Zelo kritična ocena mednarodne
vloge Furlanije-Julijske krajine
La Contrada: za začetek sezone ženski protest proti moški oblasti
Med kraškimi dobrotami na doberdobski Gradini tudi med iz cvetja kristusovega trnja
>/15
Sindikati o krizi SSG: javne uprave
naj zagotovijo sredstva
Primorski
dnevnik
TOREK, 6. OKTOBRA 2009_
št. 236 (19.635) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Ko je Biasutti prepričal Cossigo...
SandorTence
Predsednik republike Giorgio Napolitano je pred nekaj dnevi odkrito priznal, da se mu toži po stari politiki, ki je mirno in civilno razpravljala, potem pa razsodno odločala. Napolitano ni edini, ki takole razmišlja, a kaj ko se sedaj odločitve ne sprejemajo v parlamentu, temveč pred televizijskimi kamerami. Tudi tiste o zasebnem življenju politikov.
Adriano Biasutti in Gianni De Michelis sta oba politična upokojenca, za razliko od večine današnjih politikov pa sta bila človeka z vizijo. De Michelis ni nikoli skrival predsodkov do Slovenije in z njim smo v Primorskem dnevniku večkrat polemizirali. Bil je vsekakor politik in minister, ki je za to naše območje imel razvojne poglede, s katerimi smo se lahko strinjali ali ne.
Biasutti je zagovarjal drugačna stališča. Na tržaški Pomorski postaji je sinoči pripovedoval, kako je prepričeval tedanjega predsednika Francesca Cos-sigo, da mora Italija čimprej priznati samostojno Slovenijo. Tako Biasutti kot nekdanji zunanji minister sta prepričana, da sta 5. evropski koridor in evroregija propadla projekta, mednarodne vloge naše dežele pa dejansko ni več.
Morda sta oba bivša politika preveč pesimista, morda pa tudi ne. Pri ocenah sta vsekakor lucidna in predvsem »stojita« za tem, kar govorita in razmišljata. Za razliko od današnjega povprečja in sivine je to nedvomno izstopajoča značilnost. Osebno se mi ne toži po Bia-suttiju in De Michelisu, ko pomislim na današnjo politiko pa se mi pojavlja dvom.
rim - Po razsodbi v zvezi s prevzemom založniškega podjetja Mondadori
Za milanske sodnike Berlusconi sokriv korupcije
Premier včeraj izjavil, da je nad razsodbo osupel
gorica - Premiera operete Grofica Marica
Zahtevna lahkotnost
Uprizoritev je ob svoji obletnici pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice
GORICA - Grofica Marica, trinajsta opereta madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana, je po petinosemdesetih letih od prve izvedbe na Dunaju, v Gorici vnovič postala uspešnica. S
slovensko postavitvijo te operete je združila več kot 160 pevcev,
je namreč Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice proslavila svojo častitljivo obletnico. Na velikem odru (pod in za njim) Kulturnega centra Lojze Bratuža
glasbenikov, igralcev, plesalcev, odrskih mojstrov, asistentov, ko-repetitorjev in nastala je bogata predstava.
Na 12. strani
MILAN/RIM- Sodišče v Milanu je minuli konec tedna razsodilo, da je italijanski premier Silvio Berlusconi sokriv korupcije, v katero je bilo vpleteno njegovo podjetje Fininvest, slednjemu pa naložilo kazen 750 milijonov evrov. »Nad razsodbo sem osupel,« je odločitev sodišča po včeraj komentiral Berlusconi. Primer se vleče iz 90. let minulega stoletja, ko si je Berlusconijev Fininvest prizadeval za prevzem založniškega podjetja Mondadori. S tem prevzemom je Berlusconi dobil nadzor nad vrsto vplivnih italijanskih dnevnikov in tednikov. Sodišče je v sobotni razsodbi poudarilo, da je Berlusconi kot latnik Fininvesta soodgovoren za podkupovanje sodnika, ki je v bitki za prevzem razsodil v prid Fininvestu.
Na 6. stani
Financiranje slovenske glasbene šole na Koroškem
Na 2. strani
V	nesreči na Krku hudo poškodovana Tržačana
Na 2. strani
Možnost slovenskih tečajev na Tartiniju
Na 8. strani
Edinost o 55-letnici Posebnega statuta
Na 8. strani
V	Gorici izpraznili pet parkirnih avtomatov
Na 14. strani
V	obratih Mipa poskusna proizvodnja
Na 16. strani
TRST - Slovesna umestitev v stolnici sv. Justa
Msgr. Giampaolo Crepaldi prevzel tržaško škofijo

040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18
& ' jjI^J li
UNIVERSITY o/CAMBRIDGE ESOL Examinations
Authorised centre
PALAZZETTI
IL CALORE CEE PIACE ALLA NATURA
EDILFRIULI S.PÁ
tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst tel. 040 3883911 - Fax 040 3883938 predstavlja v sodelovanju s
Palazzetti S.p.a.
^RMZrffc (fiX^Rp
CLa Festa <IeI
riioco
PREDSTAVITEV PECI IN KAMINOV
8. in 9. oktobra
pred podružnico od 8.30 do 12.00 in od 13.30 do 17.30.
2
Torek, 6. oktobra 2009
ALPE-JADRAN
/
koroška - Slovenska deželna Glasbena šola
Ali bo prišlo do trajne rešitve finančnih problemov?
Varuhinja za človekove pravice je na predlog sosveta za Slovence sprožila uradni postopek
CELOVEC/DUNAJ - Glede financiranja slovenske Glasbene šole (GŠ) se morda obeta trajna rešitev. Kot se je konec tedna izvedelo z Dunaja, je varuhinja človekovih pravic Terezija Stojsic na soglasen predlog narodnostnega sosveta za Slovence sprožila postopek glede financiranja slovenske šole iz deželnega proračuna dežele Koroške. Konkretno bo moral koroški deželni glavar Gerhard Dorfler v naslednjih tednih utemeljiti, zakaj dobiva GŠ nesorazmerno manjšo podporo od (nemškega) deželnega Musikschulwerka.
Odločitev varuhinje človekovih pravic je že pozitivno komentiral presednik narodnostnega sosveta za Slovence Marjan Sturm. Po njegovem mnenju se zadeve v zvezi s financiranjem GŠ, ki že dalj časa deluje pod okriljem deželne glasbene šole z avtonomijo na jezikovnem in s tem tudi kadrovskem področju, »premikajo v pravo smer in naj bi končno prišlo do pozitivnega zaključka«. Tudi pri Narodnem svetu so zadovoljnji, saj je bil prav NSKS tisti, ki je najbolj odločno zahteval zakonsko ureditev financiranja slovenske GŠ.
Slovenska Glasbena šola se kljub vrhunskim uspehom svojih učenk in učencev na deželnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih 30 let po ustanovitvi stalno bori za preživetje. Še posebej v preteklih letih je odbor »Glasbena šola« z ravnateljem in slovenskimi političnimi in kulturnimi organizacijami večkrat in glasno zahteval »trajno in sistemsko rešitev« fi-nansiranja slovenske GŠ, ki jo v novem šolskem letu obiskuje nad 500 učenk in učencev. Število glasbenih pedagogov pa znaša nad 40, kar pomeni, da je šola tudi med največjimi delodajalci znotaj slovenske narodne skupnosti. Slovenska GŠ je od dežele prvič dobila podporo šele leta 1997 pod tedanjim referentom za kulturo Mic-haelom Ausserwinklerjem (SPO). Od leta 2000, torej odkar narekuje kulturno politiko v deželi svobodnjaška stranka oz. sedaj zavezništvo BZO, se podpora ni več bistveno povišala. Zadnji sklep o financiranju GŠ je iz leta 2008, ko je kolegij deželne vlade soglasno sklenil, da šola tudi v naslednjih treh letih dobiva podporo dežele v višini samo 165.000 evrov letno.
Zaradi očitno restriktivnega financiranja GŠ je narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja pozval varuhe človekovih pravic (državne ombudsmane), naj preverijo razmerje med podporami za deželno nemško GŠ in slovensko GŠ. Slednja namreč v primerjavi z nemško dobiva neenakomerno manj denarja.
Ivan Lukan
unabomber
Ezio Zernar manipuliral
■ v v*
ploščico
BENETKE - Ezio Zernar je manipuliral medeninasto ploščico, ki so jo policisti leta 2004 našli na neeksplodirani bombni napravi v cerkvi v Portogruaru. Tako piše v včeraj objavljeni utemeljitvi razsodbe, ki jo je 4. julija izrekel sodnik Sergio Trentanovi. Zernar - policist, ki je v laboratoriju za kriminalistične preiskave v Benetkah pregledoval glavni dokaz proti inženirju Elvu Zor-nitti, tedanjemu edinemu osumljencu v preiskavi o bombnem atentatorju »unabomberju« - je bil obsojen na dve leti zapora (zaporno kazen so nato preklicali) in prepoved opravljanja javnih funkcij, plačati pa bo moral tristo tisoč evrov (del zneska predstavljajo sodni stroški, ostalo bo šlo oškodovanemu Elvu Zor-nitti). Po mnenju sodnika je bil Zer-nar po novem atentatu v Caorlah (maja 2006) frustriran, hotel pa je dokazati, da je sposoben sam razvozlati tako zapleteno preiskavo.
Učenke in učenci blestijo z vrhunskimi uspehi, toda slovenska Glasbena šola še vedno ni deležna enake finančne podpore dežele kot nemška
evropska unija - Hrvaška pristopna pogajanja
Glavni hrvaški pogajalec ni želel ugibati, kdaj bo Hrvaška vstopila v EU
ZAGREB - Glavni hrvaški pogajalec z Evropsko unijo Vladimir Drobnjak je včeraj v Zagrebu izjavil, da bodo o datumu vstopa Hrvaške v EU lahko govorili pozneje v pogajalskem procesu. Dejal je, da ne želi ugibati, kdaj bo Hrvaška postala polnopravna članica unije. Kot je poudaril, je najbolj pomembno, da Hrvaška zapre vsa poglavja do poletja 2010. Drobnjak je še povedal, da bo postopek ratifikacije v državah članicah, Evropskem parlamentu in hrvaškem saboru potekal približno leto dni, lahko pa tudi manj ali več časa. Državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Davor Božinovic je ob tem spomnil, da je postopek ratifikacije hrvaške pogodbo o članstvu v Natu trajal manj kot leto dni.
Na novinarski konferenci na sedežu delegacije Evropske komisije v Zagrebu, ki so jo organizirali ob četrti obletnici začetka hrvaških pogajanj z EU, so ocenili, da bo Hrvaška do konca leta lahko odprla preostalih pet pogajalskih poglavij, do poletja prihodnjega leta pa tudi začasno zaprla vsa poglavja.
Poleg Drobnjaka in Božinovica sta bi-
Vladimir Drobnjak
la na konferenci tudi odpravnik poslov pri delegaciji Evropske komisije Davor Hudson in švedski veleposlanik na Hrvaškem Fredrik Vahlquist. Hudson je primerjal hrvaško pot v EU in težave s Slovenijo z odhodom na dopust: "Kot da bi se pri odhodu na dopust izgubili v kakšnem majhnem mestu. Potem pa na avtocesti hitro peljemo, da bi nadomestili zamujeni čas, sicer pa na avtocesti ni omejitev."
Vsi udeleženci včerajšnje konference so izrazili pričakovanje, da bo Hrvaška čim prej sklenila pogajanja in postala članica EU, potem ko je v petek na medvladni konfe-
renci v Bruslju Slovenija odpravila blokado hrvaških pogajanj in je Zagreb odprl šest in zaprl pet poglavij. Hrvaška je odprla 28 in začasno zaprla 12 poglavij od 33, o katerih potekajo pogajanja. Ocenili so, da bo Švedska lahko do konca leta sklicala najmanj eno, verjetno pa dve medvladni konferenci.
