Številka 24. ,1 franko n drtfaal nm V Ljubljani, dne 17. junija 1920. H. leto. ■ITT-ne Cijena a prodaji 1 K 50 fil. =-=« Naa Gk. iatasi a ijednu svakog četvrtka. Gođižbij;: pretplata * .... K PdrUgod šnja ....... , 8^— Četvrto tlišnja ....... s ISi'—^ 3a ktoeeemstvo dodati poštarinu. Ogfesi pa cjeniku. ««»•* ■ Ujema y npo^ajn 1 K 50 4>i«r. =«■» Ham r^mc najaan ce^Miiiao esaaor nMppuna. Fo^HniRa npernaaTa ...... K 73 IIoayroflHinn>a ........ n 38 HecBprro.vnmBba.....................„16 3a hlhoscmctbo ^o^aTH nomTapHH . OrjcSflH no rrapn({)H. Oredntttvo t Ljubljana, Rimska cesta Štev. 20/H. Rokopisov ne vrača, ako se ne prtloH snamk. Dopise v latinici hi cirilici sprejema le podpisane in aadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo nredntštvn v Ljubljani. Hrvatsko in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki ao za vsebino odgovorne. Uprm ništvo. Ha naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina n«] sp pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 0/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Uredjenje beriva javnih namještenika. Rješenje našega i riječkog pitanja nema zapravo nlkakovik dodirnih točaka, ipak bi se moglo svrstati u istu kategoriju: o njima se uvijek piše, uvijek upozorava na njihovu prešnost i neodgodivoet, a nikada ke ne riješava. Pored svih protestnih skupština i pisanja novinstva, kraj zgražanja svega kulturnoga svijeta bani se d’ Anunzio u Sušaku, a dnevna štampa i dalje piše o riješenju riječkog pitanja. Pa zar nije i s nama na navlas tako? [ mi smo sazivali protestne skupštine, stvarali ondje rezolucije, molili, zaklinjali, upozoravali na težinu našega slanja, na prešnost riješenja našeg pitanja, uvjerili već sav svijet,- da živimo gotovo već ispod ljudskog dostojanstva, a sada smo tamo, gdje smo prije bili. Učinilo se nije tako reći ništa, a teren se naše bijede proširuje kao i (f Anunzijevo okupacijono pod.'ucje. I Naši su državnici uvjereni o neodrživosti javnih namještenika u ovome stanju, što dokazuju time, da dobacuje javnim namještenicima mrvice. Kad im već dođi-jaju njihove molbe, riješavaju to pitanje uvijek provizorno, dosad za tri mjeseca, pa opet za tri, a sada samo za jedan mjesec. Valjda ne dospijevaju, da se tim pitanjem zabave ozbiljnije i da napokon definitivno urede pitanje beriva i prava svojih namještenika. 0 posljednjim ovim dodacima već smo pisali u poslednjim brojevima našega glasila, da je to bruka 1 za nas i za one, koji nam ovako daju milostinju. Središnji odbor SJN., koji tu akciju vodi, nema još od strane vlasti nikakovih informacija, da se što radi o uredjenju naših prilika. Medjutim već sama činjenica, da je ministarski savjet ove dodatke podijelio samo za ovaj mjesec, dokazuje nam, da je valjda ipak definitivno riješenje toga pitanja došlo na dnevni red. Dopuštamo, da to nije posao od jednoga dana i baš zato bismo htjeli upozoriti sve zvane faktore, da se ne ćemo više moći zadovoljiti samo provizornim, privremenim riješenjem ili možda samo produljenjem ovih lipanjskih doplataka. Mi smo dali dovoljno vremena onima, kojima je na brizi taj posao, da ga u detalje izrade. I 5B smo i svojim predstavkama, rozofad-I jama, novinskim člancima dah otprilike i ' način, kako da se to pitanje riješi i odakle da se namaknu sredstva, pa možemo punim i pravom zahtijevati, da se na našu ustrplji-1 vost više ne računa Bijeda je već tolika, i da treba već jednom brzo i energično pomoći. Nama se nemože predbacivati, da nijesmo imali obzira s mladom državom, da smo silom htjeli glavom kroz zid, da nijesm bili susretljivi. Mi smo na svojim ledjitn i nosili terete i napore oko gra-djenja temeljnega kamena naše nove države, mi smo zanemarili i pustili s vida sve lično interese za opće dobro države i državljana, mi smo radili onda, kad sa se gospoda ministri svađjali. Sada želimo, da ta nova država, kojoj su stupovi, podignuti našim ra lom, više ne drmaju, bude i prema nama obzirna i učini svoju dužnost, pe nas izvadi iz bjeđe, u kojoj se nalazimo i u koju smo zapali radeći za opće autore se svih državljana. Mi očekujemo i pouzdano se nadamo^ da će pitanje uredjenja naših beriva biti sada, već narednih dana, tako uredjeno, da ćemo biti s njime svi zadovoljni. Mi to i zahtijevamo i kao državljani i kao namještenici, da se naš trud i rad i do- LISTEK. Koncentracija intelektualaca. Francuski pisac Henri Barbusse spada danas međju prve duševne vodje »vofe zemlje. Njegove ideje postaju idejama svih intelektualaca na svijetu. To je čovjek, koji se usred evropskog rata i usred rasplamsanog nacijonalizma svog naroda Usudio protestirati protiv nečovječnog klanja ljudstva i protiv ponižavanja Ijud-ako.' dostojanstva. Javno je mnijenje Us ta io protiv njega, a „generalštab14 ga Poslao na frontu. Proglasili su ga nepatri-utičniin, ali on se u streljačkom jarku nije »»opametio1*, već je sve muke proživlja-vao : poslije krvlju svojom napisao ro-Pjan . (Tganr (Le fen), dnevnik jedne ka-Uiaibje: grozne slike gledanih grozota. ^ Bio je to krik velike duše, koji se £uo oo svoj Francuskoj, a poslije rata od-fcknuo u svim prosvijetljenim zemljama. Kod nas ga je preveo dr. N. Andric * svojoj „Zabavnoj biblioteci**, da upozna naš svijet s velikim djelom i s velikim piscem. Knjiga je postala evangjeljem franceskih intelektualaca, a prodavala se u 5000 primjeraka na jedan dan! Poslije ..Uskrsnuća** Lava Tolstoga nije se ni jedan roman dostao veće slave. No Barbusse nije stao na pola puta. Lanjske godine izdao je svoj drugi „ratni roman*4 i nazvao ga „Clartć44 (Vedrina), roman demobilizacije, kad se napaćeni i osviješteni ratnik vraća kući, da svoje tjelesne i duševne muke sredi, pa da za-, počne novi život, koji ima čitav svijet da preobrazi. Tako te Barbusse postao propagator svjetske pravde i istine rušeći vjeru u „svjetsku historiju koju naziva „biblijom bludnja44. Ne pozivlje on na ustanak narode i mase. nego čovjeka, intelektualca. Ima da se stvori novi socijalni red: čovječnost, humanost, koja