ki se je jelo zadnji čas krčiti, dokaj pomnožilo, a „Matica" sama bi se pomladila v svojem delovanji.
Vsakemu domoljubu je bilo od srca žal, da „Matica" ni kupila Jurčičevih spisov, ko bi jih bila vender mogla dobiti za bagateljo. kakor jih je dobil brez truda odbor za izdavanje Jurčičevih spisov. Iu ko nam je te dni „Narodna Tiskarna'1 prevzela Jurčiča v založbo, nadejali smo se za trdno, da se bode Matice odbor podvizal in še o pravem času kupil spise Stritarjeve. Kakor znano, imel je odbor „Matice Slovenske" dne 17. marca sejo, in naš odbor, ki je sam izjavil o sebi, dave ceniti sam take prilike brez svojih matičnjakov, da odbor je rečeni dan z veliko večino zavrgel Stritarjevo jako ugodno ponudbo. Sklep
pite kakšen hotel, umestite mi posle in izberite mi voz. Popolnem se zanašam na vas. Samo da bodo livreje modre. To sosebno Betina želi, ki mi baš zdaj gleda čez ramo, kaj vam pišem.
S sabo »bomo pripeljali samo sedem oseb: Ri-hard svojega strežnika, Betina in jaz najine hišne, guvernanti, otroke in slednjič dva hlapca, Tobvja in Bobvja, ki nas spremljata na naših izprehodih. Vrlo sedita na konjih in sta v obče dva brdka dečaka; oba imata isto postavo, isto vedenje, celo povsem isti obraz. Boljših konjarjev v celem Parizi ni možno najti.
Vse drugo, stvari in ljudi, pustimo v Novem Yorku . . . Ne, vsega vender ne, kmalu bi bila pozabila štirih malih konjičev, to so vam štiri inične živalice, vsi črni kakor črnilo in vsi štirje z belimi lisami na Vheh štirih nogah. Mi se mč več ne moremo ločiti od njih: Betina in jaz se jako dobro voziva s štirimi. Kaj ne, da so ženske lahko v logu vozijo s štirimi, ne da bi preveč vzbujalo pozornost? Saj prav zgodaj zjutraj? Tukaj to delamo brez skrbi
Posebno pa, ljuba Kutinka, ne bodite skopi z novci. Le prav na debelo gospodinji z njimi . . . Tako, tu je \'se, Česar sem te imela prositi."
Tisti  dan, ko je gospa Nortonova dobila to
pismo, razglasil se je bankerot nekega bogatega spekulanta, z imenom Garneville, kateri ni imel čisto pravega vremena. Čutil je padanje kurzov, do-čim so šli na viš. Ta Garneville se je bil šest tednov pred tem udomačil v čisto novem hotelu, ki je bil samo malo preveč s pretirano gizdavostjo opravljen.
Gospa Nortonova podpisala je najemno pogodbo — sto tisoč frankov na leto — z opombo, da bode hotel s pohištvom vred po preteku prvega leta kupila za dva milijona frankov. Jeden prvih tapecirarjev dobil je nalogo, preveliko gizdavost pohištva zmanjšati in urediti.
Ko je bilo to storjeno, posrečilo se je prijateljici gospe Scottove po naključji umestiti tudi dve v svojej stroki odlični osebi, brez katerih je visoko hiševanje povsem nemogoče. Prvi je bil domači učitelj, ki je bil baš moral ostaviti jedno najstarših hiš predmestja Saint-Germainskega; to mu je bilo zelo žal, kajti imel je v istini aristokratska na-gnenja. Težko ga je stalo, zdaj stopiti v službo pri meščanskej inozemske j obitelji.
„ Nikdar," dejal je gospe Nortonovej, „ne bil bi stopU iz službe pri gospe baronovki, ako bi bila mogla svoje hiševanje obdržati na tako visokej stopinji ► .... A milostiva gospa baronovka  ima štiri
otroke, dva sina, ki počneta marsikaj lahkomiselnega, in dve hčeri, ki sta že za možitev in jima torej mora skrbeti za doto. In vsled tega je bila gospa baronovka prisiljena, malo omejiti se, in njena hiša nema zame več do voljnega delokroga."