Med poglavji, ki jih Hrvaška ni odprla, sta pravosodje in temeljne pravice ter konkurenca. Odpiranje prvega izmed omenjenih je pogojeno s predajo vseh dokumentov iz vojaške akcije Nevihta, ki jih je zahtevalo tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Drobnjak je izrazil pričakovanje, da bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz Varnostnemu svetu ZN podal pozitivno poročilo in da bodo potem Hrvaško povabili, naj pošlje pogajalska stališča za poglavje pravosodje. Izpostavil je, da je Hrvaška že pripravila omenjena stališča. Kot je dodal glavni hrvaški pogajalec, v Zagrebu ocenjujejo, da so izpolnili vsa štiri merila za odpiranje poglavja o konkurenci. (STA)
Mojster vokalne gimnastike Michael Winslow še danes v Unionski dvorani
LJUBLJANA - V Sloveniji gostuje priznani ameriški "stand up" komik Michael Winslow, znan tudi pod psevdonimom "10.000 zvokov". V ljubljanski Unionski dvorani je nastopil že včeraj, ker so bile vstopnice že pred časom razprodane, pa so za danes ob 20. uri pripravili še eno predstavo, za katero so vstopnice še na razpolago. Obeta se kakovosten dogodek, ki poleg obilice smeha prinaša tudi nekaj čarovnije. Gosta komika bosta Jure Godler in Tilen Ar-tač, združena pod imenom GodArt. Godler in Artač bosta z novo predstavo Profesorja, ki bo izvedena v angleščini, ker sta jo pripravila za tujino, ogrela ozračje. Nato bo oder prevzel Winslow (52), ki je tudi Slovencem znan po vlogi temnopoltega policista iz serije filmov Policijska akademija. Lajež psov, šumeči copati, hrup letal, skeleči zvoki praskajočih nohtov po šolski tabli, radijsko oddajanje, jok kitar in mobilno zvonjenje - so le nekateri od zvokov, ki jih oponaša Winslow. Ameriški igralec in komik je otroštvo preživel v ameriški vojaški bazi Fairchild. Bil je najmlajši od šestih bratov. V okolju baze si je težko našel prijatelje, zato si je ustvaril svoj svet. Njegova mati se spominja, da je že kot otrok posnemal zvoke iz okolja. Kot mladenič je med drugim navduševal z oponašanjem Jimmyja Hendrixa. Po bučnem aplavzu v nekem koloradskem klubu se je odločil, da postane poklicni zabavljač. Veliki prodor je dočakal leta 1984, ko sta ga v predstavi "Cout Basie & His Orchestra" opazila režiserja Hugh Wilson in Paul Manslanky. Nemudoma sta mu ponudila vlogo v vseh sedmih delih uspešne komedije Policijska akademija, s katero je Win-slow tudi doživel mednarodni uspeh.
V skoraj 30-letni karieri je Winslow nastopil v več kot 23 filmih in navduševal občinstvo po vsem svetu. Med drugim je igral v filmu Mela Brooksa Vesoljska jajca, glas pa je posodil tudi za uspešnice Gremli-ni, Nazaj v prihodnost in Terminator. Danes je njegov glas mogoče slišati v nadaljevankah "Robo Chicken" in "Family Guy". Winslow kot mojster vokalne gimnastike lahko oponaša več kot 1000 zvokov. "Če poustvarja Hendrixovo igranje kitare ali hrumenje letala, je njegov talent pri temu enostavno neverjeten in njegova raznolikost je občudovanja vredna, je v užitek vsem starostim," so sporočili iz agencije Antonov.Od julija je na evropski turneji, s katero je startal v Nemčiji, zaključil pa jo bo prav na odru Unionske dvorane. (STA)
otok krk - BMW iz Ljubljane v nedeljo povzročil nesrečo, tržaški par se bori za življenje
Čelno trčenje na krškem mostu
Nepazljiv slovenski avtomobilist zapeljal na nasprotni pas - Prvi motor se je srečno izognil trčenju, drugi pa ne
REKA - Šestdesetletni motorist iz Trsta in njegova 59-letna sopotnica sta se v nedeljo popoldne hudo poškodovala v prometni nesreči, ki jo je na krškem mostu povzročil avtomobilist iz Ljubljane. Po poročanju hrvaških in slovenskih medijev se oba zdravita v reški bolnišnici: moški je bil včeraj še vedno v smrtni nevarnosti, zdravstveno stanje ženske pa se je nekoliko izboljšalo.
Par se je v nedeljo po kosilu s skupino prijateljev odpeljal proti Krku. Nesrečna Tržačana sta sedela na motornem kolesu kym-co R300. Do hude prometne nesreče je prišlo okrog 14.40 na mostu, kjer je avtomobil BMW X5 iz Ljubljane, ki je vozil v nasprotno smer (proti Reki), zavozil na napačni vozni pas in trčil v motorno kolo. Po neuradnih informacijah, ki prihajajo iz Hrvaške, naj bi se nesreča pripetila, ker se je 30-letni avtomobilist iz Ljubljane med vožnjo za trenutek obrnil proti zadnjemu sedežu, kjer je sedel otrok. BMW X5 je nenadoma zavozil na levo, na nasprotno cestišče, kjer sta se trčenju najprej srečno izognila 37-letnik in 30-letnica na motorju yamaha z italijansko registrsko tablico. Za njima je privozilo motorno kolo kymco R300, ki je silovito čelno trčilo v avtomobil.
Motorist in sopotnica sta se hudo poškodovala, reševalci so ju najprej prepeljali v zdravstveni dom na Krk, zatem pa v bolnišnico v Sušak. Zaradi mnogih poškodb so ju morali že v nedeljo operirati. Moški je bil včeraj še vedno v smrtni nevarnosti, medtem ko naj bi se zdravstveno stanje ženske delno izboljšalo. Hrvaška prometna policija je slovenskega avtomobilista na prizorišču nesreče podvrgla alkotestu, ki je pokazal, da je bil povzročitelj trezen. Zatem so mu odvzeli še kri in jo poslali na analizo.
Krški most je bil prizorišče hude prometne nesreče
H*-
/
ALPE-JADRAN
Torek, 6. oktobra 2009
3
trst - Zanimiva debata z De Michelisom in Biasuttijem
»
Mednarodna vloga Dežele FJK je zašla v popolno slepo ulico«
Pobuda združenja Dialoghi Europei - Propad 5. evropskega koridorja in evroregije?
TRST - Mednarodna vloga Furla-nije-Julijski krajini ni na zelo nizki stopnji, temveč je na ničli. Ta pesimistična (ali realistična?) ocena je izstopala na sinoč-nji okrogli mizi, ki jo je združenje Dialoghi Europei Giorgia Rossettija posvetilo mednarodni vlogi FJK ob 20-letnici padca Berlinskega zidu. Za govorniško mizo sta sedela Adriano Biasutti in Gianni De Michelis (ob njiju še Ugo Poli in Giorgio Tessarolo), politična protagonista tistih časov. Danes dejansko oba upokojenca, ki pa še vedno zelo lu-cidno ocenjujeta takratne in današnje dogodke.
Biasutti je kot predsednik Dežele leta 1991 prepričal takratnega predsednika republike Francesca Cossigo in posledično Rim, da je priznal Slovenijo. Danes pravi, da ni ne pesimist ne optimist. Peti evropski prometni koridor se mu zdi velika zamujena priložnost, evroregija pa prazna škatla, ki bo zelo težko kdaj zaživela oziroma ne bo.
Res je, da se je tukaj od leta 1989 vse spremenilo, res pa je tudi, da FJK ne z desno in ne z levo sredino ni znala igrati aktivne vloge v odnosih z vzhodnimi sosedi. Pogajalska moč do Slovenije in Hrvaške je zelo šibka, tudi gospodarske razmere so se v teh letih zelo spremenile. »Mi smo gradili avtoceste z upanjem, da bodo naši tovornjaki prevažali blago na vzhod. Danes se dogaja obratno in kamioni prihajajo k nam iz držav srednje in vzhodne Evrope,« je grenko ugotovil Biasutti.
Še bolj kategoričen in pesimističen je bil nekdanji italijanski zunanji minister. FJK je imela večjo vlogo z mednarodno skupnostjo Alpe Jadran, danes pa je postala periferija Slovenije, do katere De Michelis ni nikoli skrival predsodkov. Za razliko od Biasuttija je, kot je znano, do zadnjega trenutka upal v ohranitev Jugoslavije, čeprav v novi konfederalni obliki. De Michelis je prepričan, da ima FJK najslabše intelektualce in da ljudje, kot je Claudio Magris, niso razumeli, da se je svet spremenil.
Nobena italijanska vlada v t.i. drugi republiki ni imela jasne vizije do srednje in vzhodne Evrope. Težave 5. evropskega koridorja, o katerih je govoril Bia-sutti, se De Michelisu zdijo popoln propad. Bivši minister tudi negativno ocenjuje zunanjo politiko Riccarda Illyja, medtem ko njegovega naslednika Ren-za Tonda sinoči na Pomorski postaji sploh ni omenil.
Vse negativno torej? Ne. Demiche-lis je prepričan, da se Trstu, FJK in ja-
dranskemu območju obeta boljša prihodnost, a ne s to politiko in s temi politiki. »Jaz vsekakor tega ne bom doživel. Upam, da bo to uspelo vsaj mojemu 13-letnemu vnuku,« je dejal nekdanji socialistični minister.
Nekoliko bolj optimističen je bil Poli, nekdanji politik in danes strokovnjak za mednarodne gospodarske odnose. Prepričan je, da bo to naše širše območje doživelo boljše čase ekonomskega in tudi kulturnega sodelovanja.
Giorgio Tessarolo, nekdanji direktor deželne službe za mednarodne odnose, je bil precej kritičen do Illyja, ki je bil svoj čas njegov »nadrejeni«. Nekdanji predsednik Dežele je po njegovem glede evroregije vseskozi podcenjeval vlogo Slovenije, ki v resnici ni nikoli kazala resnega zanimanja za ta projekt. Illy je naredil veliko napako, ko je pristal, da v evroregijo vstopa vsa Slovenija, medtem ko bi moral počakati na njeno deželno ureditev, ki je vsekakor še ni. Tessarolov poseg je izzvenel kot zvonjenje po toči.
S.T.
Govorniki na včerajšnji okrogli mizi na tržaški Pomorski postaji, ki jo je priredilo združenje Dialoghi Europei
kroma
videm - Prva stran dnevnika v furlanščini
Il Gazetin in marilenghe
V glavni izdaji prva stran časnika v beneškem narečju
VIDEM - Beneški dnevnik Gazzettino bo danes izšel v novi grafični in vsebinski preobleki, včeraj pa je izšel s prvo stranjo v furlanščini (videmska izdaja) in v beneškem narečju ( osrednja izdaja za Veneto). Za prevod v furlanski jezik je poskrbel videmski jezikoslovec William Cisilino, ki je sedel v strokovnem odboru za oblikovanje deželnega zakona za zaščito Furlanov. Za prevod v beneško narečje je poskrbela Espedita Grandesso, ki je napisala vrsto študij in knjig o narečju iz Benetk in tamkajšnje okolice.
Včerajšnji Gazzettino objavlja na drugi strani tudi plačani oglas v furlanščini predsednika videmske pokrajinske uprave Pie-ra Fontaninija. Gre za predsednikova voščila novi podobi dnevnika, ki ga izdajajo v Benetkah. Oglas v furlanskem jeziku je sofinancirala banka UniCredit.
tiskovno sporočilo ssk - Seja strankinega deželnega tajništva
Stališča Slovenske skupnosti o krizi SSG, uplinjevalniku, odnosih z demokrati in Benečiji
NABREŽINA - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji v Nabrežini obravnavalo ključna vprašanja, ki v tem trenutku zadevajo slovensko narodno skupnost. Še prej pa sta se srečali ožji predstavništvi SSk in Sveta slovenskih orgnizacij, kjer so si predstavniki izmenjali poglede in stališča o splošnem stanju ter odnosih tako z državnimi in lokalnimi italijanskimi inštitucijami kot z Republiko Slovenijo.
Podobni so bili pogledi o načinu iskanja izhoda iz krize, ki ga doživlja Slovensko stalno gledališče, ki sodi med temeljne kulturne ustanove Slovencev v FJK. Prav zaradi tega je pomembno, da se v dani situaciji izpelje gledališko sezono na podlagi razpoložljivih sredstev. Pri tem pa se v letu dni opravi vse statutarne in administrativne posege, zato da bo ustanova razpolagala z učinkovito upravo ter umetniškim programom, s katerim si bo zopet pridobila naklonjenost gledalcev, menijo pri SSk.