će sve dovesti u sklad. Pod vodstvom Barbusseovim osnovao se u Parizu savez za koncentraciju svih intelektualaca pod imenom „Clartć4*. Proklamaciju je napisao Barbusse sam: . Intelektualce okuplja novi duh oslobo-djenja, koji će dati ljudskom društvu novo lice. Duševni' radnici hoće. kako kn je i dužnost, da doprinesu svoj dio konačnom preporadianju čovječanstva, od kojega se sve može očekivati, jer ie jedn stavno i pravedno. Preporadjanje ovo do dama nije bilo ništa drugo nego lijepo svjet-lucanje ili veliko hvatanje saspe prije pra^ vog posla. Ono je još na mnoc’m kraje-vima svijeta, usred tutnjavine potura* Veno srdžbom i revoltom, proc njano ili , ranatizirano, izloženo strašnom zapljuski-! ^anJu ekscesa. Intelektualci hoće dakle, , aa se — pošto su s upoznali i pobratili — zajeđničl kn silama obrate na sve žive ljude, da ih podbodu. pouče, obrane I udruže, da se s njima i za rdih taradi bolja budućnost.** Ovo su osnovne ideje u programu te velike duševne propagande, koja ima dal obuhvati cio svijet. To je pendant Len#* nove nauke, to je komunizem duba. DofiJ se manuelni radnici organiziraju, dok jačaju falange svoje treće, mterr.acijonalei, ne smiju nikako za njima da zaostaju du-* ševni radnici, kojima je niveau svakako viši i cijena za čovječanstvo veća. I onf se moralu organizirati, morate se končen- ■jmmmm \ frte.VH -u a»o}HO naplaćuje. Ne ćemo trpjeti, da na® dohod i dalje budu takovi, da su ispod 'dostojanstva i nas i države. Nezadovoljstvo medjo javnim namjeStenicima uslijed toga, Sto ih držav« zanemaruje, ne bi bilo uputno vSe izazivati; centralni bi odbor SJN. morao pustiti kormilo iz svoje roke i prepustiti danove, da se sami bore za svoja prava. Na to je državna vlast od strane toga odbora već upozorena. Provizorno rješenje uređjenja naših beriva došlo bi u ovaj par vrlo nezgodno, pa je naša dužnost, da upozorimo na to javnost i državnu vlast Ovaj se put pouzdano i sigurno očekuje definitivno rješenje pitanja i to neka imadu pred očima oni, koji se njima bave, i koji su odgovorni i državi i narodu na svoje čine. Naši protesti. Vajeni razočaranj, so bili državni nameščenci vnovič presenečeni z draginjskimi dokladami za mesec junij t L Dočim je dnevno časopisje med seboj tekmovalo, da pokaže Široki trgovski javnosti položaj javnih nameščencev v čim najbolj rožnati inči in jih je oblagodarjalo danes s 25 odstotnim, jutri s 100 odstotnim poviškom dosedanjih službenih prejemkov, je vlada j z junijsko draginjsko naredbo potegnila | Čez račun drž. nameščenca velik kriz in i mu jasno povedala, da se ta povišek nanaša na decemberske doklade in ne na dosedanje službene prejemke. Resolucija jav- nega shoda z dne 16. aprila t L je torej razne vesti, ki obetajo celo kopo nepri- izzvenela brez odmeva. Ogorčeni vsled takega postopanja osrednje vlade so priredili javni nameščenci po „Osrednji zvezi Javnih nameščencev in upokojencev za Slovenjo* dne 7. t. m. v dvorani hotela „Union* protestni shod, ki se ga je udeležilo do 2500 tovarišev vseh pri Zvezi včlanjenih ftrokovnih organizacij. Shod je otvoril Zverin predsednik Maks lilleg in poudarjal razloge, ki so nas privedli do protestnega shoda. Na shodu 16. aprila smo nepobitno j dokazali, da nam zbog vedno rastoče dra- j glnje s prejemki, katere nam določa de- 1 eemberska naredba, ni več mogoče živeti, i Dokazali smo, da ti prejemki ne zadostu- j ejo za živila in da je popolnoma izklju- j čeno, da bi nam bilo mogoče ri nabaviti prepotrebna oblačila in obutev. Zahtevali smo, da vlada določi nekakšen eksistenčni minimum do časa, ko nastanejo redne razmere ali pa nam plače definitivno uredi. V svrho nabave najpotrebnejše obleke smo zahtevali enkratni nabavni prispevek. Da so bile naše zahteve opravičene, je priznala vsa javnost in tudi deželni predsednik, ko mu je deputacija predložila dotično resolucijo. Osrednja vlada pa se na resolucijo ni najmanj ozirala. Nabavnega prispevka naredba sploh ne omenja. Zvišala jo samo decemberske doklade za 25 °/0, to je celokupne današnje prejemke za približno 10 o/o in s tem jasno pokazala, da nas omalovažuje, ne priznava, ali pa da naših razmer ne pozna. Ker draginje nismo zakrivili mi in je s svojimi prejemki ne moreme paralelizirati, moramo to miloščino s protestom zavrniti. Poživljamo javnost in vse politične stranke, da nas rešijo katastrofe. Ce poginemo mi, se zrušijo z nami vred tudi vsi za ustavno državo neobhodno potrebni življenjski pogoji. Preti pa nam še druga nevarnost V Beogradu so sestavili komisijo, katera proučuje novi načrt službene pragmatike. Čeravno je centralna vlada lansko lete s posebno naredbo določila, da se bo načrt službene pragmatike ugotovil sporazumno z organizacijam; vseh pokrajin, to edino sprejemljivo načelo naenkrat več ne obstoji. O načrtu službene pragmatike se čujejo jaznih razočaranj. Zato pa že daues protestiramo proti vsaki določbi, ki bi imela namen kratiti nam s službeno pragmatiko iz leta 1914. pridobljene pravice. Protestiramo tudi proti temu, da bi se načrt službene pragmatike sprejel brez sodelovanja pokrajinskih organizacij javnih nameščencev. Apelira na javnost in na narodne pred stavnike, da vrše ob zadnji uri svojo dolžnost Besedo povzame v imenu nižjih uslužbencev uradni sluga tovariš Zorko, ki meni, da bodo javni nameščenci za vse dobrote obračunali s političnimi strankami pri prihodnjih volitvah. (Naglašati pa bi moral v zmislu sklepa ožjega odbora samo euodušnost trirati, a to im je još lakše postići nego manueinim radnicima, Jer ne trebaju istom svoju publiku odgajati ili je nasilno privlačiti. Razvijen duh sam će od sebe težiti u kolo više razvijenih duhova i oplodit će se u njihovu spoju, u njihovu komunizmu. Taj komunizam ne može nikako doći u sukob s komunizmom manualnih radnika. Sto više oni se upotpunjuju kao duSft i tjelo, da stvore novog čovjeka, koji nikad neće okrvaviti svoje ruke i okaljati svoga srca bratoubilačkim ratom, pa tako služiti kao sredstvo starim ludim tradicijama čovječanstva. To je