Ta natančni praktik stavil je svoje zelo zahtevne pogoje, v katere je gospa Nortonova brez ovinkov privolila, vedoč, s kakim zaslužnim možem ima opraviti. Vendar je prosil, predno se je stalno odločil, da bi smel telegratično povprašati v Novem Yorku. Odgovor je bil ugoden in tako je vsprejel novo službo.
Druga znamenita osoba bil je hlevar redkih zmožnosti]. Bil se je že z lepim premoženjem umaknil v zasebno življenje, vender je bil pripravljen, sestaviti hlev gospe Scottovej, a le pod tem pogojem da se mu popolnem prepusti izbiranje konj, da mu ne bode treba nositi livreje, da sam izbira kočijaže, konjarje in hlevske hlapce, da nikdar ne bode raenj ko petnajst konj stalo v hlevu, da bode pri vseh obravnavah tudi on zraven z izdelovalcem voz in sedlarjem in da mu bode le zjutraj in sicer v na-vadnej opravi treba sesti na sedalo, kadar bode, kolikor treba, dame in otroke poučeval v vožnji. (Dalje prih.)
odborov je ob jedncm kritika z ozirom na načelo o lepi knjigi naši in z ozirom na pesnika in pisatelja Stritarja, iti bo jako zanimljivo, ako preiščemo tiste tajne nagibe, kateri so napotili „Matice'1 odbor, da se je kot književno sodišče naše tako po robu postavil in da pri njem in pred njim nahaja milosti samo Koseški, a ne Boris Miran. Vsakdo *e že menda spominja debelega zvezka Koseškega pesmi, vsakdo ve, da je „Matica" ijdala Koseškega pesmi, ko je še živel pesnik ; vsakdo pa tudi zna, kako malo so vredne te pesmi. Da .,Matice" odbor deluje in agitoje iz petnih sil proti pesniku Stritarju, temu ni treba iskati uzrokov in pomislekov v kakovosti pesnikovih del, ampak v prežalost-nem razmerji, v neznosnih odnošajih, ki še danes tlačijo slovenske književnike; uzrokov nam je iskati
v uzajemni netolerantnosti.
Da je ,,Matice" odbor zavrgel Stritarjeve spise, s tem še ni rešena ta zadeva in ni še treba misliti, ako bi hoteli čitati zbranega Stritarja, da bi nam ga moral izdati pesnik sam ali pa vseslovenski založnik Kleinmavrl Kakor vemo gotovo, pride Stritarjeva zadeva dne 28. aprila pred občni zbor Matice Slovenske, kjer se bode stvar, tako vsaj upamo, povoljuo rešila za pesnika in našo književnost.
Ako bi človek pozvedoval po tem, kako je to, da je „Matice1 odbor zavrgel Stritarjeve spise, in ako bi globočje pogledal v vse tajne kotičke src odbornikovih, kuka načela o slovenski knjigi se v njih kuhajo in vare, skrčilo hi se domo jubu sreč, da bi se z nejevoljo obrnil od njh kličoč: Tako tedaj, vi sodniki slovenske knjige, take pojme imate
vi o slovenski književnosti.
Vemo, da niste Stritarja zavrgli zategadelj, da ni pesnik in pisatelj vreden, da bi ga izdala „Matica"; vemo, da se še o vrednosti pesnikovih del ni niti govorilo, ampak da so pri presojovanji bili merodajni osobni oziri; in ravno zato, ker vemo, da ni odbor sodil, kakor bi moral soditi nepristranski sodnik proizvode naših književnikov, baš zato povzdigujemo svoj glas in svarimo matičnjake, naj se ne dado zmotiti in zavesti na kriva pota.
Odborov korak je velevažcn. Ako bi ga izvršili, izjavili bi se v načelu za to, da ne maramo gojiti n aj 1 e p š e cvetke naše književnosti, leposlovja. Tega pa vender ne smemo dopustiti. Nam pisateljem je leposlovje največje sredstvo, s katerim uplivamo ua omiko skupnega našega naroda, s katerim uplivamo najbolj in najlažje na ves narod, kateri je lepi knjigi najbolj douzeten. Za slovensko inteligencijo ni se nam treba bati,  da  bi se nam  odtujila knjigi,   ona  je že
Stritar prevelika žrtev, ako bi njim na ljubo morali danes pokopati in zabiti Boris Mirana. Slovenci smo tAko majhen del človeštva, da se ne smemo cepiti od nje^a; tako majhen del Slovanstva, da moramo misliti resno na to, da nam vsak razcep donaša škodo. Gledati nam je na to, da se vsi slovenski stanovi zjedinijo v mišljenji in dejanji. Ta uzvišeni smoter zjedinjenja naših moči, moral bi prešiniti ves narod do zadnjega moža; kajti samo takrat, kadar zavlada ta ideja pri nas, bode nam pričakovati lepšega sadu na književnem in političnem polji našem. Kakor se čeda, kadar jo napade divja zver, skupaj stisne v obrambo svojo, tako se morajo stisniti tudi vsi stanovi naši, da premagamo svojega skupnega sovraga, ki nam. kakor divja zver čedo, n u pada našo narodnost. In ta naša obramba je naša književnost, zlasti pa naša lepa knjiga. Ne izganjajmo si torej muz iz našega književnega zavoda! Ne delajmo strančarstva na književnem polji!