Na začetku zasedanja je tajnik Damijan Terpin poročal o obiskih predstavnikov SSk v Rimu in Ljubljani. Pri državnemu tajniku Demokratske stranke Dariu Fran-ceschiniju je delegacija SSk poudarila pomen federativnega dogovora med strankama in uresničevanja tudi na lokalni ravni. Sledila je tudi izmenjava mnenj o poteku priprav na vsedržavni kongres Demokratske stranke, kjer je SSk idejno blizu liniji, ki ju zastopata Franceschini na državni ravni in Debora Serracchiani v naši deželi. Poleg striktno
političnih vprašanj so predstavniki SSk izpostavili problem krčenja finančnih sredstev za Slovence, krivični tržaški regulacijski načrt in nesprejemljivo odločitev glede izgradnje uplinjevalnika pri Žavljah. Slednje teme so bile tudi tema pogovora s parlamentarnimi predstavniki narodnih skupnosti. Parlamentarci SVP so delegaciji SSk ponudili razpoložljivost za vse morebitne posege znotraj obeh vej italijanskega parlamenta za obrambo pravic Slovencev v Italiji.Terpin se je tudi pozitivno izrekel o obisku delegacije SSk pri ministru za Slovence po svetu in v zamejstvu akademiku Boštjanu Žekšu. Pomembno je bilo, da so si udeleženci srečanja izmenjali mnenja in stališča o odnosih med Slovenijo in Italijo.
Več časa so člani deželnega tajništva posvetili tematikama tržaškega regulacijskega načrta in uplinjeval-nika. SSk se s svojimi lokalnimi predstavniki zavzema za upoštevanje in uveljavljanje pravic tako Slovencev kot tudi ostalih občanov ter za pomoč pri ugovarjanju krivicam, ki v obeh načrtih nastajajo. Deželno tajništvo je tudi izrazilo vso solidarnost in pripravljenost za pomoč dolinski županji Premolinovi in miljskemu županu Nesladku, ki nasprotujeta gradnji uplinjevalnika, saj bi ta struktura popolnoma pogojevala ne samo gospodarski razvoj celotnega območja, temveč tudi vsakdanje življenje občanov.
Žal se pri tem prizadevanju vedno bolj krči krog političnih partnerjev, ocenjuje tajništvo SSk, saj postopoma
vse večje stranke, tako večine kot opozicije, popuščajo višjim interesom in puščajo osamljene majhne občine in njih občane. V ta namen SSk podpira pobudo v dolinski občini glede zbiranja podpisov, smatra pa se, da bi bilo pomembno organizirati večjo pobudo v samem mestu Trst. Tržaško tajništvo SSk si bo prizadevalo, da sproži pobudo med političnimi in naravovarstvenimi silami v tržaški občini.
Obsežno je bilo tudi govora glede stanja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, o čemer je poročal Miha Koren. Izpostavil je dejstvo, da prihaja do tedenskih napadov na stranko, ki je na zadnjih deželnih volitvah požela prav v Benečiji izreden uspeh. Sedaj se ti podatki skušajo izkriviti in jih obračati Slovencem v škodo. Koren je pri tem dodal, da so beneški rojaki še vedno toliko prisebni, da na taka natolcevanja ne nasedajo. Velik problem pa nastaja zaradi uvedbe komisarske uprave Gorske skupnosti. Komisar za enkrat sicer upošteva dano situacijo in doslej opravljeno delo, se pa vedno bolj postavljajo vprašanja, kako bo Tondova deželna uprava odredila glede pristojnosti, ki jih ima Gorska skupnost. Pri SSk je prevladalo mnenje, da bi bilo namreč škodljivo, če bi se te pristojnosti prenesle iz območja Gorske skupnosti na videmsko pokrajino. Veliko bolj pozitivno bi bilo, če bi to prevzele beneške občine v sklopu kakšne občinske naveze.
prosecco doc
Prosek ne sme biti zapostavljen
TRST - Vasi Prosek je treba priznati uradno in aktivno vlogo v sklopu napovedanega evropskega priznanja vina Prosecco. V to sta prepričana deželna svetnika Igor Gabrovec (SSk) in Edoardo Sasco (UD C), ki sta se v zvezi s tem srečala z deželnim kmetijskim odbornikom Claudiom Violinom. Deželna politika sta posegla, potem ko iz Veneta prihajajo vse glasnejši in odločnejši pozivi, da je treba vse sedeže in druge uradne strukture namestiti v Venetu in ne na Proseku, po katerem to priznano vino dejansko niso ime.
Gabrovec in Sasco sta priznala odborniku Violinu prizadevanja za ovrednotenje vloge Proseka, na tem področju pa je treba po njunem mnenju narediti še več. V tem okviru bi se moral osebno angažirati tudi predsednik deželnega odbora Renzo Tondo.
Nihče ne oporeka Venetu (tam pridelujejo glavnino penečega vina) pravico do uradnega sedeža za Prosecco DOC. Rimska vlada in zlasti kmetijski minister Luca Zaia pa ne smeta pozabiti na Prosek in na upravičena pričakovanja tamkajšnjih vinogradnikov, ki računajo, da bosta ministrstvo in deželna uprava FJK držala dane obljube. Na Proseku bi lahko imela sedež podružnica osrednjega sedeža Prosecco DOC, domači vinogradniki pa pričakujejo strukturo za valorizacijo domačih vin, da ne govorimo o obljubljenih javnih investicijah za ureditev »pašt-nov«.
Deželna predstavnika Slovenske skupnosti in Sredinske zveze UDC sta odbornika Violina opozorila tudi na problem zaščitenih območij v sklopu projekta Natura 2000, ki močno prizadenejo vinogradništvo in kmetijsko na sploh v tržaški pokrajini. »Obljubam morajo sedaj slediti konkretna dejanja. Priznanje Prosecca predstavlja edinstveno priložnost za stvarne korake v prid lokalnega vinogradništva,« menita Sasco in Gabrovec.
4
Torek, 6. oktobra 2009
GOSPODARSTVO
kriza - Opozorilo Svetovne banke, EBRD in EIB ob robu zasedanja v Istambulu
Srednja in Vzhodna Evropa še daleč od izhoda iz primeža
Po zaslugi krizne pomoči v višini 24,5 milijarde evrov se je regija izognila globoki sistemski krizi
ISTAMBUL - Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banka (EIB) so včeraj poudarile, da je usklajena mednarodna pomoč sicer preprečila sistemsko krizo v državah Srednje in Vzhodne Evrope, a je pred regijo še veliko izzivov. Obljubile so nadaljevanje izvajanja 24,5 milijarde evrov težkega paketa finančne pomoči. Kot so tri mednarodne finančne ustanove zapisale po srečanju ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB) v turškem Istambulu, so mednarodno usklajene dejavnosti za pomoč regiji pomagale, da se je regija izognila globoki sistemski krizi, hkrati pa so institucije posvarile pred prezgodnjim slavjem in spanjem na lovorikah, saj je pred regijo še veliko težavnih izzivov, če želi vzdržno okrevati po finančni in gospodarski krizi.
EBRD, EIB in Svetovna banka so novembra lani sprejele program krizne pomoči za banke v Srednji in Vzhodni Evropi, ki so se znašle v težavah, in sicer
v obsegu 24,5 milijarde evrov. Sredstva so namenjena podpori bančnim sektorjem in sprostitvi posojilnega toka podjetjem.
EBRD bo v okviru tega načrta zagotovila šest milijard evrov, EIB 11 milijard evrov, Svetovna banka pa 7,5 milijarde evrov. Obenem so se tri institucije takrat zavezale k pripravi skupnih ocen finančnih potreb večjih bančnih skupin v regiji in k usklajenemu izvajanju programa pomoči skupaj z drugimi akterji, kot sta npr. IMF in Evropska unija.
Tri mednarodne finančne ustanove so včeraj sporočile, da so do konca septembra letos obljubile že za 16,3 milijarde evrov pomoči, od tega so z bankami podpisale pogodbe za 12,4 milijarde evrov, kar je več od polovice skupnega obsega paketa. Obenem so opozorile, da je treba prizadevanja nadaljevati in regiji pomagati na poti k okrevanju.
Svetovna banka, EBRD in EIB so prepričane, da usklajeno delovanje različnih mednarodnih ustanov in EU ni samo preprečilo sistemske krize, ampak
države iz regije, ki niso članice EU, dejansko tesneje vpelo v evropske procese. Poleg tega so v sklopu teh prizadevanj krovne banke iz starih članic EU kapitalsko pomagale podružnicam v regiji, pomembne lokalne banke pa so se izognile propadu.
»Kljub znakom popuščanja primeža gospodarske krize in navzlic razlikam po državah ostajajo na poti do trdnega okrevanja in vzdržne rasti precejšnji izzivi,« poudarjajo tri institucije in pri tem izpostavljajo poglabljanje posojilnega krča, vse večjo problematiko slabih posojil, vse večjo brezposelnost in povečane potrebe po dokapitalizaciji bank.
»Prepričani smo, da je gospodarsko okrevanje odvisno od rasti zasebnega sektorja, do katerega pa ne bo prišlo brez večjega obsega posojil realnemu gospodarstvu,« so še zapisale Svetovna banka, EBRD in EIB in pri tem izpostavile pomen krepitve bilanc bank, prestrukturiranja dolga, krepitve lokalnih kapitalskih trgov in zmanjšanja nihanja valut iz regije. (STA)
olje - Zborovanje oljkarjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške
Devin bo v petek mednarodna
prestolnica kakovostnega oljčnega olja
TRST - V petek, 9. oktobra, bo Devin mednarodna prestolnica kakovostnega oljčnega olja. Na Devinskem gradu se bodo namreč na letnem zborovanju zbrali oljkarji, včlanjeni v med-regijsko združenje proizvajalcev oljk AIPO iz vse severovzhodne Italije, pridružili pa se jim bodo tudi kolegi iz Slovenije in Hrvaške. Zborovanje bo zadnje dejanje šestega potujočega oljčnega tekmovanja, ki ga prireja AIPO za promocijo oljkarstva v severovzhodni Italiji.
Dogodek bodo predstavili danes na tržaški Trgovinski zbornici njen predsednik Antonio Paoletti, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in predsednik združenja AIPO Albino Pezzi-ni. Po podatkih združenja se oljkarstvo v severovzhodni Italiji vztrajno razvija, pridelek pa raste iz leta v leto. »Priti v Furlanijo-Julijsko krajino je priznanje za oljkarstvo ob meji in za pridelek, ki je sposoben kulturno povezati različne narode,« je pred prihodom v Trst povedal Pezzini.
podjetja - Podpis pogodbe
Hiše podjetja Riko iz Ribnice bo oblikoval sloviti Philippe Starck
LJUBLJANA - Ribniško podjetje Riko in eden najbolj znanih industrijskih oblikovalcev Philippe Starck sta včeraj v Ljubljani podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju. Prve hiše Starck with Riko bodo dostopne tako nezahtevnim kot zahtevnim kupcem. Prvi mož Rika Janez Škrabec je spomnil, da je Riko s Starckom pred dobrimi štirimi leti že sodelovalo, zdaj pa jih je francoski oblikovalec znova izbral. »Podpis pogodbe je šele začetek, pred nami je, kot je nekoč dejal Churchill, še veliko znoja, krvi in solz,« je ob podpisu pogodbe poudaril Škrabec.
Kot predvideva pogodba o poslovnem sodelovanju, bo hiše oblikoval Starck, Riko pa jih bo v sodelovanju s Starckom delal in vodil trženje. Prvo vzorčno hišo naj bi predstavili spomladi prihodnje leto, v letu 2010 pa bo stekla tudi proizvodnja. Starck želi hiše prodajati tako kot avtomobile - želi imeti serijsko izdelane hiše v različnih izvedbah. Šlo bo za ekološke oziroma energetsko varčne hiše. Prodajali jih bodo na ključ.
Škrabca in Starcka ter njune sodelavce je sprejel tudi predsednik vlade Borut Pahor. Starck mu je predstavil glavne smernice aktualnega projekta in poudaril, da je za svojo »idejo o hiši« iskal partnerja po vsem svetu in je navdušen, da ga je našel prav v Sloveniji, so sporočili iz Pahorjevega kabineta. (STA)
confindustria - 12. oktobra
Emma Marcegaglia in minister Altero Mattioli gosta tržaških industrijcev
TRST Predsednica Con-findustrie Emma Marcegaglia in minister za infrastrukture Altero Matteoli bosta gosta na javni skupščini tržaških industrijcev (Asso-ciazione Industriali Trieste), ki bo v
Emma Marcegaglia
arhiv
ponedeljek, 12. oktobra ob 11. uri v kongresnem centru (dvorana Saturnia) tržaške Pomorske postaje. Javna skupščina bo sklenila štiriletno predsedovanje Corrada Antoninija in bo posvečena pomenu infrastruktur za ozemlje. Na skupščini bo že polno-močen novi predsednik tržaških industrijcev, Sergio Razeto, ki bo izvoljen na redni skupščini organizacije v četrtek, 8. oktobra. Antonini je predsednik koncerna Fincantieri, medtem ko je Razeto predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Wartsila Italia.