taj veliki čovjek budućnosti. Zato smo s radošću čitali, da se i u flaŠem kraljestv počelo misliti na koncentraciju intelektualaca. U Beogradu se nedavno konstituirao za sva tri naša plemena „Save« umnih radnika44 pod predsjedništvo prof. Cvifića. Ako taj „savez44 ne ide samo za koncentracijom umnih radnika u užem smislu, to jest ne samo naučeniaka, pisaca, profesora itd., nego ako se proširi na svu inteligenciju našega naroda u duhu Barbusseovom, onda ga od srca poodravljamo kao prvi naš po- kušaj za komunizam duha i 5eka.no u tom pogledu od njega opsežnu i svestranu propagandu. Što više tai „Savez44 naći će u našem „Savezu javnih namještenika44 široko polje svomu radu, upravo daljnje zone u razvitku koncentracije intelektualaca. Dakako naš je „Savez44 još u borbi za dostojnu egzistenciju svojih članova, za kruh i najprimitivnije uvjete svog Života, u borbi za staleške interese, te ima u prvom redu praktičnu svrhu. Ali kad tu borbu bar djelomično svlada, moći će i morat će misliti na idealne ciljeve: u]e-dinjlvanje duša u borbi za pravdu i istinu, za humanizam. No već ie sad dobro, da u tom digne svoj glas i „Naš Glas", koji će se vrlo rado dati u službu preporad-janja i koncentracije naših intelektualaca. Ta naš Savez javnih namještenika i jeste zapravo i savez naših intelektualaca, samo treba da svi intelektualci k njemu pristupe! U to ime naprijed! Napred i naprej! nfljjlh nameSSeneer % vfljJhnL) 2a njim govori tovariš Vojska, ki izvaja med drugim: Ko so dne 16. aprila 11. javni nameščenci na svojem shodu zahtevali zvišanje plač, so vladi na dostojen način obrazložili svoj gmoten položaj. Dokazali so ji, da ne zahtevajo ničesar drugega, kakor zboljšanje svojega bednega položaja. Pokazan pa so tudi, da nočejo imeti nobenega stika z raznimi hujskači in da stojijo, so stali in bodo stali kot najtrdnejša opora države. Med tem časom je prišla na krmilo nova takozvana koncentracijska ali koalicijska vlada. Nova je samo po imenu, kajti v nji so ostali skoro vsi stari ministri. Ko je prišla na krmilo nova vlada, je lansirala v svet sklep, da se dovoli javnim nameščencem za mesec junij 25% zvišanje. Povišanje se pa ni izvemo od skupnih prejemkov, ampak samo na draginjske do klade iz meseca decembra, kar odgovarja 10% zvišanju današnjih skupnih prejemkov. Javnost je bila o poviških popolnoma napačno podučena, ker je brezbrižno dnevno časopisje poročalo o izdatno višjih poviških. Vlada je torej dovolila javnim nameščencem 107« povišanje, akoravno so od decembra meseca 1.1. z vladnim dovoljenjem cene poskočile za več ko 400®/#. Danes javni nameščenec ne zasluži niti za prežganko več, o mesu, močnatih jedeh niti ne more govoriti; oblekli, obutev je zanj nemogoča. Za to, kar je storila vlada z javnimi nameščenci, je težko najti besedi, s katerimi bi izrazili svoje ogorčenje. Gotovo je hotela vlada s svojim nesocialnim postopanjem proti jav. nameščencem tudi pokazati, da se jih ne boji, kar pa z ozirom na aprilsko zmago ni čudno. Vendar ko bodo gospodje v Beogradu prišli k zavesti, se jim bode menda zjasnilo in bodo prišli do prepričanja, da jim je to zmago prinesel javni nameščenec, ker ni hotel slediti raznim hujskačem, ki sc hoteli državo ugonobiti. Javni nameščenec je tedaj zato ostal pasiven, ker je bila država v nevarnosti. Vlada si naj ne misli, da vidijo javni nameščenci v vladi državo, oni vidijo v vladi samo ljudi, ki , približno ravnotako delajo proti državi, kakor so delati meseca aprila neresni elementi na ulici. Javni nameščenci ne morejo biti za vladne mogotce, če vidijo, da vlada podpira vedno le onega, Id izžema kri in obrca pri vsaki priliki javnega nameščenca. Vlada podpira in ščiti le kapitaliste, da jim ne oddide dobiček. Javnemu nameščencu ne da niti toliko, da bi mogel pošteno živeti. Vzrok, da javnim nameščencem ni dovolila več kot 10 °/0 zvišanja, leži menda v tem, ker vse časopisje prinaša alarraentne vesti o znižanju cen. Vladi jav. nameščenci javno povedo, da oni tega znižanja do danes se niso občutili, ampak nasprotno 1 Javni nameščenci so tega vladnega igračkanja siti. Jav. nameščenci zahtevajo le pravico do življenja, in te pravice si ne dajo vzeti. Javni nameščenec hoče ostati pošten, nekorumpiran, vesten delavec in bode zato nastopal proti vsakemu, ki bode podpiral korupcijo in naj ta sedi tudi na ministrskem stolcu. Javni nameščenci radi zadnje vladno klofute ne bodo klonili, njih odporna si‘a bode še večja in vodili bodo boj, dokler ne dosežejo popolno zmago. _ Predsednik Z. J. Ž. Iv. Deržič prinaša pozdrave jugoslovanskih železničarjev h* izjavi solidarnost. Obžaluje, da predsednik shoda ni i1110* časti pozdraviti niti enega takozvanih narodnih predstavnikov. A Vzrok naših razmer je popolna pasiv- ! nost precanskih poslancev, M hodijo v ! Beograd samo po diete. Ko smo železni- i žarji zahtevali, naj se osnuje v parlamen- j tu odsek za javne nameščence, smo pri haših narodnih predstavnikih naleteli samo , na pomilovalen posmešek. Omenja brezplodna pogajanja, ki so jih imele z osrednjo vlado železničarske organizacije radi služb, pragmatike. Naši predstavniki so uvedli v Beogradu sistem, Id kriči do neba. Ministri in njih pomočniki rastejo kot gobe po dežju. S proračunom pa, v kolikor se tiče vprašanj našega gmotnega stanja, se ne bavi živ krst. Naglaea ponovno solidarnost vseh ingoslovanskih železničarjev s ostalimi Javnimi nameščenci in poživlja na enodušnost od najvišjega do najnižjega. Kot zadnji gevornik nastopi prof. tovariš Relsner, ki razpravlja v mirnem in stvarnem govoru vzroke sedanjega gmotnega položaja drž. nameščencev. Javni nameščenci nimajo danes nikjer zaščitnikov, ne v vladi, ne v časopisju, ne v javnosti. Minister Slovenec je prišel iz Beograda in povedal dnevnikom bajko o 25°/o odnosno lOO0/« povišanju dosedanjih prejemkov. Ta minister se je udeležil ministrskega sveta, ki je sklepal o draginjski naredbi, pa ni bil toliko informiran, da bi se mogle njegove navedbe smatrati zanesljivim. Če niti minister ni