J ag o v ič.
Domače stvari.
— (Umrl) je pretekli petek popoludne iskreni rodoljub hrvatski g. Levin vitez Slosser-Kle-kovski v 33. letu svoje dobe. Lahka mu zemljica!
— (Velikonočni prazniki) bili so letos krasni. Vse dni imeli smo najlepše vreme. Sv. Jurij prijabal je na zelenem konji in Velika noč bila je letos reft zelena. V soboto popoludne vršilo seje po cerkvah Ljubljanskih „usta jen je", katerega se je udeleževalo ogromno število prebivalstva, hite-čega iz cerkve v cerkev. Sprevod v stolni cerkvi vo • dil je kuezškof dr. Misija sam, prisotni so bili : deželni predsednik baron Winkler, vladni sovet-nik grof Chorinskv, finančni prokurator dr. Raci č, deželne sodnije predsednik Koće v ar , finančni ravnatelj Dimitz, trgovinske zbornice predsednik Kušar, cesarski sovetnik Murnik, župan Gras-selli, podžupan Petri čič, več mestnih odbornikov, veliko uradn kov in občinstva.
— (V deželni zdravstveni svet kranjski) bili so od strani vlade imenovani dosedanji člani: dr. Valenta, dr. Fux, dr. Eisel, dr. Sebi flor. Deželni odbor pa je imenoval dr. Kap-1 e r j a in dr. A m b r o ž: č a, namesto dosedanjih dr. Malija in dr. Kovača.
— (Pokojni g. K oče v ar na Krškem) je dalje volil, kakor se nam poroča: Za ustanovljenje meščanske ubožue hiše na Krškem jedno svojih hiš in 30.000 gld., za ustanove v podporo revnim učencem na Krški meščanski šoli 30 O00 gld., za zidanje nove šolo v Kostanjevici 12.000 gld. za
zidanje nove šole v Mokronogu  8000 gld., filhar-utrjena, ali meščanstvo, ženstvo, to moramo čuvati j meničnemu društvu v Ljubljani 4000 gld., za otro-
in misliti vedno le na to, da se nam je tedaj boriti le za obstoj, in samo za obstoj naše narodnosti.
Danes nam ni o tem govoriti, kake zasluge ima g. Stritar na polji slovenske književnosti ; ni nam ocenjevati, kaj je storil kot pesnik, kritik in estetik za prospeh in cvet slovenske knjige. Zaslug mu ne odreka nihče.
Ako ste načelno proti njegovim spisom, tedaj ste proti lepi književnosti sploh.
Zato pa vam kličemo: Greh bi bil, ako bi nam zatirali lepo knjigo; ne izganjajte nam muz iz našega domovja, ampak gojite jih, vabite k nam; one so nam dobrotnice in jedine tolažnice bile v vse veke do danes. One so tako tesno spojene z društvenim in narodnim življenjem našim, da bi moralo nihati to življenje, ako bi mu uzeli muze, te nebeške Čuvarice naše. Ne izganjajte nam torej muz iz našega domovja !