Poleg poročil odhajajočega in novega predsednika bo na javni skupščini okrogla miza o infrastrukturah, pri kateri bodo poleg ministra Matteolija sodelovali predsednik Dežele FJK Ton-do, predsednica Pokrajine Trst Poropatova in tržaški župan Di-piazza. Po nagovoru predsednika deželne Confindustrie Alessandra Calligarisa bo imela sklepno besedo Emma Marcegaglia.
V Sloveniji od polnoči rahlo cenejši bencin
LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji znižale cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,1 centa na 1,079 evra, enako kot 98-ok-tanski bencin, ki zdaj stane 1,097 evra za liter, kurilno olje pa se je pocenilo za 1,2 centa na 0,567 evra. Cena dizelskega goriva se je znižala za 1,1 centa na 1,015 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.
Kras point by ZKB ponuja danes vitovsko
TRST - Danes od 18.00 do 19.30 bo v Expo Mitteschool (Ul. San Nicolo 5) drugič zaživel Kras point by ZKB, kotiček za degustaci-jo tipičnih domačih enogastro-nomskih proizvodov, ki jo finančno omogoča Zadružna kraška banka (ZKB). Danes se bodo predstavili pridelovalci vitovske in gostom ponudili v pokušnjo primerke svojih najboljših vin, ki jih bodo pospremile drobne dobrote Krasa. 27. oktobra bo na vrsti predstavitev in pokušnja ekstra-deviškega olja Tergeste DOP in najboljših merlotov, chardonna-yev in sauvignonov s Krasa, 24. novembra pa bodo niz sklenili kraški siri in teran.
Predstavitev vodnika o vinih FJK 2009
TRST - Na Pomorski postaji bodo danes ob 17.45 predstavili letošnjo izdajo vodnika o vinih Furlanije-Julijske krajine (Guida ai Vini del FVG). Predsttavitev bo vodil predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paolet-ti, na njej pa se bodo srečali proizvajalci, enologi, tehniki in gojitelji kulture dobrega pitja. Publikacija vsako leto širi krog sodelujočih proizvajalcev iz naše dežele, saj popisana vina predstavljajo približno 70 odstotkov pe-rodukcije, ustekleničene z znamkama DIOC in IGP.
Egiptovska delegacija v tržaškem pristanišču
TRST - Z ogledom tržaškega pristanišča se je včeraj začel obisk pomembne egiptovske gospodarske delegacije v našem mestu, ki ima danes na sporedu podpis sporazuma o sodelovanju med tržaškim pristaniščem in pristaniščem v Aleksandriji. Sporazum predvideva razvoj prometa med pristaniščema, in to še posebno na področju kmetijsko-živilskih in cvetličarskih proizvodov. Včeraj je imela delegacija, v kateri so predstavniki državnih in zasebnih podjetij, sestanke na sedežu Pristaniške oblasti, na katerih so si sogovorniki izmenjali mnenja in predloge o tehničnih vidikih sporazuma. Obisk egiptovske delegacije se uokvirja v program aktivnosti tržaške Pristaniške oblasti za konsolidacijo in razvoj pomorskega prometa, s posebnim oziroma na povezave med severnim in južnim delom Sredozemlja.
EVRO
1,4616 $ +0,5
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
5. oktobra 2009
valute	evro (povprečni tečaj) 5.10. 2.10.	
ameriški dolar japonski jen	1,4616 131,41	1,4537 129,95
kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?»	9,9773 43,9550 69,4550	9,9234 43,9119 694100
IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int	7,4449 091710	7,4449 09172
Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^	10,3030 8,4460	10,2490 8,4470
1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona	25,462 15102	25,454 15107
jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki TAnnt	15,6466 267,24	15,6466 268,65
1 1 la<J£.a 1 JM IUI II 1 L poljski zlot	4,2076 1 5693	4,2438 1,5601
l\ol iCiUjM UUICII avstralski dolar nAlnafCki IA\/	1,6713 1,9558	1,6838 1 9558
UUIUal Jl\l 1CV romunski lev liiY*\\/CK i ifac	4,2640 3,4528	4,2770 3,4528
IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa	0,7084 2,5887	0,7083 2,6046
UIOLIMJM Icai islandska krona ti lira	290,00 2 1720	290,00 2 1806
LUI jNg lila hrvaška kuna	7,2550	7,2580
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
5. oktobra 2009
1 mesec 3 meseci	6 mesecev	12 mesecev
LIBOR (USD) 0,24438 0,2840	0,6018	1,2068
LIBOR (EUR) 0,3875 0,6937	0,9931	1,2231
LIBOR (CHF) 0,1008 0,2866	0,3925	1,6958
EURIBOR (EUR) 0,433 0,746	1,013	1,23
ZLATO
(999,99 %%) za kg
22.294,06 € +313,60
TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
5. oktobra 2009
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,93 IMTTIDCI IDDDA C\A		+1,88 +0 67
KRKA 1 1 IKA KOPER	71,72 25 31	+0,27
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	176,61	+1,61 -0,24
TELEKOM SLOVENIJE	323,74 150,27	-0,26 +0,13
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,02 AERODROM LJUBLJANA 32,80 DELO PRODAJA - CTni		-1,96 +0,92
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT	12,30	+1,07
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A	27,40 icnrt	-0,36
PROBANKA - - cai 1 k 1 ii idi 1a m a AQA (vi m		
SAVA ' TERME ČATEŽ	228,15	-0,81
TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	85,05 26,84	-2,24 -0,48
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 5. oktobra 2009 +0,78		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	1,326 6,165 1682	+0,99 -0,64
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	6,41 1 40	+2,75 +3,38
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	4,88	-0,07 -1,51
EDISON ENEL ENI	1,151 4,2 16 75	+0,00 +0,36 +0 12
FIAT FINMECCANICA	9,08 1196	+0,00
FINMECCANICA GENERALI IFIL	18,01	+1,01 +1,41
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	2,87 149	-0,69
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	17,52	-0,40 +0,57
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	4,63 9,13 1 88	+0,76 -1,35 +1 89
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,36 1245	+4,11
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	20,3	+0,40 +2,73
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,23 6,14	-0,69 +0,24 +1 22
TENARIS TERNA	1,15 11,64	+1,39 +0 19
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,64 3,43 1014	-1,86
UNICREDIT	2,59	+0,30 +2,26
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	70,31 $	-0,14	
		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. oktobra 2009		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	4.298,49 1.055,84	-0,02 -0,05
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ	2.167,36	-0,35
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pan.i.-jfl		
SRX, Beograd BIFX Saraiev0	355,88 2.031,59	+0,31 -0,83
DITA, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	3.109,09	-0,03
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	9.599,75 1.675,64	+1,18 +0,79
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.040,46 1.088,90 5.508,85	+1,49 -1,19 +0,75
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai	5.024,33 3.675,01 2.501,00	+0,71 +0,69 +0,57
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.123,6 2.790,78	+0,69 +1 09
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	9.674,49 2.583,73 20.429,07 2.779,43 16.866,41	-0,58 -0,79 -2,76 +0,90 -1,56
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 6. oktobra 2009
5
ISTRSKI ZORNI KOT
Prvi poskus privatizacije ladjedelnic propadel
Miro Kocjan
To da je zdaj deblokiranih 11 poglavij in da je pri mejnih vprašanjih storjen korak naprej zasluži pozornost in priznanje, navaja kar dobršen del hrvaških časnikov. Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je poudarila, da smo prišlo v »končno fazo« pogajanj. Vesna Pusic, ki obravnava stike z Evropsko unijo pravi celo, da gre za »odlične novice«. Mediji omenjajo izjavo Carla Bildta, da bo mejni vozel rešen v duhu mednarodnega prava, hkrati pa tudi odnosov dobrega sosedstva. Nekateri komentatorji sodijo, »da se bližamo sklepni fazi vstopa v Evropo«, časniki pa na vidnem mestu prinašajo tudi sodbo slovenskega predsednika Danila Turka, da bi bilo treba zdaj dobesedno brez popravkov sprejeti dogovor o arbitraži. V tem duhu mediji poudarjajo, da je pri arbitraži o meji upoštevano načelo enakopravnosti.
Dnevnik »La voce del popo-lo« objavlja intervju »O odnosih Alpe-Adria, o etapah in mejah te poti«, ki ga je dal Giorgio Ros-setti, predsednik študijskega centra Evropski dialogi. Med drugim sporoča, da je bilo včeraj v Trstu srečanje o evropski vlogi Furlanije Julijske krajine 20 let po padcu zidu ter napovedal prisotnost znanih osebnosti, med njimi Adriano Biasutti, ki je bil predsednik dežele Furlanije Julijske krajine, Gianni De Michelis, ki je bil zunanji minister, Ugo Poli, ki je bil predsednik deželne komisije za stike z Evropo in drugi.
Priznati je treba, pravi Ros-setti, da je pot, ki jo je prehodil center, kar pomembna. Dovolj je omeniti vlogo centra pri tem, da je država sprejela zakon 19/91 o tako imenovanih mejnih področjih, da je bil pobudnik »Jadranske iniciative« leta 2000, da je sodeloval pri številnih vprašanjih, ki so zadevala medsebojne državne in mejne odnose, ter navrgel tudi idejo o Evroregiji. Na bližnjem posvetu bo govor o perspektivi »Evropskega središča za sodelovanje dežel med državami«. Srečanje bo pod siglo »GECT«. Ros-setti med drugim v intervjuju navaja, da bodo obravnavali problem informacij o regijah med državami, ki so sila pomanjkljive, o tem kako povezati deželne z državnimi stiki, kako upoštevati, da se je z ene strani utrdila glo-balizacija, z druge pa se poglablja nevarnost čedalje večje odsotnosti regij, ki pa so najizvirnejši glasnik tudi državnih pogledov in interesov. Skratka, evropski integracijski proces bo kot civilna sfera moral napredovati in postati stvarnejši.
V istrskem časniku v italijanskem jeziku pa je zanimiv esej, ki razmišlja o tem, zakaj v Italiji ni »simpatije« do Furlanije Julijske krajine, saj je te veliko manj kot denimo do drugih obstoječih regij. Časnik trdi, da je Furlanija Julijska krajina še kako zanimivo pa tudi bogato kulturno področje, žal pa ima malo res vidnih predstavnikov na državnem nivoju. Lahko trdimo, pravi časnik, da je v Italiji zdaj še najbolj znan Lino Toffolo. Pomanjkljivo je tudi, da dežela nima znane in uveljavljene založbe, čeprav ima kar nekaj pokrajin. Bistveno je še, trdi avtor eseja, da italijanske državne osebnosti na raznih področjih do sedaj niso storile veliko, da bi poudarjale prednosti Furlanije Julijske krajine. Avtor naglaša celo, da vlada v Italiji naravnost »antipatija« do Furlanije Julijske krajine.
Te dni si kar sledijo razmišljanja o tem, kako naj Istra v pri-
hodnje, ko bo v Evropski uniji, pride še bolj do izraza kot samostojna, suverena pokrajina. Beremo in slišimo, da je predsednik regije Ivan Jakovčic svoj čas ob vsaki priložnosti poudarjal istrsko suverenost, zadnje čase pa da je nekako obmolknil. Splošna sodba je zdaj, da bi bilo treba to obnoviti s tem, da se poudarjajo konkretne pridobitve regionalne samostojnosti. Še zmeraj je sicer govora o kulturi, sploh premalo pa o gospodarskem stanju in potrebi, da se v regiji ustvarijo pogoji za vse večjo gospodarsko samostojnost in kajpak sproščeno povezavo z drugimi. To je pač smer v resnično samostojnost istrske regije v evropski dimenziji.
Hrvaška, seveda pa zlasti Istra in Dalmacija doživljata te dni nelagodje, seveda relativno, ker je večinsko mnenje o ladjedelnicah še zmeraj na tem, da takih podjetij ne bi smeli kar tako privatizirati. Novice so, da ne ustrezajo resnici glasovi o odkupu nekaterih, največjih hrvaških ladjedelnic, vštevši Uljanik v Pu-lju. Govor je bilo o nekaterih evropskih firmah, celo o nekem ameriškem kolosu, ki so pripravljene na odkup, pokazalo pa se je, da je vse izmišljeno. Skratka, privatizacija je za zdaj odpadla, zlasti seveda varianta, da bi ladjedelnice končale v tujih rokah. Prvi razpis o odkupu je propadel, v Zagrebu pa menda razmišljajo o novem razpisu z drugačnimi, oziroma milejšimi pogoji. Med drugim ne bi smeli natanko nakazovati perspektive podjetja, še manj pa vezati kupca denimo na spoštovanje stališča kolektiva in na zaščito zaposlenosti.