zadostno poučen o stvareh, ki so socialnopolitične važnosti, kaj naj rečemo potem o narodnih predstavnikih?! Kadar je pretila državi nevarnost, tedaj smo to okolnost vedno uvažavali la kot dobri državljani svoje zahteve temu primerno prilagodili. Krivda zadene le nas same, ako se tako z nami postopa. Treba nam je drugačnega duha, ki naj prerodi vse naše dejanje in nehanje. Ta 10°/« povišek sedanjih službenih prejemkov moramo kot našim zahtevam popolnoma neprimeren odločno zavrniti. Vztrajati moramo ne glede na to, kaj vlada namerava, pri svoji resoluciji z dne 16. aprila t. L Ker pa govori vlada o definitivni nreuredbi službene pragmatike, moramo iti še dalje. Take pragmatike, kakršno si želimo, nam Srbijanci ne bodo dali. Razmere v ljubljanski carinarnici potrjujejo to v polni meri. Zahtevati moramo z vsem poudarkom, da gre vsak načrt služb, pragmatike poprej skozi naše roke, predno postane zakon. Potem Šele bomo vedeli, kaj se pripravlja. Ne ena pravica, ki smo jo uživali doslej, se nam ne sme kratiti. Izenačeni hočemo biti v služb, prejemkih z našimi srbskimi tovariši In s častniki. Ruvno-tako tudi upokojenci. Pošljimo v Beograd delegate, ki naj se pridružijo zastopnikom ostalih pokrajin. Resolucije naj predlože na pristojnih mestih osebno, pa tudi pot do regenta si morajo priboriti in mu povedati, da tako ne more iti več dalje, ako nočemo drveti z ekspresnim vlakom v prepad. Glavno pa je, ds stojimo za delegati rsi kakor en mož. Prečita nato resolucijo, ki se glasi: 1. Povišek draginjskib doklad, ki se nam je dovoHt z junijem 11. znači popolnoma neprimerno rešitev naših resolnclj z dne 16. aprila 1.1. 2. Vztrajamo v vseh zahtevah glede ureditve naših prejemkov za mesec april, Buj iu junij t L v zmislu resolucije z dne 18. aprila t L 3. Z ozirom na objavo vlade, da se službena pragmatika definitivno uredi tekom meseca i unija t. 1. in se istočasno izda provi-:'-o-'*ua službena pragmatika, zahtevamo, da se načrt pragmatičnih določil izroči osrednji organizaciji v pregled in da se nobeno določilo ne uveljavi brez sporazuma z organizacijo. 4. Predvsem zahtevamo, da se glede dolžnosti in pravic, posebej pa glede disci plinarnega postopanja, obdrže tista moderna | določila, ki so bila doslej v Sloveniji veljavna, j 5. Glede službene pragmatike zahtevamo izenačenje s kolegi v Srbiji. 6. Upokojenci morajo pri vsaki novi ureditvi plač imeti pravico do istoodstotnega deleža aktivnih uslužbencev njihove stroke in vrste, kakor je ta bil ob upokojitvi Govornik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. Resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar je predsednik zaključil dobro uspeli shod s pozivom, da delujemo za svoje pravice še aložneje in enodušneje. — &. Reorganizacija davčništva. Piše J. Z. (Maribor.) Bivša Avstro-Ogrska je bila po svojih kronovinah zgodovinsko skrpucalo; v praktičnem, vsakdanjem smislu pa čudovito urejena gospodarska enota z dvema točkama: Dunajem in Budo, kamor so tekle vse gospodarske niti. Stara monarhija bi bila igrala v Evropi važno prosvetno vlogo, da je niso razdirali narodnostni boji. Ko so jo ob sklepu svetovne vojne končno razdrli, so posamezniki dobili tudi posamezne dele; nihče pa vsega, česar Je treba človeku. Razdeljevalci so se šele polagoma zavedli situacije, v katero so zašli med prepirom in sedaj maše in krpajo, popravljajo in obnavljajo; nerazsodno občinstvo pa godrnja in zabavlja draginji, izkorišča trenotno zadrego kakor otroci, ako je pozabila mati zakleniti omaro; hudobnejšl med njimi pa jo slabe z nedovoljenim trženjem in stavkami, a vznevoljeni pravnik in upravnik imata vezane roke, ker jima manjka zakonov za novo situacijo, kajti isti trenotek, ko Je razpadla monarhija, so razpadli tudi lepo okrogli in čudno kljukasti §§; dandanes so samo krpa. Naložili smo si nalogo, opisati označeno razmerje in sedanji položaj našega davčništva, kajti čas hiti in čim kasneje bomo zajezili hudourniške valove, ki pri tem izvanrednem dogodku od dne do dne naraščajo — tem slabše bo; lahko pa postane tudi osodepolnol L Zakoni so pristna slika Javnih razmer, iz katerih so nastaM, najbolj pa velja to davčnim zakonom. Se pred par stoletji je bila v naših krajih zemljartna plemskih posestev edini dohodek Javnim izdatkom; odkritja XV. in XVI. stoletja so pač odlagala preostanek mestnega prebivalstva v prekmorske dežele, podeželsko življenje pa je ostalo patriarhalno. Meščan po mestih, duhovščina in plemiči izven mest s kmeti-tla-čairi so bili signatura tistih dnij. Zapravljivost in vojske so plemstvo razbrzdale in tlačanstvo se je jelo oproščati: kmet je bil od tega časa najbolj deležen državnega upoštevanja: za cesarice Marije Terezije prvič, 1848 drugič, in, če hočemo biti natančni, ob nastopu Jugoslavije z agrarno veformo tretjič. Bremena, ki jih je Imelo plemstvo, so s tem prešla na kmečka ramena: zgodilo se je pač to, da Je izginil veleposestnik in nastopil posamezen davkoplačevalec, Id rm ni mogel toliko producirati, ker se veleposestvo ložle racijoneineje obdeluje kakor majhna gospodarstva, pri katerih se ne izplača obdelovanje v veliki meri: premalo je ljudi in premalo je sveta, pomisleki, ki so se jeli tudi sedanji agrarni reformi protiviti, kajti pravi žitni dobavitelj za mesta in industrijo Je le veleposestnik z ogromnimi žitnimi polji, orodjem na par in primernimi ljudmi. Na to se ni mislilo pri odpravi tlake, ker tudi ni brtoi teh razmer; te razmere so Šele nastale, ko je Izumništvo sledilo svetovnim o4-i kritjem, v prvi vrsti par, potem lokomoih i va. Parni stroj je poglobil rudarstvo i# i sicer najprej železarstvo hi premogar* ; stvo; lokomotiva pa ie razpredla Železnice in iz gospode m kmeta so se dvignili novi poklici trgovcev, uradnikov in delavcev. Tedaj so se Jela (to je v XIX. stoki množiti mesta, želodcev Je bilo vedno več, žita pa vedno enako veliko, ker oproščeni kmet-gospodar ni mogel nasititi lačnih mest, ki so v nekaj desetletjih imela desetkratno prebivalstvo; pred 29fl leti je bil