Vemo sicer, da so bili še drugi nagibi me-rodavni, ki so doveli večino Matičinoga odbora do toli nesrečnega sklepa; vemo, da ta večina ne bi danes uzela v založbo ne Levstika, ne Simona Gregorčiča; to vse vemo in to mora skeleti in boleti vsakega iskreno čutečega in trezno mislečega domoljuba. In ker poznajemo te žalostne razmere, ne ljubi se nam govoriti o njih, ker so itak znane slovenskemu razumništvu. Ne maramo tedaj govoriti o tem, ker pričakujemo gotovo od bodočega občnega zbora, da bodo matičnjaki s svojim glasovanjem pokazali odboru pravo pot delovanja. Ako bomo tedaj govorili o pesniku Stritarji, bode nam najprvo paziti na to, da nas ne bodo vodile osebnosti, ampak stvarni, trezni preudarki. Prijatelj naše lepe knjige ne bode se dolgo pomišljal, ampak bo obe-roč posegel po Stritarjevih spisih. Ne delajmo še večjega nasprotja mej seboj. Pomislite, književniki slovenski,  da bi zarad  nekaterih   mož bil pesuik
ško bolnico pa baje le 1200 gld. Velika volila dobita njegova dva brata, glavni dedič pa je njegova vdova.
— (Goriška p o d d r u ž n i c a) družbe sv. Cirila in Metoda je dovoljena. Dotični uradni odlok glasi se tako le: Št. 3348. Da je „Poddružniea Goriška družbe sv. Cirila in Metoda" na podlagi predstojećih pravil pravno ustanovljena, se s tem vsled, pooblastila visokega c. kr. rainisterstva za notranje stvari z dne 29. marca t. 1. št. 4773 potrjuje. C. k'1 deželna vlada v Ljubljani, dne 6. aprila 1886. C. kr. deželni predsednik: \Vinkler". — Dolgo smo čakali, a slednjič smo vender učakali, da nam je dovoljeno društvo, ki je imelo svoj ustanovni shod že 18. oktobra preteklega leta. Zdaj je treba, da gremo ua delo ter da se krepko oklenemo društva, kateremu je namen pospeševati narodno šolstvo. Res, da slovenski rodoljubi so z narodnim davkom vezani na mnogo strauij, ali mali doneski, ki se zahtevajo pri tem društvu, jih gotovo ne ostrašijo, da bi ne pristopili. Posebno Goriškim rodoljubom je treba, da se v obilnem številu upišejo v to društvo, kajti na meji bode še posebno potrebna njegova pomoč. V sedanjem odboru so gg. dr. A. Gregorčič, Anton mejni grof Obizzi in Valentin Kancler. Na katerega teh gospodov naj se obrne, kdor želi katerega pojasnila in kdor želi društvu pristopiti.
— (Ustrelil) se je včeraj zvečer žan -darmerijski vodja na Grosupljem, zapustivši ženo in četvero otrok. Nagibi samomoru nam neso znani.
— (Okrajna oblastva po Štajerskem) dobila so nalog, naj strogo pazijo na zdravstveno stanje mnogobrojnih, iz Italije došlih delavcev, ter naj takoj objavijo, ko bi zapazila kaj sumnega.
— (Okrajni zastop v Šmarji pri Jel šah) išče izprašnnega živinozdravnika.   Letna nagrada 200 gld. Prošnje do konca maja t. I.
— (Volkovi) so preteklo zimo na Koroškem veliko škode napravili. Raztrgali so 40 goved, 135 ovac, I žrebe in 8 koz. Več volkov so zastrupili, ustreliti pa neso mogli nobenega.
— (Razpisane) so učiteljske službe: na Goricah in v Lokvi (Vokli), plača po 450 gld. in stanovanje, in pri sv. Križi pri Tržiti — plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. maja t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Dunaj 27. aprila. Stummer, dvorni sovetnik v ministerskem predsedstvu včeraj zvečer za srčnim mrtvoudom umrl. — Cesarjevič Iludolf in Štefanija dopoludne semkaj dospela. Cesarica in Marija Valerija peljali sta se danes zjutraj skozi Dunaj v Budimpešto.
Budimpe&ta 2 7. aprila. Cesar zjutraj semkaj dospel.
Atene 27. aprila. Dehannis objavil popoludne zastopnikom velevlastij Frevcinetov telegram in Grške odgovor, v katerem se obljubu je, da bode Grška dernobilizovala. Poslaniki i imeli so potem posvetovanje, ter zvečer Delv-annisu poslali ultimatum rekoč, da se privo-' ljenje Grške nikakor ne ujema z njih instruk-; cijami. torej zahtevajo, da Grška v osmih dneh j razoroži, sicer bode ona odgovorna.  Misli se, da je ta ultimatum sedaj brez pomena.