Slika, ki jo je zdaj odločneje narisalo to stanje, je na Hrvaškem v glavnem takšna, da so ladjedelnice pač hrvaški gospodarski ponos in da jih ne bi smeli privati-zirati, še najmanj pa s prehodom v tuje roke. Ob tem pa je navzoč še očitek, da je oblast v Zagrebu ravnala amatersko, ker so razpisali privatizacijo v času svetovne recesije, ki je najmanj primeren za tako operacijo. Toda vse kaže, sklepajo marsikje, da osrednja oblast ne bo odstopila od prodaje in da bo šla v novi razpis poudarjanja, da gospodarsko finančno stanje države ne omogoča poslovanja in razvoja ladjedelnic. Na tem je namreč potrebna finančna pomoč za proizvodni razmah, država pa sredstev nima, pa tudi banke, kakor se zdi, niso pripravljene pomagati s krediti.
Jutri pa bo predsednica hrvaške vlade Kosorjeva predala prometu novi reški potniški terminal na znanem področju Molo Longo. Del terminala so pomorska postaja, pomol, ki je dolg 300 metrov, razne pomorske službe, velika in sodobna restavracija, diskoteka in še marsikaj. S tem terminalom pa se je sprehajališče ob morju podaljšalo vse do 1.740 metrov. Objekt Rečani odkrito in glasno pozdravljajo.
V Pulju pa so prvič imeli žalno slovesnost, ki ji je prisostvovalo veliko ljudi, v zvezi z množičnim zločinom, ki so ga 2. oktobra 1944, se pravi pred 65 leti storili Nemci, ki so usmrtili 21 oseb kot odgovor na to, da so partizani nekaj dni prej obsodili na smrt Giuseppe Bradaman-teja, nemškega vohuna. Pokol se je zgodil v kraju Montegrande. Doslej v Pulju v zvezi s tem zločinom niso imeli uradne žalne slovesnosti, zdaj pa so se odločili zanjo. Gre namreč za dogodek, ki tudi po mnenju oblasti ne sme v pozabo.
JEZIK NA OBROBJU
Opozarjanja na »lažne prijatelje« ne bo v dvojezičnem okolju nikoli dovolj, posebno zato, ker marsikaterega zaman iščemo v tem istoimenskem priročniku. Vsi pisci bi morali stokrat premisliti, kadar se odločijo za kakšno tujko, ki jim v italijanskem jeziku zveni kar precej domače, medtem ko pomeni v slovenskem nekaj popolnoma drugega. Na enega takih izrazov me je opozoril bralec iz Slovenije in mi po telefonu prebral poved, ki je ni razumel. V tukajšnjem tisku je namreč prebral: »Privatniki in javne ustanove naj zato poiščejo skupne si-nergije, ki naj pripomorejo k razvoju nekaterih mestnih predelov, njihove družbene in kulturne ponudbe, a tudi ovrednotenju konzorcijev trgovcev.«
V dolgovezni povedi ga je motila sinergija, saj si ni mogel pomagati niti s Šlenčevim Italijansko slovenskim slovarjem. Tam namreč piše, da je ital. sinergia v slov. (fi-ziol.) sinergija, v farmaciji pa si-nergizem. Pod geslom sinergico je našel sinergijska zdravila in si-nergijske mišice; sinergismo pa je v farmaciji in v religiji sinergizem.
Pogledal je tudi v SSKJ, kjer je zapisano, da je sinergija medsebojno dopolnjevanje dveh ali več dejavnikov, katerih skupni učinek je večji kot seštevek posameznih učinkov. V medicini je to sodelo-
vanje in medsebojno dopolnjevanje mišic. Sinergist ali sinergisti-čno zdravilo je tisto, ki to medsebojno delovanje dopolnjuje, omogoča in povečuje (npr. antibiotiki).
V	mikrobiologiji pomeni si-nergija poleg sinergizma tudi simbiozo organizmov. V religiji je to protestantski nauk o odrešitvi, po katerem lahko človek sam sodeluje pri doseganju odrešitve. Vsi ti pomeni nam ne morejo pojasniti citirane povedi, kar dokazuje, da se si-nergija v razširjenem pomenu v slovenščini še ni uveljavila, čeprav jo tu pa tam kdo zapiše, posebno v Trstu. Zato je bil v Primorskem dnevniku 8. julija 2008 v prispevku Bogatimo svoj jezik že govor o sinergiji. Na žalost je piscem »ušel iz spomina.« Tam je bilo namreč zapisano, da se za italijansko sinergi-jo v slovenščini uporabljajo gla-golniki: povezovanje, sodelovanje in medsebojno dopolnjevanje.
Tujke interakcija s kvalifika-torjem neobč. danes ne priporočajo.
V	italijanščini je bil prvotni pomen besede sinergia enak kot v slovenščini. V razširjeni rabi so jo začeli uporabljati šele v drugi polovici 20. stoletja. Prvi se je pojavil pridevnik sinergico nov. 1953 v pomenu tistih, ki sodelujejo med seboj in s tem dosegajo boljše rezultate. Zaman iščemo ta pomen v Zingarelli-jevem slovarju (l. 1989), ki zapiše, da
je to azione fisiologica.
Prvič najdemo sinergia v razširjenem pomenu v Battaglievem Velikem slovarju, kjer je to (citirano po časopisu La Repubblica, 24.VII.1986) ekonomska pobuda in sodelovanje organizacij za dosego večje učinkovitosti.
De Maurov Grande diziona-rio dell'uso pove, da je to intera-zione, ko citira članek ameriškega fizika iz časopisa La Stampa (26.IX.1990). V pomenu sodelovanje in medsebojno vplivanje v ekonomiji ga zabeleži tudi Trec-canijev Vocabolario della lingua italiana. V vseh slovarjih pa so zapisani tudi vsi prejšnji pomeni tega izraza v medicini, biologiji, filozofiji in religiji.
Kdaj bo slovenščina uradno sprejela sinergijo v njenem razširjenem pomenu, lahko samo ugibamo, zato je najbolje, da je ne uporabljamo, saj ne pomeni nič drugega kot sodelovanje. Zakaj bi, posebno v Trstu, brez potrebe si-romašili svoj materni jezik?
S.L.
PISMA UREDNIŠTVU
Lektoriranje Galebovega šolskega dnevnika
Na notranji strani zadnje platnice letošnjega Galebovega šolskega dnevnika sem na svoje veliko presenečenje prebrala: Lektorirala Lelja Rehar Sancin. Z založbo nisem imela ne ustnega ne pisnega dogovora o lektoriranju. Res sem že pred časom mimogrede ustno »popravila« navodila na straneh 20 in 21, kjer danes manjkajo celo vsa ločila, o teh se nisem pogovarjala. Pozneje sem tako rekoč zadnji hip prejela odtis že dokončno izoblikovanega in postavljenega besedila o prometni vzgoji s prošnjo, naj ga pregledam. Po svojih najboljših močeh sem ga popravila in oddala. Zaradi stiske s časom vseh mojih popravkov urednica ni mogla upoštevati. Želeli so namreč, da bi bil dnevnik na vseh šolskih klopeh že prvi dan pouka.
Ostalih strani v dnevniku, ki se ponavljajo iz leta v leto, nisem ne videla ne popravljala, zavedam pa se, da moje ime kot lektorice velja za dnevnik v celoti.
Zaradi zelo visoke naklade dnevnika je nemogoče pričakovati, da bi vsak šolar dobil vse popravljene sporne strani, poskrbela pa sem (v dogovoru z urednico), da bodo vse šole prejele po en izvod lektorirane-ga dnevnika in ga po svoji uvidevnosti pri pouku upoštevale.
Naglica ni nikdar dosti prida, že star rek pravi, da se »počasi daleč pride«. Zato mi je žal, da je prišlo do neljubega nesporazuma, predvsem pa - brez moje vednosti - do natisa mojega imena v dnevniku.
Lelja Rehar Sancin
Grofica Marica (1)
Spoštovano uredništvo!
Globoko sem ostal razočaran nad dejstvom, da Primorski dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji, ni ne v sobotni in ne v nedeljski izdaji poročal o premieri operete »Grofica Marica«, ki je bila prvič uprizorjena v slovenskem jeziku in sodi v sklop praznovanj ob 50-letnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ob tem se sprašujem, kako se more kaj takega zgoditi, ko so bili med drugim na premieri prisotni ugledni gostje iz Italije in Slovenije, od evropske poslanke Debore Serracc-hiani in goriške prefektinje Marie Auguste Morrosu, goriškega župana in
predsednika goriške pokrajine, do poslanca Mira Petka predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, direktorja ljubljanske Opere in novogoriške podžupa-nje Darinke Kozinc.
Sama odrska predstava je nastala ob požrtvovalnem delu članov društev, pevskih zborov, odrskih in plesnih skupin, ki so prostovoljno in zastonjsko pristopili h takemu podvigu, katerega lahko smatramo za kulturni dogodek leta med Slovenci na Goriškem. Zato jim v imenu SSO izražam vso solidarnost in pohvalo.
P.S.
Zelo obžalujem tudi dejstvo, da je z današnjim poročanjem italijanski dnevnik Il Piccolo prehitel naš slovenski dnevnik.
Dr. Drago Štoka, Predsednik Sveta slovenskih organizacij
Grofica Marica (2)
Spoštovani gospod odgovorni urednik,
v soboto zjutraj, ko sem pregledal Primorski dnevnik, sem začudeno ugotovil, da je dnevnik popolnoma spregledal premiero operete Grofica Marica, ki jo je ZSKP priredila ob svoji petdesetletnici. Rekel sem si, da verjetno naš dnevnik noče tega dogodka obravnavati kot vsakodnevno kroniko in mu bo zato posvetil pravo mesto v nedeljski številki, morda znotraj kulturnih strani ali celo v nedeljskih temah; gre končno za prvo uprizoritev Kalma-nove operete v slovenskem jeziku, kar je nedvomno velik kulturni podvig, ki ga je naša narodna skupnost premogla tudi v trenutku splošne krize. A nepričakovano tudi v nedeljo niti besedice o dogodku. Spoštovani gospod urednik, upam, da mi boste znali obrazložiti to anomalijo v informiranju, ker trenutno si v vlogi bralca lahko postavljam le tri vprašanja in sicer:
Morda naš dnevnik ni sposoben kriti dnevnih dogodkov in bo zato poročal o premieri operete, ki je bila v petek, z zamudo komaj v torek?
Morda naš dnevnik ni sposoben v omenjenem dogodku prepoznati časnikarske novice, ki nedvomno zanima vsaj 1500 „zamejcev", tistih, ki so si in si bodo predstavo ogledali?
Ali pa je morda naš dnevnik opravil korak nazaj v čas in name-
Mlfi
noma cenzurira dogodek, ki je v Gorici zbral na odru približno sto ljudi, od katerih veliko večino mladih?
S spoštovanjem
Peter Černic
Grofica Marica (3)
Spoštovani,
z nestrpnostjo je v nedeljo zjutraj marsikateri Goričan odprl PD, da bi prebral, kako je potekala premiera operete "Grofica Marica', ki je bila v Kulturnem centru Lojze Bratuž ob 50. obletnici Zveze slovenske katoliške prosvete v petek 2. oktobra 2009.
Dogodek je bil izreden-tako so ugotavljali prisotni.
Nedeljska številka PD je bogata a o tem dogodku niti besedice. Ker me je v nedeljo marsikdo na to opozoril, sem se odločila, da napišem teh par vrstic. Mislim namreč, da je to velik spodrsljaj za naš časnik, ki bi moral biti pozoren do vseh dogodkov posebno takih, ki zahtevajo izredne napore in emotivno prevzamejo predvsem mladino, ki ji bo sodelovanje pri tako zahtevnem projektu, kot je bila opereta, ostal v trajnem spominu. Zato sem se odločila, da se, ko sem slišala, da so pred nedeljskim nastopom izvajalci javno protestirali, pridružim in jim izrazim solidarnost.
S spoštovanjem.