London manjši od današnje Ljubljane. In dandanes? Ker Je torej na-* stopila lokomotiva, so se skrajšale daljave in mesta niso živela več od okolice, temveč od žitnih poljan banaških, roman* skih in niških, domači kmet pa se je jet izseljevati, ker je bilo na posameznih kmetijah prostora le za enega naslednika, ne pa za 5—6 otrok, mejtem ko so v časa robote ti ljudje tvorili poceni delavce. Sedal pa so se ieli seliti v mesta, ker so izumi ustvarili novo stroko; Industrijo! Kolovrat in irhaste hlače so začele giid-ti, prikazovalo pa se ie tovarniško blago. Toda tovarne so požirale kmečke ljudi te toliko časa, dokler se ni njih lastno delavstvo zaredilo; po tem dogodku pa ie okolica izgubila v domačih mestih svojo bodočnost in začeli so se seliti v Afriko (EgP pet) in Ameriko, to tem laže, ker Je imel mestni prebitek v industriji svojo zaslombo. Ponovimo torej: dobro idejo, oprostiti tlačana. Je uničila industrija, ki Je zahtevar la od domačega poljedelstva večjo pro* dukcijo; ta pa ni samo nič rast!a, temveč radi majhnih posestev, še nazadovala ia rudarski in industrijski kraji pretečenega stoletja niso jedli moke dom. kmetov, temu več iz tujine pripeljano žito, mestoma pq so ga celo okoliškim kmetom prodajal! (Idrija ' Črni vrh). To dejstvo je posebno vplivalo v svetovni vojni. Promet na das Uavo je ponekod ponehal in so viri vsafr nili; tedaj so se pojavili zopet prejšnji čar si, kmet ie živel zase, na tujino navezana mesta pa so stradala. Oprava tlake nam je Pfcrcelfraia peh sestva, ustvarilaJe kataster In mape; pet* vič koncem XVuI. stoletja, drugič 183S. leta m dovršila ogromno kulturno delo, vredno polovice naših pesnikov m pisateljev, ki se pa v prosvetni zgodovini te malo omenja. Z. S. (Ljubljana)-1 Enotna nreditev življenjskih razmer v obče. Pndtegtona, da je otvori o tem po-glavfn debata, da ee zbere primemo gradivo za predlog ministra financ, oziroma narodnemu predstavništva. (Opomba uredn&toaj M čudno, da se morajo zanimati za ureditev draginjskib razmer ravno državni sttiatvlfeocl il,- dolska je rodila posledice, ki se moramo ž njimi boriti na lastno pest, ker nas je naša mati država popolnoma pozabila, vkljub temu, da smo ji ostali in da ji Jsot -pošteni ljudje ostanemo zvesti ki udarni — Prepričali pa smo se ponovno, da ni ganila naša država za nas, svoj temelj, niti z mezincem iz lastne inicijative. — iVse, kar smo sd priborili, smo si morali priboriti sami Za vse uspehe moramo baki udano hvaležni naši organizaciji. Naš položaj je pa še danes in bo, če si ne bomo sami pomagali tak, da nam je obupati, da mora pasti z nami tudi država. Poklicani smo v prvi vrsti ravno mi da priskočimo v pomoč in pomagamo sebd in državi do obstoja in življenske možnosti. Temu moramo biti kos ne samo s fizičnim nego tudi z duševnim delom in s stremljenjem, da odstranimo staro konservativnost ter uživimo tudi naše državnike v nove čase in razmere. Ako se nič ne ganemo, ali ako ostanemo tudi nadalje le pri začasnih odredbah m odredbicah finančnega značaja, nam ne preostaja nič druzega, nego samo dvoje: 1. hoditi pozimi in poletu nagi, obupati in poginiti, ali pa 2. najti nov izhod. ysekako moramo skusiti, najti nov jzHod. Vojne posledice se vidijo v na eni strani nakupičenem bogastvu, na drugi pa y siromaštvu. Med siromake spada med drugimi tudi državni nastavljenec z vse-mi svojimi dokladami in ž njim država ptftrmi Skupen efekt vsoti bogastva in siro-maštva je pa približno isti, kakor pred vojno z razmeroma le majhno razliko. A kiar je vojna uničila, se bo dalo v dobro Crga&bskam državi tudi kmalu nadome- Pač pa vlada ne samo pri nas, nego ffakB drugod, kjer so bili neposredno ali posredno prizadeti po vojski, taka zmeda med posameznimi obveznostmi, dolžnostmi in pravicami, da je radikalna odpomoč nujno in neobbodno potrebna. Poleg mnogih vojnih revežev je naj-finjte prizadet sloj državnih nastavljencev & finance države same. Vse drugo si je znalo pomagati, ker Se Imelo in še ima proste roke ravno v sled neurejenosti državnega gospodarstva sptniL :Tu mora poseči vmes državna uprava brezobzirno s krepko roko in najti izhod, radikalen izhod brez obzira na levo m desno, ker je v korist vseh državljanov. Izenačiti se morajo življenske razmere in narodno ter državno gospodarstvo se mora spraviti v pravi tir. Padejo naj vsi stari zakoni, ki so tako konservativni in vstod tega ne odgovarjajo moderni m povečan! državi, ker le ovirajo državno m narodno gospodarstvo ter povzročajo občutne gmotne škode ne samo državljanom nego posredno in neposredno ž njimi tudi državi sami. Koliko zla povzročajo in so že povzročili zakoni, ki so bdi v veljavi V Srbiji in ki so se razširili na celo kraljestvo ravno zato, ker nosijo staro kal, so prikrojeni za malo, več ati manj primi-fi*®o državno upravo in ker ne morejo Odgovarjati potrebam moderne države. f¥oč z vsemi starimi in starinskimi peedp&i in zakoni; naj se postopa po modernejših, ki so bili v Sloveniji ali v Hrvatski vpeljani, dokler ne bo mogoče izdati še modernejših : proč z vsemi začasnimi zakoni jn regulacijami, Iti povzro-£aik> le zmedo, vročo kri iu srfoSoo ne- zadovoljnost ter mnogokrat celo škodo državi sami. Vsa taka diletantstva so le udarci v vodo ako ne celo iskra v slamo. Kot trden temelj naj obveljajo prejšnji modemi predpisi in njim naj slede neposredno novi moderni zakoni. Pred vsem naj se postavi trden temelj za vsa plačila, za vse obvezosti in za vsa gospodarska vprašanja sploh. Odstranijo naj se proračunske dvanajstinke, ki so ravno sedaj pri nestalnem denarnem tečaju državnemu gospodarstvu v največjo škodo. Človek dobi nehote vtis, da delujejo naši dosedanji in sodobni državniki smotreno na gospodarskem — in posledica temu — na političnem poginu naše toli ljubljene Jugoslavije. Da se reši država kolikor toliko ali docela vojnih dolgov, naj izpelje brezobzirno najprej davek na vojne dobičke ter agrarno reformo, imajoč vedno pred očmi le obči državni blagor, to je blagor vseh državljanov, brez obzira