Brno 26. aprila.    V minoritski cerkvi začelo je mej mašo na altarji goreti. Obc?n-' stvo prestrašeno   zagnalo se je proti izhodom. Več osob je lahko ranjenih.
Levov 26. aprila: Okrajno mesto Lisko i začelo v nedeljo po noči goreti. Do danes opo-i ludne zgorele tri četrtine mesta.
Rim 26. aprila. „Agenzia Štefani" piše: 1 Italijanski konzul brzo javi j a danes iz Adena, ; da je sultan Harrarski vse Evropce v Harraru ; usmrtiti dal ter z 200 vojaki napal pri Gil-I dezzi grofa Porro-ta ekspedicijo, katere vsi j člani so bili ubiti. Sultan polastil se je potem j Gildezze in vso, 100 moz broječo angleško j egiptsko posadko ujel.
Atene 26. aprila. (Izvestje Havasovo.) ! Delyannis objavil je včeraj grofu Mony-u, da je Grška dovolila v ra/.oroženje. Vsled posre-\ đo vanj a Francoske odlo/.il se je ultimatum, j Zbornica skliče se v kratkem. Frevcinetov te-: legram napravil je v vladnih krogih dober utis. ; Delvannis odgovoril pritrjevalno rekoč, da bode diplomatski m potom prosil za rešitev vprašanja. I Minister notranjih zadev razposlal bode pre-i fektom okrožnico, v katerej se bode deželi na-| znanjalo, da je Grška vsprejela Francoske so-vete zanašajoč se, da bodo narodne želje v Francoske) iskrenega zagovornika, pri drugih vlastih pa prijazno mnenje našle.
Bruselj 25. aprila. Danes bila je prava otvoritev delavskega kongresa. 6000 ljudij šlo je v največjem redu v sprevodu skozi mesto, dve godbi na čelu svirali sta marseljezo. V sprevodu bilo je več rudečih zastav. V prostorih socijalistov bilo več govorov. V mestu velika živahnost. Meščanska straža in žandarmerija pripravljeni. Kongres bode dva dni trajal.
Rim 25. aprila. Kakor se zagotavlja, podpisal je kralj danes dekret, s katerim se zbornici razpustita ter razpišejo nove volitve v 23. dan maja, ožje volitve pa v 30. dan maja.
Brindisi 25. aprila. Od 24. t. m. opo-ludne do 25. t. m. opoludne tukaj tri osobe za kolero zbolele, sedem umrlo. Mej uiursinii jih je šestero, ki so bili že prej zboleli.
Razne vesti.
* (Italijanska hrabrost.) Tudi v Be netkah priredili so, kakor po drugih krajih, posebno bolnico, v katero bi se devale osobe, za kolero obolele. A sedaj, ko imajo bolnico, nastala je druga neprilika. Izmej vseh v Benetkah živečih zdravnikov ni nobenega, ki bi hotel prevzeti vodstvo omenjene bolnice, vsak se boji za svojo kožo.
* (Tiskovna svoboda v Kitaj i.) V Pekingu izhajajoči uradni list objavlja dekret cesarja Kuang-Su, po katerem se pisatelj V7ong-ci ue bode četvrtoval (na čvetero raztrgal), ampak se mu bode samo glava odsekala. Pisatelj zakrivil je namreč razžaljenje veličastva s tem, ker je v neki znanstveni razpravi imenoval imena nekaterih uiurših kitajskih cesarjev, kar je v Kitaji strogo prepovedano. Otroci tega groznega hudodelnika pa bodo še le na jesen usmrteni.
Nlgnrno E»lr»vllen n»prh. Vsem, kateri trpi Asted zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja*, t i Vanj a a prsih, glavobolja in drugih slabosti), pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj s« izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (20— 3)
Poslano.
Vsakdo mor« biti zdrav in doseči visoko starost, ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost slednjega, na to obračati največo pozornost. Našim preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se je posrečilo izumiti taka sredstva, katera hitro in brez zlih nasledkov čistijo kri, krepč njen pravi tok. Naša zdravilna metoda je priznana in je že bila večkrat odlikovana z rodi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolesni, bi isvlr»)A trn sprldene krvi (bres sivega »rebra), Šalostne nasledke nkrlvrnili navad, nadalje slabotno »tanj«-, koine bolesni« še tako zastarane rane, grlate, ispadanje las, trganje in rcnnallien, lis ženske boleanl. Trakuljo odstranimo po posebnej metodi, celo pri otrocih v malo urah. Kllove ozdravimo na racijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamke za odgovor. (709—20)
Privatna klinika „Freisal" t Solnogradu (Avstrija).