Marilka Koršič
Izključno tehnično-organiza-cijski razlogi so botrovali neljubemu dejstvu, da o opereti Grofica Marica nismo objavili članka že v nedeljo, kot smo tudi želeli. Postavljati hipoteze o kakršni koli cenzuri je zato brez osnove, o tem priča tudi dejstvo, da o dogajanju v vseh goriških kulturnih sredinah redno poročamo s članki in strokovnimi ocenami, saj se zavedamo velikega pomena množičnega sodelovanja, zlasti mladih ljudi, pri kulturnih pobudah. Prispevek o opereti Grofica Marica objavljamo danes in se za pomanjkljivost iskreno opravičujemo.
Odgovorni urednik Dušan Udovič
6
Torek, 6. oktobra 2009
ITALIJA
/
milan/rim - Podjetje Fininvest bo moralo holdingu CIR plačati 750 milijonov odškodnine
Po razsodbi milanskih sodnikov Berlusconi sokriv korupcije
Premier nad razsodbo osupel - Napetost pred razsodbo ustavnega sodišča o zakonu Alfano
MILAN/RIM- Sodišče v Milanu je minuli konec tedna razsodilo, da je italijanski premier Silvio Berlusconi sokriv korupcije, v katero je bilo vpleteno njegovo podjetje Fininvest, slednjemu pa naložilo kazen 750 milijonov evrov. »Nad razsodbo sem osupel,« je odločitev sodišča po poročanju francoske tiskovne agencije AFP včeraj komentiral Berlusconi. Primer se vleče iz 90. let minulega stoletja, ko si je Berlusconijev Fininvest prizadeval za prevzem založniškega podjetja Mondadori. S tem prevzemom je Berlusconi dobil nadzor nad vrsto vplivnih italijanskih dnevnikov in tednikov.
Sodišče je v sobotni razsodbi poudarilo, da je Berlusconi kot latnik Fi-ninvesta soodgovoren za podkupovanje sodnika, ki je v bitki za prevzem razsodil v prid Fininvestu. Fininvest mora v skladu z odločitvijo sodišča 750 milijonov evrov kazni kot povračilo škode plačati holdingu CIR, ki mu predseduje Ber-lusconijev veliki tekmec Carlo de Bene-detti. Prav Benedettijeva časnika La Re-publicca in L'Espresso sta med redkimi italijanskimi mediji, ki so kritični do premiera.
Razsodba sicer ne bo vplivala na Berlusconijevo lastništvo Mondadorija, bo pa hud finančni udarec za Fininvest, pojasnjuje avstrijska tiskovna agencija APA. Direktorica Fininvesta in hči predsednika italijanske vlade Marina Berlu-soni je že napovedala, da se bo Fininvest na odločitev pritožil. Zatrdila je še, da je razsodba »skrajno nepravična« in da je Fininvest vedno posloval korektno.
Berlusconi je bil zaradi korupcije Fininvesta že v kazenskem postopku, a je bil leta 2007 oproščen krivde, saj je postopek zastaral. Njegov nekdanji odvetnik Cesare Previti pa je bil takrat obsojen zaradi podkupovanja sodnika, da bi v boju s podjetjem CIR presodil v korist Fininvesta.
V torek Berlusconija čaka še ena sodna odločitev, saj bo ustavno sodišče razsodilo o lani sprejetem zakonu (Al-fano), ki premieru in še trem najvišjim politikom v državi daje imuniteto pred kazenskim pregonom.
Italijanski mediji poročajo, da je v vladni palači »velika napetost« in ugibajo, da bi v primeru za Berlusconija neugodne razsodbe v Italiji lahko imeli predčasne volitve. Berlusconi je sporočil, da bo v primeru zanj neugodne razsodbe odstopil, voditelj Severne Lige Umberto Bossi pa je dejal, da je njegova stranka na volitve vedno pripravljena.
Silvio Berlusconi in njegov večni nasprotnik Carlo De Benedetti
ansa
delovno pravo
Umrl Gino Giugni, oče statuta delavcev
RIM - Po dolgi bolezni je v 82. letu umrl oče statuta italijanskih delavcev Gino Giugni. Smrt tega pomembnega socialista in reformista, ministra za delo v tehnični vladi Carla Azeglia Ciampija, je zbudila soža-lje vseh političnih opcij, predsednik republike Napolitano pa je izpostavil, da je bil kot izvedenec za delovno pravo »navdihovalec sodobne šole pravic dela«, še preden je prišel v parlament in v vlado, pa je bil »pobudnik napredne socialne zakonodaje«.
messina - Prizadeto območje včeraj s helikopterjem preletel predsednik vlade
Število mrtvih včeraj naraslo na 26, 35 ljudi pa še vedno pogrešajo
Na fotografiji levo letalski posnetek opustošenja, desno demonstracija proti gradnji mosta, ki naj bi povezal Messino in Kalabrijo
ansa
rim - V galeriji Borghese do 24. januarja 2010
Na ogled Caravaggio in Bacon
Razstavo so odprli ob bližnji 400-letnici Caravaggiove smrti in letošnji 100-letnici rojstva angleškega slikarja irskega rodu
RIM - V rimski Galeriji Borghese so v petek odprli veliko razstavo, posvečeno dvema slikarskima genijema, Michelangelu Merisiju Caravaggiu in Francisu Baconu. Razstavo so odprli ob bližajoči se 400-letnici Caravaggiove smrti in letošnji 100-letnici rojstva angleškega slikarja irskega rodu. Rimsko galerijo bo krasilo okoli 30 del. Razstava, ki je del galerijskega projekta z naslovom Deset velikih razstav v desetih letih, je na ogled do 24. januarja 2010.
Po Raffaellu leta 2006, Canovi leta 2007 in Correggiu leta 2009 so se v galeriji lotili postavitve del dveh velikih in kon-troverznih osebnosti iz zgodovine slikarstva - Caravaggia in Bacona. Dva »zakleta« umetnika, dve markantni osebnosti, ki sta v razdobju 400 let uspeli v slikarski jezik prenesti strahove eksistence z enako intenzivnostjo in izvirnostjo, piše na spletni strani galerije.
Razstava prinaša priznana dela dveh revolucionarnih interpretov človeške figure. Razstavljenih je šest Caravaggiovih mojstrovin, ki jih hrani Galerija Borghe-se, poleg tega pa še 20 Baconovih del.
i.
s

j» 3 '^tjfl
Ä V
Ena izmed umetnin Caravaggia, ki so razstavljene v galeriji Borghese
W
v i
MESSINA - Medtem ko se na prizorišču neurja, ki jerazdejalo naselja na območju Messine nadaljujejo mrzlična prizadevanja reševalcev, da bi našli morebitne preživele, je število mrtvih včeraj naraslo na 26. Obenem še vedno pogrešajo 34 ljudi, kar iz ure v uro daje slutiti, da bo obračun tragedije še večji.
Krizni štab Civilne zaščite je včeraj sporočil, da so sedemdeset od sto ranjenih v neurju že odslovili iz bolnišnice, od preostalih trideset pa sta dva še v življenjski nevarnosti, ker imata hude opekline po vsem telesu.
Včeraj je prizadete kraje obiskal predsednik senata Rento Schifani, medtem ko je premier Silvio Berlusconi območje preletel s helikopterejm. O uničenih zaselkih je dejal, da jih ne bodo ponovno zgradili, ker bi to stalo preveč in bi nevarnost ostala. Pač pa je Berlusconi zagotovil, da bodo tistim, ki so izgubili domove, »priskrbeli sodobna bivališča z vsem udobjem, tako kot so to že naredili v LAquili«.
Berlusconija so pred prefekturo v Messini dočakali manifestanti gibanja proti gradnji mosta čez mesinsko ožino in glasno poudarili, da hočejo namesto mosta posege, ki bi zagotovili varnost pred plazovi. Kljub temu je minister Altero Matteoli včeraj izjavil, da bodo most zgradili, medtem ko je predsednik Legambiente Vittorio Cogliati Dez-za dejal, da gre za nepotrebno faraonsko investicijo, ki bo stala ogromno, tisti denar pa bi lahko uporabili za hidrogeološko sanacijo ogroženega teritorija.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
Torek, 6. oktobra 2009
APrimorski
~	dnevnik
7
kriza slovenskega stalnega gledališča - Stališče pokrajinskih vodstev sindikatov CGIL in UIL
»Javne uprave naj zagotovijo sredstva in naj dobijo mesto v upravnem svetu«
Adriano Sincovich (CGIL) in Luca Visentini (UIL) nakazala temeljni točki za izhod teatra iz krize
»Ni res, da je za finančni primanjkljaj v Slovenskem stalnem gledališču krivo slabo upravljanje. Pasiv znaša kakih 400 tisoč evrov, to je toliko, kolikor znašajo manjkajoči prispevki krajevnih uprav.«
Pokrajinski tajnik sindikata UIL Luca Visentini je na včerajšnji tiskovni konferenci zakoličil odgovornosti za krizo Slovenskega stalnega gledališča. Pred njim je pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich opozoril na »teden težkih javnih polemik«, predvsem med krajevnimi upravami in upravnim svetom. »Tako Dežela kot Občina Trst sta zakrili svoje odgovornosti do teatra za alibijem domnevnega slabega upravljanja,« je vztrajal Visentini, in razkril, kar je v slovenskih krogih že dobro znano: Dežela financira vsa stalna gledališča s prispevki od 800 tisoč do milijona evrov. Le slovenski teater ni deležen teh prispevkov. Zaostali dolgovi izvirajo iz te finančne nedorečenosti. Dežela bi morala ravnati enakopravno, in dodeliti tudi slovenskemu teatru prispevek - »lasten, ne iz drugih manjšinskih sredstev,« je podčrtal Visentini - ki mu pritiče po zakonu. Še posebej zato, ker je edina gledališka produkcijska hiša v deželi.
To bo prva točka programa za izhod iz krize, ki jo bosta sindikalni organizaciji zagovarjali na zahtevanem srečanju na tržaški prefekturi. Prefekt je pretekli teden na ločenih sestankih sprejel vse v zadevi soudeležene stranke; pričakovati je sedaj skupno srečanje, na katerem naj bi konkretno ugriznili v jabolko finančnega spora okrog slovenskega gledališča.
Druga točka, o kateri sta govorila Sincovich in Visentini je posledična prvi. Kot je prav, da javne uprave financirajo z lastnimi sredstvi gledališče, tako je prav, da dobijo le-te svoje mesto v upravni strukturi. »Slovenske organizacije bi morale o tem vprašanju zavzeti jasno stališče, ne pa tako nedorečeno, kot doslej,« je menil Sincovich.
Tema dvema prioritetnima političnima točkama sta sindikalista dodali še dve upravne narave. Prva zadeva prihodnje upravljanje gledališča. Kolektiv uslužbencev je dal nezaupnico upravnemu direktorju in umetniškemu vodji, je spomnil Visentini. Nov upravni svet
bo moral zakoličiti novo upravljanje, to pa bo moralo biti bolj menedžersko obarvano kot dosedanje, je napovedal. Organizacija, upravljanje in produkcija naj bodo jasni, člani kolektiva naj bodo pri njih soudeleženi, ga je dopolnil Sin-covich.
Naposled, kot četrto točko, sta sindikalista vzela v pretres vprašanje poslopja Kulturnega doma. Vzdrževanje stane, stroške plačuje teater. Druga stalna gledališča teh stroškov nimajo, ker so poslopja in dvorane, v katerih delujejo, občinska last. Bi se tudi za domicil Slovenskega stalnega gledališča lahko domenili za podobno rešitev? Visentini je menil, da bi lahko vzeli v pretres tudi to možnost. Kar pa ne bi - samo po sebi -rešilo sedanje finančne krize gledališča.
Pred tem je treba zagotoviti teatru sredstva za njegovo produkcijsko delovanje z ohranitvijo delovnih mest. Za sindikalni organizaciji so zdaj na potezi javne uprave (denar) in slovenske organizacije (statutarne spremembe).
M.K.
Tiskovne konference pokrajinskih tajnikov CGIL in UIL so se udeležili tudi številni člani kolektiva SSG
kroma
kolektiv slovenskega stalnega gledališča - Poseg
Gledališče za dve kulturi
Valentina Repini o zaščiti delovnih mest in statusa produkcijske gledališke hiše
Včerajšnje tiskovne konference na sedežu sindikata CGIL se je udeležilo tudi večje število članov kolektiva Slovenskega stalnega gledališča. Na srečanju je Valentina Repini, članica kriznega odbora, ki je bil ustanovljen po odstopu upravnega sveta SSG, predstavila delovanje in zahteve gledališča.