na kapitalistične zahteve. Iti niso demokratične in ker se kapitalistu kot človeku s tem ne skrivi niti najmanjši las. Ker imamo sedaj zvezo narodov, kateri pripada tudi naša domovina, ne bo težko določiti fiksne vrednosti zlatega denarja, ki naj tvori podlago za vsa plačila in obveznosti, za vse plače, davke, tarife itd. Tudi že sedaj se da določiti ta zlata podlaga ako vzamemo za njo zlat deset-dinarski novec ali pa inagari napoleondor. Ne čakajmo inicijative od zunaj, da še bolj ne zavozimo. Določijo naj se čim prej predvojne, odnosno primerne stalne plače, davki, tarifi itd. v zlatu. S tem bo prišla država in vsak državljan na svoj račun, ker se bo draginja redno sproti in proporcijonalno regulirala. Naj nas ne plaši morebitno dejstvo, da bo nastala večja potreba na papirnatem denarju. Temu bo skoro odpomogla poštna uprava z uvedbo najmodernejšega čekovnega in hranilniškega prometa v celem kraljestvu, ki bo v zvezi tudi z inozemstvom in ki nudi prilike, kupčevati s čeki namesto z bankovci ter bo v velik blagor trgovini sploh, bankam in vsemu občinstvu. Z uvedbo te nove denarne in računske podlage odpadejo vse regulacije ta-rifov, plač, draginjskih doklad itd., ki so morale slediti hitro ena drugi in so imele vedno le začasen značaj. Vsak državljan si bo na jasnem, da ostane neprikrajšan v svojih prejemkih in dajatvah, ker se tečaj papirnatega denarja ravna proti onemu zlatega, ki je malodane stalen, po draginjskih razmerah, ki bodo še več let nestalne in po mednarodnem gospodarskem in deloma tudi političnem položaju. Vse-kako lahko računamo s sigurnostjo s tem, da nas bo ravno to privedlo čim prej do normalnih razmer. Tudi naj nam ne dela skrbi računanje na zlati podlagi. To je minimalno vprašanje, ki se bo rešilo dokaj enostavno. Računa se le v zlatu, vnovčuje pa po dnevnem, odnosno po uradnem tečaju, ki ga lahko vlada zakonito določa od meseca do meseca na podlagi povprečnega borznega tečaja od 1. do 20. ali 25. preteklega meseca. Naloga strokovnjakov bi bila, da prouče ta vprašanja, ki so posebno za nas velike važnosti, vsestransko z gospodarskega. notranjega in mednarodnega stališča in da izdelajo tozadevne predloge, ki naj bi rodili na pristojnem mestu obilen sad. Osrednja Zveza javnili nar meščencev in upokojencev za Slovenijo. Znižana vožnja za državne nameščence na železnicah. Predsedništvo dež. vlade za Slovenijo, nam je poslalo 14. maja t. L pod st. 5538 sledeči dopis: Z ozirom na resolucije, predložene s tamkajšnjim dopisom z dne 17. marca t L št. 53, se društvu naznanja, da je ministrstvo za promet sporočilo semkaj, da je v razpravi pravilnik, po katerem se dovoljuje državnim nameščencem 50 °/o znižanje pristojbin na. vseh progah državne železnice ki na vseh državnih ladjah. — Kako je bila razprava zaključena, nam ni znamo. Zboljšanje gmotnega stanja državnim cestarjem. Dež. vlada za Slovenijo mim naznanja: Prizna vaje izjemno stanje, katero zavzemajo drž. cestarji in drž. rečni čuvaji med drž. uslužbenci, je gradbena direkcija storila pri centralni vledi korake, da se zboljšajo njih gmotne razmere in stavila tudi glede delavnega časa primerne predloge. Do rešitve od strani državne uprave dovolila je pričenši s 1, decembrom 1919 cestarjem in njihovim ženam ter otrokom do 16. leta prispevek k draginjski dokladi in bode istega v kratkem tudi povišala. Obenem je pripravila poročilo, po kojem bi se cestarji in rečni čuvaji enako gozdarskemu osobju pomaknili v čin slug. Naša delegata preds, Maks Lilleg in tovariš rač. svetnik Poljanec se mudita od 13. t. m. z zastopniki dragih pokrajinskih zvez v Beogradu. Nalogo imata, da sporazumno z drugimi delegati dosežeta pri osrednji vladi to, kar smo sklenili na javnem protestnem shodu dne 7. t. m. Poročilo o uspehu svoje-časno še priobčimo. Inšpektorja dr. Cvetkota Gregoriča pri finančnem ministrstvu je ministrsko predsedništvo imenovalo kot zastopnika slovenskih uradnikov v komisijo za ureditev vprašanj drž. nameščencev. Pragmatika. (Dalje.) § 51. Obtoženi uradnik ima pravico zahtevati, da se izkluči iz sodišča tisti sodnik, za katerega bi mogel navesti vzroke, ki upravičujejo sumnjo v nepristranost sodnikovo. Ravnotako mora zahtevati tudi sodnik disciplinarnega sodišča sam, da se izključi iz sodišča, ako hi zaradi kakih vzrokov smatral, da ni potrebno, da se udeleži sodbe. Obtoženec in sodnik smeta zahtevati to izključitev takoj v početku preiskave ali razsojanja. Tudi disciplinarno sodišče sklepa o tem, ali ie povod za izključitev ali ne Sklep disciplinarnega sodišča postane takoj pravoinočen.“ Ni pa razvidno, ali se te določbe upo rahljajo tudi pri državnem svetu, ki nai nadomešča disciplinarno sodišče. § 52. obsega pravila o presojanju jo postopanju disciplinarnega sodišča. Rad! njih obsežnosti in neaktualnosti jih tu ne bomo navajali razun zadnjega odstavka, ki se glasi: -Po sprejemu razsodbe disciplinarnega sodišča sme obsojenec tekniti 15 dni. računajoč od dneva dostave, pro' siti kneza za pomilostitev, in za to dobo ge nfesrovo mesto ne popofaiL« — Implicite je tukaj nekako izrečeno, da disciplinarno sodišče sodi samo o — odpustih iz službe. Zdi se nam, da kogar sodi disciplinarno sodišče, temu se reži nasproti Dantejev: »Lasciate ogni speran-za« . . . § 53. > V saka obsodba, ki se izreče nad uradnikom, bodisi zaradi pregreška Storjenega iz koristoljubja, bodisi zaradi prestopka, ki se po predpisih kazenskega zakonika smatrajo za nečastne, ima za posledico izgubo službe in takega uradnika dotični minister razreši službe". Določbi ni ugovarjati. Pojasniti bi bito kvečjemu pojma »koristoljubje« in *ue-častnost«. § 54. »Će se uradnik, ne torajoč drugih prihodov razen svoje plače, toliko zadolži, da prijavljeni dolgovi presegajo njegovo enotno plačo, in če tak uradnik ni zašel v to stanje vsled kakega nesrečnega slučaja, kakor bolezni, smrtnih slučajev v družini itd, nego vsled nerodnega življenja, ki ne upošteva dohodkov, se izpusti fa službe po disciplinarnem sodu.