Loterij ne »rečice 24. aprila: V Trstu:   25,     62,    43,     68, 28. VLinci:    51,     88,     44,     41, 7.
Meteorologično poročilo.
JMed vsatovji,
• ICo. SO Icr- f
S      Garantiran pitanec i
€ v škatljah po 5 Ko., Ko. po ««> kr., škatlja 30 kr., P (|     se pošilja po pošti proti predplačilu ah povzetji. p
• "V &U11IU1 mi <l«t>olo oonoje. •
t   OROSLAV DOLENEC, 8
I Hvecar, I
I v LJubljani, Gledališke ulice. |
Velika partija
ostankov
1 (788—143;
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem  povzetji, oBtanek po gld. 8.75
• Storcli v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
\
Samo       . :•■■?.>
velja pri meni od danes naprej izvrstna, regul
ovana
samosveteću
ura na nihalo, ki bije
cele in pol are ter ima dve bronasti uteži,
z nihalum v prekrasnem, fino poliranem okvirji'iz orehovega lesa, je izžlebljena, ima prekrasno kaza« lišče. katero je prevlečeno z neko snovjo, ki po noči tako svetlo sreli, kakor lana, tako da se vidi, koliko je ura, ne da bi bilo treba prižgati luc   Za svetlobo
____pismeno jiiiiirim, _.. 1
kakor tudi ga ran tujem za dober tek. Jaz sem jedini izumitelj teh ur in je le zato tako po ceni prodajem, ker jih imam mnogo v zalogi in denarja potrebujem. Ure so poprej trikrat toliko stale. Vsaka ura ima „patent". Naročč se lahko proti gotovemu plačilu ali poštnem povzetji. — Razpošilja
Fabrik leuchtender Pendeluhren Wien, III., Hlntere Zollamtsstrasse Nr. 9, J. H. RABIIMOVICS. (286-d
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
O. a 55	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-24 mm. 739 96 mm. 738-71 m.	10 0° C 15-2« C 11*4° C	Sl. BVZ sl. vzh. sl. vzh.	jas. jas. jas.	0-0'J mn.
•25. aprila.	7. zjutraj 8. pop. 9. zvečer	738*67 mm. 73630 mm. 737'32mm.	10 8" C 19 6" C 13-4° C	sl. vzh. sl. jz. sl. vzh.	jas. jas. jas.	O-OO mm.
26. aprila.	7. ljutraj 2. pop. 9. zvečer	738-27 mm. 73536 mm. 735-98 mm.	10 2° C 212° C 13-2° C	sl. vzh. brezv. brezv.	jas. jas. ja».	O-00 ■■.
Srednja temperatura 122°, 14-5° in 149°, za 2*1«, 4'2° in 4*4° nad normalom.
2D-u.23.aosls:a, boiza
dne 27. aprila t. 1. (Izvirno telegrsfično poročilo.)
Papirna renta..........85 gld. 40 kr.
Srebrna renta..........86   * 46
Zlata renta...........114   n 80
5°/0 marčna renta.........101   g   35 „
Akcije narodne banke....... 876   r „
Kreditne akcije.........291
London  , .
Srebro.........
Napol. ....       . .
C. kr. cekini Nemške murko
4"/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 Bld.
Ogrfcka zlata renta 4u/0
„    papirna renta 5°/!,  . , .
6" (, štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava ri-g. srečke 5,J/„ 100 gld.
Zemlj. obč. avstr. 4l/»°.'„ zlati last. listi . Prior, oblig. K:izabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srećke . . . 100 gld. Rudolfove srečke     .   . 10 ,.
Akcije anglo-avstr. banke 120 r
Trammway-ilrušt velj. 170 gld. a. v.
126
10
5
61 128 170 103
94 U>5 116 126 118
98 180
18 115 20U
Tujci:
26. aprila.
Pri KM"nas Mtinch iz Prage. — Ulčer iz Celja. — Baronica Codelli z Dnnaja. — Schneider iz Gradca. — Co-hini iz [Trsta. — Dr. Beniei I Dnnaja. — Sever iz Gradca. — Bach z Dunaja.