Slovenski teater ni le gledališče manjšine, temveč vsega Trsta in dežele Furlanije-Julijske krajine. Zato je uvedlo italijanske nadnaslove za vse abonmajske predstave. Vabilo italijanskemu občinstvu pa se ni omejilo na prevajalsko službo. Prav temu gledališču se je treba zahvaliti, da so dela nekaterih italijanskih avtorjev zaživela na odrih vzhodnoevropskih držav, slovenski teater pa je odigral tudi drugo pionirsko vlogo: na Zahodu in krajev-
nemu občinstvu je ponudil predstave in avtorje iz Vzhodne Evrope, je poudarila predstavnica kolektiva SSG.
»Želimo si, da bi naša gledališka dejavnost pomenila tudi pristno in realno soočenje med italijansko in slovensko kulturo, ki sobivata v tem mestu, a si morda nista znali dovolj pozorno prisluhnili. Upamo, da bo nova uprava končno privedla do neposrednega in konstruktivnega dialoga med krajevnimi javnimi upravami in slovenskimi organizacijami. Naš poziv je namenjen prav njim, da bi zaščitili naša delovna mesta, saj so ključna za življenje in delo gledališča. Prav zato pa mora teater ohraniti status stalne javne produkcijske gledališke hiše,« je opozorila Valentina Repini.
M.K.
Valentina Repini
kroma
kriza ssg in sredstva javnega obveščanja - Sincovich in Visentini
Sindikalista: »Tega nisva izjavila!«
Pokrajinska tajnika CGIL in UIL demantirala včerajšnje pisanje tržaškega dnevnika Il Piccolo o poslopju Kulturnega doma
10 Trieste Cronaca
L'ISTITUZIONE DEL LA MINORANZA IN CRISIFINANZIARIA
«Teatro sloveno, Ilmmobile vada al Comune»
Cgil e Uil: ü Municipio pero si assuma gli oneri di gestione, Chiesto un tavolo in Prefettura
di	eant
ri; i: - n Hein! 11 Trulrv Ju-
1 - --------.._ ii..^-^._
li tíf»pioitfl	pk ~vz~ 1
j
Pred začetkom tiskovne konference o krizi Slovenskega stalnega gledališča je pokrajinski tajnik UIL Luca Visentini prejel telefonski klic: »Če sem prebral naslov? Seveda, a članka nisem potem prebral.« »Dovolj, dovolj!« mu je za mizo pritrdil kolega sindikata CGIL Adriano Sincovich.
Že zjutraj ju je neprijetno presenetil naslov tržaškega dnevnika Il Piccolo o finančni krizi SSG-ja: »Slo-
vensko gledališča, poslopje naj gre Občini« Tisti narekovaji so razjezili sindikalna predstavnika. Visentini je že med tiskovno konferenco omenil, da naslov »ne odraža tega, kar sva povedala,« in da je »pretiran.«
»Tega, kar piše v naslovu, nisva izjavila,« je po tiskovni konferenci potrdil Visentini. »Vprašanje poslopja ni v tem trenutku prioritetno. V poštev bo prišlo šele potem, ko bo rešeno vprašanje finančne pod-
pore gledališču in ko bo prenovljen upravni svet z vstopom predstavnikov krajevnih uprav,« je menil Vi-sentini.
Sincovich se je z njim popolnoma strinjal: »Vprašanje poslopja obstaja, a mi nismo nikoli trdili, da je tačas primarnega pomena. Predvsem pa ga nismo zastavili tako, kot je zapisano v naslovu.«
M.K.
občina - Svetniki
»Pričakovali smo županovo podporo«
Trije slovenski tržaški občinski svetniki te dni pozorno sledijo poteku krize Slovenskega stalnega gledališča. O možnih rešitvah so takole menili.
Igor Švab (Demokratska stranka-Slovenska skupnost): »Slovenska narodna skupnost bi bila z zaprtjem gledališča obubožana. Izgubili bi enega od kulturnih temeljev. Slovenski občinski svetniki si že od začetka mandata prizadevamo, da bi občina, v okviru svojih pristojnosti, poskrbela, da se zadeva okrog gledališča finančno reši. S temi prizadevanji bomo nadaljevali.«
Stefano Ukmar (Demokratska stranka): »Zadevi sem sledil od blizu, bil sem v neposrednem stiku z županom. Na podlagi zadnjih dogodkov se mi zdi, da ni opravil svoje dolžnosti. Kot župan mesta Trst bi se moral več angažirati v iskanju rešitve. Pričakovali smo politično podporo našega župana, ki pa je ni bilo. Upajmo, da ne bo zaslovel kot župan, ki nam je podelil dvojezične osebne izkaznice, a tudi zaprl Slovensko stalno gledališče.«
Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove): »Iz leta in leto se je nategovalo vrv. Gledališče je vsako leto začelo z vedno večjimi težavami, ekonomski problemi so bili iz leta v leto večji, dokler ni eksplodiralo. Nekatere uprave gotovo niso podpirale gledališča, kot bi to morale. Po drugi strani pa je treba tudi omeniti, da upravljanje samega gledališča zahteva prevelike stroške. Po mojem mnenju bi se morali usesti za mizo in razpravljati in se domeniti, kako naprej. Kajti: če se nič ne ukrepa, bo teater prej ali slej dokončno zamrl, kar pa si celotna slovenska manjšina ne more dovoliti. Treba bo globoko poseči, diskutirati o vsem, o sami ustanovi, pa tudi o prostorih, ki zahtevajo prevelike stroške. Potrebni so zato posegi za srednje in dolgoročne izbire.«
M.K.
8
Torek, 6. oktobra 2009
TRST
/
Nadškof Giampaolo Crepaldi (na sredi) vstopa v tržaško stolnico skupaj z goriškim nadškofom Dinom De Antonijem (spredaj) in zdaj že bivšim tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem
kroma
pred začetkom skoraj tri ure trajajoče slovesnosti pričakal njegov predhodnik, msgr. Evgen Ravignani, skupaj s številnimi predstavniki krajevnega javnega življenja, od župana Roberta Dipiazze, prefekta Giovanni-ja Balsama in podtajnika Roberta Menie, pa do poslanca Ettoreja Rosata, senatorke Ta-mare Blažina, predsednice pokrajine Marie Terese Bassa Poropat in drugih. Novemu pastirju tržaške Cerkve je čast izkazal vod italijanske vojske, nakar so ga v krstilnici sprejeli številni sobratje. V prvi vrsti sta bila to kardinala Renato Raffaele Martino in Angelo Scola, poleg njiju pa še vrsta drugih, kot npr. goriški nadškof Dino De Antoni, koprski škof Metod Pirih in pomožni škof Jurij Bizjak ter škof iz Embuja v Keniji Paul Ki-riuki. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva, med katerimi naj omenimo srbsko-pravoslavnega metropolita Jovana Pavloviča.
Sprevod škofov in duhovnikov je iz krstilnice krenil v stolnico, kjer je pred oltarjem po kratkem pozdravu škof Ravigna-ni prebral apostolsko pismo papeža Benedikta XVI., s katerim slednji nadškofa
cerkev - Nadškof Giampaolo Crepaldi je v nedeljo prevzel vodenje tržaške škofije
Poudarek na »zdravju duš« in postavljanju skupnih ciljev
Prisotnost škofov iz Italije, Slovenije in Kenije - Slovenska beseda in petje - Čestitke predsednika SSO Štoke
»Edini moj cilj, pri vsaki moji izbiri in odločitvi, bo zdravje duš«: tako je novi tržaški škof - pravzaprav nadškof - msgr. Giampaolo Crepaldi dejal na začetku svoje prve homilije v vlogi ordinarija tržaške škofije na umestitveni slovesnosti v nedeljo popoldne v stolnici sv. Justa. Msgr. Crepaldi je torej končno prevzel krmilo ladje tržaške Cerkve, kot je v svojem pozdravu dejal stolni prošt msgr. Mario Cosulich, ki je novemu pastirju voščil srečno pot v petih jezikih - italijanščini, slovenščini, nemščini, srbščini in grščini. In že v svoji prvi homiliji je nadškof Crepaldi pokazal, kaj bo srž njegovega pa-stirovanja: to je »zdravje duš,« kot se je tudi glasil naslov homilije, združeno s postavljanjem skupnih ciljev ob vrednotenju različnosti.
V prvem primeru je novi škof poudaril pomen sledenja Kristusu, ki mora postati model: »Slediti Kristusu pomeni, da ga priznamo za učitelja. Za nas kristjane Jezus ni učitelj, pri katerem občudujemo le moralne nauke. On je živa oseba, ki je prisoten v našem času. On je pot, po kateri naj hodimo, da bomo imeli življenje in bomo poznali resnico,« je msgr. Crepaldi dejal v edinem daljšem slovenskem odlomku homilije in takoj opozoril, da ne hodijo vsi po tej poti, ampak »v imenu nekega domnevnega napredka mnogi dopustijo, da jih ujamejo številne skušnjave tako imenovane postmoderne, ne zavedajoč se, da gre za zasužnjujoče ideološke oblike, ki izpraznijo in ubijejo duše.« Gre za novo prevladujočo ideologijo t.i. reduk-cionizma, ki stvarnost drobi v okvire, ki se ne morejo medsebojno primerjati in proti kateri se bo tržaška Cerkev borila s širjenjem obzorij, je dejal msgr. Crepaldi.
Novi tržaški škof pa je, nanašajoč se na krajevno stvarnost, poudaril tudi pomen postavljanja skupnih ciljev in ovrednotenja različnosti v okviru edinosti in sodelovanja. Trst bo glede tega imel v Cerkvi pripravljeno in velikodušno tovarišico, ki bo delala za združitev duše mesta okoli skupnih ciljev, ki naj imajo v središču človeka, zlasti tistega, ki je reven, trpeč in ki živi na obrobju.
To je torej pastirski program novega škofa, ki ga je - poleg množice vernikov in mnogih rojakov iz domačega kraja Villadose v Venetu, ki so napolnili stolnico in ploščad pred njo, kjer so postavili velik ekran -
škofije - Zaseg
Uvažala kokain
Pred dnevi je finančna straža na nekdanjem mejnem prehodu Škofije aretirala slovenskega in srbskega državljana, ki sta potovala v Italijo. V vozilu sta skrivala 158 gramov kokaina. Belo mamilo je bilo namenjeno tržaškim porabnikom. V preiskavi sodelujejo tudi kriminalisti iz Kopra: skupaj so doslej zasegli 180 gramov kokaina, 40 gramov marihuane in dve vozili.
Finančni stražniki menijo, da je vodilni v dvojici aretiranih 23-letni slovenski državljan, ki je kljub svoji mladosti dokaj izkušen razpečevalec. Na podlagi zbranih informacij so dognali, da je prodajal kokain v Trst, kjer je imel stike s krajevnimi kupci. Preiskovalci domnevajo, da se za mladim Slovencem skrivajo člani združbe, ki so jo pred tedni delno razkrinkali slovenski policisti, ko so pred trgovino OBI v Kopru prijeli štiri kriminalce.
Giampaola Crepaldija imenuje za novega tržaškega škofa. Takoj zatem sta dobrodošlico novemu škofu izrekla stolni prošt msgr. Cosulich in tržaški župan Dipiazza. Slednji je med drugim podal krajši oris polpretekle zgodovine Trsta, kjer sta prvotno ravnovesje porušili »diktatura in nacistična okupacija,« delna posledica katerih je bil tudi poznejši teror jugoslovanskega režima po drugi svetovni vojni, v povojnem času pa je Trst prehodil dolgo in težavno pot do pomiritve med italijansko večino in slovensko komponento mesta, ki je privedla v novo obdobje, v katerem dialog in polno priznanje pravic manjšin kažeta na prihodnost sodelovanja za razvoj tega območja.
Po uvodnih pozdravih je stekel mašni obred, ki ga je bogatilo petje stolnega zbora Cappella Civica pod vodstvom Marca So-fianopula in ob orgelski spremljavi Roberta Brisotta ter Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča poskrbel, da je v stolnici med obhajilom odmevala tudi slovenska pesem. Drugače je slovenska beseda večkrat od-
jeknila pod oboki sv. Justa: poleg odlomka iz homilije so bili v slovenskem jeziku še drugo berilo (bral je Aleksander De Luisa), evangelij (bral je bazovski župnik Žarko Škerlj) in ena od prošenj (brala je Raja Peric). Po zaključku slovesnosti pa se je praznovanje nadaljevalo na dvorišču gradu sv. Justa, kjer je bila pogostitev za vse, ki jo je ponudil župan Dipiazza.