« — tTudi tej določbi bi ne bilo oporekati. Samo omejevanje dolgov na višino enoletne plače se nam zdi pregorostasno. Ako bi se to načelo uveljavljalo danes v vsej strogosti, bi se moral odpustiti vsak pripravnik, ki ima celoletne plače 600 K pa bi se zadolžil za drugih 600 kron. Celotna svota 1200 K bi zadoščala komaj za par tednov. Enako bi se moral odpustiti vsak madnik ako bi za golo življenje bil prisiljen delati dolgove, ker sedanje plače nikakor ne zadostujejo za najbomejšo prehrano. § 55. Zoper sodbe nižjih administrativnih oblastev na administrativne kazni Je odprta pritožba na ministra oziroma predsednika državnega sveta rekom 15 dni; zoper sodbo teh se sme obrniti na kneza za milost.« Ako ne upoštevamo prošenj za po-iniloščenje, ima obsojeni uradnik samo pot pritožbe na ministra, torej zopet na administrativno oblast. Zoper razsodbe okrajnih načelnikov (§ 41. a) je odprta pritožba na okrožnega načelnika; zoper razsodbe drugih načelnikov (§ 41 b) se vlaga pritožba na ministra za notranje zadeve, v obeh primerili V onem roku, ki je določen v prvem oddelku tega §. iToda zoper razsodbo okrožnega načelnika, s katero se odobruje obosdba okrajnega predstojnika, se v istem roku lahko pritoži na ministra. »Okrožni in okrajni načelniki imajo Pravico kontrolirati v svojem delokrogu .vse upravne uradnike; poštne. telegrafiS-ne in sanitetske. »Pokličejo jih ratfi ugotovljenih ne-rednosti to nezakonitosti na odgovor ter Pošljejo stvar ministru v odločitev. »Pritožbe v predmetih administrativnega kaznjenja se v splošnem izročajo tihemu oblastvu, ki je izdalo odločitev; pošlje pritožbo z akti vred na razmetanje višjemu oblastvu. ^Pritožba se sme vložiti tudi po pošti gu Povratni recepis in dan, ko se je izrekla pošti, se smatra kakor bi bila izročena samemu oblastvu. »Pok 14 dni, predpisan za to v pr-^em odstavku tega par igrafa, se računi °d dneva priobčitve ali izročitve obsod-^ ali rešitve in se nadalje završi na način, ^odpisan za razsodbe v kazenskih zade- vah (§ 15 zakona o sodnem kazenskem postopanju.) »Karkoli je v zakonu o uradnikih o administrativnem kaznovanju predpisano kot pravica predstojnika, se nanaša tudi na določene namestnike teh predstojnikov, ako ti službeno nadomestujejo predstoini ka tako, da morejo tudi namestniki teh predstojnikov izrekati administrativne kazni nad uradniki poverjenih jim obia-stev.. — Torej ne samo predstojnik sam, tudi vsak njegov namestnik sme izrekati kazni brez disciplinarnega senata’ »Zoper obsodbe disciplinarnega sodišča ni priziva.« (Dalje prih.) Apel na vse ono časopisje, ki nam ni sovražno. Buknila je zopet vest, da se bodo državnim nameščencem zvišale plače. Prinesla jo je prva „Domovina", potem smo jo čitali v „Jugoslaviji" in v vseh časopisih po vrsti, kolikor jih je, od prvega do zadnjega. Piše se, da dobimo 25 odstotkov, potem 135 odstotkov, potem 145 odstotkov povišanja, za tem še 100 odstotkov posebej za rodbine, sodni uradniki (kdo pa so ti?) dobe pa še povrh 10 dinarjev na dan. Kdor to čita, sl mora misliti: ti nenasitni „škrici" nas bodo spet odrli za toliko milijonov, pa se jeze, če kdo reče, da uradnik „žre in žre in žre!" Tu spet se bo našel junak, ki bo imel žalostno drznost, da bo to izrabil na političnih shodih, kakor je to storil znani župnik, ki se je povzpel na shodu JKZ., obdržanem začetkom let. spomladi v Žužemberku do gorostasne trditve, da uradniki sosebno o Beogradu ne delajo nič, temveč se samo s srebrnimi paličicami sprehajajo po ulicah, posedajo po kavarnah. v urad pa prihajajo samo vsakega 1. po denar hi zato dobivajo vsakteri vsaki mesec celega vola za doklado. S tem hoče seveda zakriti tak možakar, da ima sam samo hire do 300 mernikov žita in več na leto, poleg tega pa sijajno stanovanje in vso kurjavo zastonj užitek celega lepega posestva, dohodke od maš, pogrebov, porok etc. etc. in pa še plačo. Kakšen razloček Je med župnikom in javnim nameščencem, se je videlo pravkar na Dolenjskem, ko sta se selila sodni predstojnik in župnik istega sodnega okraja. Sodni predstojnik, ki ima ženo m pet otrok, je zvozil v 2 dneh na 5 vozeh vse svoje pohištvo z družino vred. pa je moral vozove drago plačati. Župnik, ki je samec, je pa potreboval za selitev več kot dva meseca, in kmetje so mu zvozili več kot 60 vozov, a vse zastonj, za „božji lon“! Ta povišek nam bodo torej, še predno ga imamo, tako razupili in zgrajah', da ne 5omo imeli nič od njega. V^e cene bodo mahoma poskočile, ljudje nas bodo še bolj črno gledali, kakor nas itak že in na vse zadnje bomo na slabšem, kakor bi pa bili, če ne bi bilo sploh nobenega povišanja. In vendar smo priboljška tako krvavo potrebni, kakor novorojenček materinega mleka. Dobili pa nismo Še ničesar, plačilne pole za 1. junij so že došle, pa ni v njih ne duha ne sluha o kakem povišku. Apel ujemo torej na vse nam dobro-hoteče časopisje ter ga prosimo tako, kakor se Boga prosi: Nikari ne oišite o naših poviških, še predno jih imamo! Nikari ne begajte ne javnosti sploh, ne nas samih s strašnimi novicami o povišanju uradniških plač! Nikari ne dajajte kopja v roke naSim sovražnikom! Privoščite nam vendar teh par rev-mfa božjakov, ki smo si jih tako težko izprosili, in ne jemljite nam jih stran, še predno smo jih dobili. „Srebro golk zlato molk!" Trebnje, 28. maja 1920. Podpis nečitljiv. Iz Saveza javnih namještenika Hivatske i Slavonija. Izvanredna glavna skupština Kooperativa konzumenata javnih namještenika u Zagrebu. Prema ustanovama trgovačkog zakona te prema propisima pravila Koopera tiva konzumenata jatnih namještenika sat-zvana je pravovremeno (3 tjedna prije obdržavanja) izvanredna glavna skupština Kooperativa za dne 30. maja o. g. Dva dana prije, no što će se održati spuština. t j. 28. maja sazvana je po nekim ravnim namještenicima, koji stoje blizu odboru Udruge Javnih Činovnika, neka pređkonferenca. Na toj su se imali pretresti predloži, koji bi se stavili na raspravu na samoj skupštini. Poziv za to predkon-fereneiju dali su odštampati u svim zagrebačkim dnevnicima sa