Pri .isi-ii-^i: Breuer z Dunaja. — Komljanec iz Kočevja. — Bock z Dunaja. — Kaiblinger iz Budimpešte. — Kellerman z Dunaja. — Schick i/, Brna. — Fieiden iz Gorice. Heissig iz Celovca.
VIZITNICE
priporoča
JAKOMA TISKARNA"
v LJnblJanl.
Varst. znamka.
B. Strassnickv-jevo
zdravilno sladno pivo,
analizovano po gosp. docentu dr. Kratschmer-jl.
Najslavnejše in najprvo avtoritete medicinske znanosti, kakor gospodje dvorni sovetnik profesor pl. Bamberger, dvorni sovetnik profesor Braun pl. Fernwald, dvorni sovetnik profesor dr. Tli. Billroth, profesor Albert, vladni sovetnik profesor Schnitzler, profesor Hofmokl so jednoglasno pismeno izjavili, da je zdravilno sladno pivo izvrstno redilo in zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi, pri osobah, ki so vsled dolgih boleznij oslabele in shujšale, pri boleznih sapnika in prsij itd. itd. Posebno izvrstuo in čudovito naglo pa upliva ,.zdravilno pivo1' pri ženskih boleznih, ščipanji po trebnhn pri otrocih in pomaga, da se preboleli po težkih boleznih hitro okrepčajo.
Priznalna pisma si vsakdo lahko ogleda v mojej pisarni.
Ceiia steklenici z Dunaja z navodilom, kako rabiti, z zavijanjem in franko pošiljatvijo po železnici ali ludi ji 50 kr. Cena zabojčku za poskušnjo a 5 steklenic gld. 2.80.
Glavna zaloga za razpošiljanje in kleti:
Ober-Dolsling, Nussdorferstrasse 29
v lastnej hiši. (V20 4)
Dobiva se pri: U"bald pl. Trnkoczv, lekar; Jos. Svoboda, lekar; G. Picooli, lekar.
DUNAJSKA SPECIJALITETA!
4 4
4 4 4 4 4 4 4 4 4
Kri čistilne booljiee
so se vselej sijajno osvedočile pri sabasavnji «Io« v
ve&kega   telesa,   glavobola,   navalu  krvi« ^
otrpaeiilh   udih.   skaienein   želodel,   |»«»- k.
manjkanju slusti do |edij, Jetrnih in obi- r
stnili boleznih,   in  presegajo v svojem učinku ^
vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredBtva. ^
Ker tO zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna V
S k:. r 1 i; i samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. ^>
5 kr. — Manj kut jeden zavoj se s pošto De raz- L
pošilja. — Prodaja (650—26) W
„LEKARNA TRNKOCZY" ►
j)V zraven rotovža v LJubljani. f ^ ■■ Razpošilja se  vsak dan po pošti. ssV P
OTTO FR.-lKZ-a, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38.
„PTJR1TAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da bele laso pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdalje v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero so poprej imeli.
„PUR1TAS" nema v s<'bi nikakega barvila. Lasje fe luliko izpirajo z vodo, kolikor se hoče, se, lahko spi na belo preoblečenih vajšnicah in n benoga sledu barve se nc zapazi, ker
sr „PURITAS" -mm
ne barva, ampak pomlajuje.
IE£ aba
je najbolj priprosta na svotu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo mažo ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja se' t>» slednji dan po jedeukrat. To je vso. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar se navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnij, potem je za njih daljše ohranenje zadosti dvakratna raba mleka na teden in na ta način so tudi pomlade Zalisci in brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasjo.
Steklenica „PURITAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju.
OTTO FRANZ, Dunaj, VIL, Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-U, parfnmerji.
V Celovci prodaja: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljaka J. Detoni, coiffeur, poleg hotela „pri
pošti"; v Mariboru W. KO ni g, lekar. (221—7)
iJi*/*|'J'/treB»?jn.ir.*' |Ch
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoča dela
-v mestu in. n.a, čLežell.
ŠMM*
izdelovalec
oljnatih barv, lakov, firnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
, LJUBLJANA.
W
I I
fc;
LJUBLJANA, tik frančiškanskega mostu.
Samo komično ćiste
oljnate barve, lake in firneže.
Prodaja
na drobno in debelo.
Najnižje cene
L«datelj iu odgovorni urednik: Ivan Železu i k ar.
Lustnina iu tisk „Narodne Tiskarne".