naročitom pripomenom, da će troškove štampanja platiti Kooperativ. Sazivač te predkcnferent-ce bio je g. dr. Ernest Cimić, koji je što prema uputama danim sa strane oubora Udruge, a što iz vlastite inicijative nastojao, da uvjeri prisutne, da bi Kooperat’v imao u svoja pravila staviti ustanovu, da prodaje robu uz režijske cijene, a ne kako je to u pravila uvršteno uz solidne dnevne cijene. Opće je poznato, da su svi Kooperativi, koji su imali ovaku ustanovu u svojim pravilima, morali skrahirati, buduć si nisu mogli ibaviti potrebit prometni kr.pital i pričuvnu glavnicu, pa je taj gospodin nastojao, bilo hotice ili neznalice tu ustano' u u pravila unijeti, da tako što prije propada ne ova toli važna gospodar, institucija javnih namještenika, koja je inače trn u J u ove reakcijonarne gospode i trgovaca kapitalista. Ravnatelj Kooperativa g. dr. Bosek je svojim stvarnim razlaganjem na samoj predkonfcrenci. a i :ia skupštini dokazao neum]estu--t take ustanove pa je u cjelo-sti na predkonferenci većinom glasova usvojena načelna ustanova, koja je i prije u pravilima bila, da se naime roba u Kooperativa prodaje uz solidne dnevne cijene. Izvanrednu skupštinu Kooperativa otvorio je predsjednik nadzornog odbora g. Dr. Benkovič. Na dnevnom su redu bile ove točke: 1. Promjena pravila. 2. Po mović in njegovi oprode sede mirno na svojih mestih. Kar bi drugod niti eno uroi ne bilo možno, traja pri nas že na meso-, ce. V „priznanje** svojih „zmožnosti** nar*; prechijejo razni upravniki in neopravniki« slov. in hrv. carinarji pa morajo gledati, kako se mirno in tiho delijo boljša mestal in napredovanja. Ni težko preračuniti, kdaj jih bo v On. vrsti prekosil zadnji novovstopivši „radikal**. Saj je Ačimovič; za svoje neumorno »delovantje« v Sloveniji od sredi decembra 1919 do aprila t. L napredoval nič več kot trikrat v činu i« Plači. Zadnji čas je pričel tudi svoje uradnike pošiljati »na poljo« z ljubeznivo grožnjo, da jih da drugače iztirati z žandarjt, To se je . ripetilo 6. maja v službi osivelemu uradniku, ki ima že 34 službenih let, ima veliko prakso in ki ga Ačimovič ne dOseza niti db kolen, ne glede na to, da ima A. komaj 17 služb, let In še teli ne vseh v carinski stroki. Ačimovič je pa tudi zelo salamenski v svojb razsodbah* Isrtega uradnika je kratkim potom kaznoval z ukorom In 2 dni globe, ker je v AčimovićevL odsotnosti dovolil c\. emu, da je smel iti zajutrkovat ob 9. dop„ ko je vršil službo že od 7. zjutraj ter, za ta posel porabil dobre pol me časa. Ačin -čevt oprode prihajajo v urad, kedar jim drago. Ako se Ačimovič, opozori, da ni mogoče strank odpraviti, ker še ta in oni »funkcijonar« ni navzoč, pravi »Sto ča ja?« in mirna Bosna. Prav po »bratovsko« se torej dele v carinski opravi dobrote in klofute. Živela taka vzajemnost! Kako dolgo, je seveda drugo vprašanje. Opozarjamo na inserat tvrdke P. Potočnik. Uradniki neke carinam«, pridobiva novega naročnika za naš stanovski list »Nas Glas , kličejo uredništvu iz vsega srca : Le tako neustrašeno naprej v borbi, težki in trdi, za korenito preureditev vladajočih neznosnih razmer, pod katerimi takajšni Slovenci in Hrvati ječimo! — Na boj za enakopravnost in svobodo! | Listnica upravništva. ! O. A. K Vel KlMnda K. 10, 11, 12 ta"li nimamo reč na razpolaga M. V. Št Rupert — Za L poUatja 1920 imale na naročnino še vplačati zneaek 3 K, od 1. 7. 192C po 18 K četrtletno. G. Martinlč Dok. Izvolite nam vposlatf Manam pretplatntkov, ki so vplačali svot 315 K. Brez tega ne vem, kdo je piažal, ko- , liko in za kateri čas. G. St. S Goepič. Čet vrtgodišnja pretplata 18 K. Izvod' št 1—22 nam so pošli in Jih no moremo nikomur več poslati. Novim naročnikom zaračunamo radi tega naročnino | oi i onega časa dalje, ko jim začnemo pošiljati lis'. „Samopomoč* y Llubflan! kupnje vsakovrstna živila hi druge ootrebščine v vsaki množini. Tovariši se orosijo, da pol 'vedujejo po takem blagu in posredujejo ▼ prilog zavoda, ki deluje v korist vsem javnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se ooroča naravnost „Samopomoči" v Lite ini. Vodnikov trg štev. 5, ki poravna radevolje vse stroške. Tovariši. Agitirajte za „Naš GBa»*i Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove —----------- naročnike! — retfistrovann zadruga z omejenim jamstvom. ::: Penojila na osebni kredit: 6 — Meso, ta odplačila. Ranžijskn posojila na več let; mali vračevalni obroki. Pisama: Kongresni trg 18. a: Ur.iJae ure od i. do 12- ure. — Prospekti bros-plaiuo na razpoln^o. — Kezoml .-.akladi nad 500.000 K. — HranHae vloge ~ priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan Miholič, kavarnar, Ljubljana - - Sv. Petra nasip. Nadni sagoi) il' d >§ 03 & o» u O . 35 v a 2 o Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v Uii kitajska cesta 17, je ustanovilo oddelek za § m M LJUBLJANA, ZJdo -ska ul. 3, Dvorski trg 'l. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, Cepič in slamnikov za dame in deklice. Popravila tožno In Žalni klobuki ved. ceno. no v zalogi. mm Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah,' zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnica: CELJE, Breg 33. S1 a 1 2 Posabnl ateifo Obračanje in moderniziranje a žn& nje oblek. ta ^ / Uradnikom se priporoča tvrdka. F, POTOČNIK večletni krojltalj pri dvornim založniku Tlllerju na Ounaju. LJUBLJANA Šelenburgova udica 6./I. desno. VZOr Uradnikom znaten popust. "■ —» » i ■ , ii.—.ii .n ■ M ^^KalstaFOjša spedlcljska tvrdka w S ovenlf ^^^ R. RANZINB'SR g LaubBlana speilkiiika pisarm Lfubijan?? p ^ . Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-^ vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. |s P Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. | ^ Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. ^ ^^Brzojavi: Ranzinger. 84—2 interurban telefon 60 Druitvo drž. mdažbenoev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov ozemlje v Ljubljani. ~ Odgovorni urednik Makao Dekadska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.