Tako se je začelo obdobje pastirova-nja msgr. Giampaola Crepaldija, ki je včeraj prejel tudi čestitke predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke. Slednji mu v pismu želi čimbolj bogato in uspešno vodenje »te za nas tako važne ustanove, s katero se čutimo srčno povezani tudi slovenski kristjani, ki na njenem ozemlju živimo, delamo, pojemo, molimo v svojem mater-nem jeziku že stoletja in stoletja,« piše Što-ka v kratkem pismu, v katerem naproša novega škofa za sprejem vodstva SSO, na katerem bi mu izrazili svoje želje in poglede za naprej, »s posebnim ozirom upanja in pričakovanja slovenskih vernikov tržaške škofije.«
Ivan Žerjal
konservatorij
Ponuja se možnost slovenskih tečajev
Če bo dovolj zainteresiranih študentov, bosta na tržaškem kon-servatoriju Tartini v novem akademskem letu lahko stekla tečaja v slovenskem jeziku: gre za tečaja glasbene zgodovine in estetike ter glasbene teorije in analize. Vest so sporočili s konservatorija Tartini, kjer so zborni organi v septembru soglasno sprejeli predlog o širitvi ponudbe na tečaje v slovenskem jeziku, katerih docente bodo izbrali na podlagi postopkov, ki bodo v skladu in na ravni tistih, ki veljajo za izbiranje ostalih docentov na konservatoriju in katerim je treba dodati potrebo po znanju slovenščine.
To je rezultat številnih srečanj med senatorko Tamaro Blažina in njenim sodelavcem Liviem Semoli-čem s predsednico in ravnateljem konservatorija, Anno Illy in Massi-mom Parovelom, na katerih so se dogovorili, da v pričakovanju primerne rešitve težav v zvezi z ustanovitvijo avtonomne slovenske sekcije pri Tartiniju, ki jo predvideva zaščitni zakon, ponudijo eksperimentalne tečaje s področja kulture, teorije, zgodovine in muzikologije v slovenščini kot dopolnitev že obstoječe didaktične ponudbe in pod pogojem, da se za to odloči primerno število študentov. V prejšnjih dneh je tudi generalni direktor ministrstva za univerzo dr. Civello ravnatelju kon-servatorija Tartini Parovelu neuradno napovedal privoljenje ministrstva, v prihodnjih dneh pa bodo vsem že vpisanim študentom takoj zagotovili možnost, da izberejo učni jezik.
Že čez dva tedna, se pravi 20. oktobra, pa bo stekel že programiran tečaj v slovenščini z naslovom Kulturna dediščina glasbene obrti v Sloveniji, ki ga bo vodila ena največjih izvedenk na tem področju, prof. Darja Koter z Akademije za glasbo iz Ljubljane. Tečaj bo trajal trideset ur in se bo zaključil 21. novembra z vodenim ogledom zbirke glasbil na ptujskem gradu.
Ropar v priporu
V nedeljo so karabinjerji odvedli v pripor 41-letnega Tržačana F. G., ki je osumljen, da je 20. marca letos oropal 73-letnico. Na stopnicah stanovanjskega poslopja v Ul. Giulia ji je ropar v sodelovanju z 31-letno V. C. iz Trsta odvzel torbico s 150 evri ter jo porinil na tla, pri čemer si je gospa poškodovala glavo in kolk.
društvo edinost - Okrogla miza ob 55. obletnici podpisa Posebnega statuta
»Proučimo pravne dokumente«
Vsi govorniki so poudarili potrebo po premagovanju apatije in po skupnem uveljavljanju naših pravic
Če poznamo pravne temelje jezikovne enakopravnosti, lahko premaknemo svet. Tako je predsednik društva Edinost Samo Pahor nagovoril občinstvo, ki se je včeraj zbralo v galeriji Narodnega doma na okrogli mizi ob 55. obletnici podpisa Posebnega statuta, ki je ob razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo odločil obseg varstva jezikovnih manjšin. Ob Pahorju so za govorniško mizo sedeli Rafko Dolhar, Drago Štoka in Stojan Spetič (Miloš Budin se srečanja ni mogel udeležiti), moderator pa je bil Jože Pirjevec. Dokument določa, »da lahko pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področjih pod italijansko upravo svobodno uporabljajo svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z oblastmi; imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, javnim dokumentom pa bo priložen ustrezni prevod.«
Uvodoma je Pahor predstavil politične korake, ki so privedli do Posebnega statuta, in naštel vrsto razsodb ustavnega sodišča za dejansko varstvo manjšine. Z nekaterimi pravnimi argumenti o rabi slovenščine namreč razpolagamo, vendar jih večina ne pozna, kaj šele, da bi jih uporabljala. Danes je skrajni čas, da jih proučimo in odločno nastopimo za pravno državo. Protago-nistka vojne je namreč pehota, ki lahko z odločnim nastopom prebije sovražne vrste, je dejal, Pirjevec pa je ob pogle-
Govornikom včerajšnje okrogle mize Rafku Dolharju, Dragu Štoki, Samu Pahorju in moderatorju Jožetu Pirjevcu se je pridružil še Stojan Spetič
kroma
du na maloštevilno občinstvo ugotavljal, da kaže, da pehote in generalov ne zanima usoda zamejcev.
Za njima se je oglasil Spetič, ki je postregel z nekaterimi anekdotami o času, ko se je v senatu bilo bitko o vprašanju globalne zaščite, ter o današnjem obravnavanju manjšinskih pravic le kot individualnih. Kritičen je bil do paritetnega odbora, do slovenske vlade, ki ne udari po mizi, in do političnega pritiska, pod katerim se ljudje raje prepuščajo nelagodju in pasivnosti. Tudi Dolhar se je spominjal svojega politi-
čnega delovanja v tržaškem občinskem svetu, »ko se je skušalo narediti, kar se je narediti dalo.« Začenši od izsiljevanja uporabe slovenskega jezika »v svetem hramu« na Velikem trgu: ko je v dvorani zadonela slovenska beseda, so ga izžvižgali in iz protesta je odšel. Što-ka je poudaril pomembnost mednarodnih določil za uporabo slovenščine in pri tem dejal, da se bosta SSO in SKGZ obrnili do odvetnika, ki pozna norme in bi lahko svetoval, kako nastopati in torej premagati današnjo apatijo.
Razvila se je nato debata, na kateri so številni iz publike postregli z osebnimi primeri o prevečkrat nelah-kem zahtevanju uporabe slovenščine in poudarili potrebo po svetovalno-prav-nem uradu, ki bi konkretno pomagal ljudem pri stikih z oblastmi in urejanju dokumentov. Pred dokaj črnogledo sliko asimilacije in nekakšnega boja proti mlinom na veter, pa je Pirjevec opozoril, da smo Slovenci skozi zgodovino dokazali nenavadno zmožnost preživetja in kljubovanja: »Te lastnosti, ki je v našem značaju, ne bomo izgubili.« (sas)
/
TRST
Torek, 6. oktobra 2009
9
gledališče la contrada - Začetek sezone z narečno komedijo
Remitur oz. ženske odločno proti moški nadvladi
Tekst Remitur. Ženske v parlamentu je Ugo Vicic povzel po Aristofanu
Aristófanes v tržaški omaki bo duhovita ponudba, s katero bo gledališče la Contrada postreglo svoji publiki na prvi premieri sezone, ki bo na sporedu v petek ob 20.30. Po uvodu sodeč bo uprizoritev precej živahna in vzdušje bojevito, saj se je tiskovna konferenca pričela s »protestnim« sprevodom igralk, ki so ukazovalno postavile novinarje v vrsto in jih pospremile skozi glavno dvorano do dvorane Polacco, kjer so avtorji pojasnili vsebine nove produkcije. Remitur. Ženske v parlamentu je tekst, ki ga je Ugo Vicic povzel po antičnih komedijah Lizistrata in Ženske v skupščini; zgodba pripoveduje o ženskah, ki se uprejo moški oblasti in stavkajo tako, da se enotno in soglasno odpovejo spolnim odnosom do uveljavitve svojih zahtev. Grške ženske antične komedije so se upirale vojni, Tržačanke posodobljene različice pa upravljanju gospodarskih in ekoloških vprašanj našega mesta. Prota-gonistke igralske zasedbe bodo seveda ženske tržaškega ansambla z Ariello Reg-gio na čelu. Z njo bodo temperamentno nastopale v vlogah upornic Maria Gra-zia Plos, Marzia Postogna, Paola Saitta, Ornella Serafini in Sara Zanni. Moški tabor pa bodo zastopali Adriano Giraldi, Maurizio Zacchigna, Massimiliano Borg-hesi, Lorenzo Zuffi in Francesco Paolo
Ferrara.
Režijo je podpisal Francesco Ma-cedonio, hišni režiser, kateremu je po tradiciji zaupana otvoritev sezone. Neuporabnost dvorane, v kateri se v teh dneh končujejo obnovitvena dela, je nekoliko upočasnila tehnično pripravo uprizoritve. Kot je duhovito pripomnil soavtor teksta, so ženske v ansamblu resnično prevzele oblast. Uprizoritev varietejsko naravnana s skeči, ki se s kritičnim namigovanjem na televizijsko govorico povezujejo in dopolnjujejo v koherentnem razvoju zgodbe.
K realizaciji projekta je prispevala Trgovinska zbornica, ki je v zadnjih letih omogočila vrsto projektov, kot so mu-zikli v gledališču Rossetti, festival operete v Verdiju in niz dramskih novitet v tržaškem narečju v gledališču La Contrada. Tudi ta premiera spada v omenjeni niz, saj se sezona vedno odpre z narečnim besedilom, ki ga tržaško gledališče - kot je povedala predsednica Livia Amabilino -enakopravno obravnava v odnosu do besedil v knjižnem jeziku. Ponovitve se bodo na odru gledališča Bobbio zvrstile do 25. oktobra, v nadaljevanju sezone pa bo gostovala pri italijanski skupnosti v Istri v sklopu pobud Ljudske univerze, na deželnem teritoriju pa s sodelovanjem mreže ERT. (ROP)
požar - Bržkone kriv kratek stik
Gorelo v baru v mestnem središču
Gasilci so v noči med nedeljo in ponedeljkom odhiteli na Trg Vittorio Veneto, kjer je v istoimenskem baru izbruhnil požar. Vse kaže, da je bil kriv kratek stik. Skupina sedmih gasilcev je zapustila sedež v Ulici DAlviano ob 3.50. Na Trgu Vittorio Veneto so razbili okno gorečega bara in primerno opremljeni stopili v notranjost. V gostem dimu so pogasili ogenj in nato pozorno pregledali poslopje, vključno z uradi v prvem nadstropju. Ogenj se je po vsej verjetnosti vnel zaradi kratkega stika pri hladilniku, največ škode je bilo na pohištvu (na sliki).
Camorra in njene lovke, ki segajo do Trsta
V soboto zjutraj so karabinjerji v kraju Trecase pri Neaplju prijeli in priprli 34-letnega člana kriminalne združbe, ki je poznana kot »klan Gallo-Limelli-Vangone«. Skupina ima pod nadzorom umazane posle v občinah Trecase in Boscotrecase. Aretiranega A. R. (v njegovi hiši so našli tudi manjšo količino marihuane) so nato prevzeli karabinjerji iz Trsta, ki so ga prepeljali v tržaški zapor. Tržaški karabinjerji namreč sodelujejo s kolegi iz kraja Torre Annunziata v preiskavi zoper omenjeno mafijsko skupino, saj njeni posli s kokainom segajo do Trsta. Pri preiskovalnem oddelku tržaških karabinjerjev razlagajo, da je A. R. »manjša riba«, neke vrste posrednik med camorro in tržaškimi kupci. Maja letos pa so že prijeli večjega kriminalca, 31-letnega Cira Limellija, ki so ga presenetili v njegovi razkošni vili blizu Neaplja.
Vinjeni motorist povozil otroka
Voznik skuterja kymco ni bil dovolj oprezen, saj je njegovo pozornost močno zameglil alkohol. Tako se 45-letni Tržačan pred dnevi okrog 21. ure ni ustavil pri prehodu za pešce na Drevoredu DAnnunzio (obračal je s Trga Mioni proti Trgu Garibaldi), pred njim pa se je znašel osemletni otrok, ki je s tremi odraslimi osebami prečkal cesto. Skuter je otroka podrl, k sreči pa se je mladoletni pešec pri padcu na tla le lažje udaril v glavo. V bolnišnici Burlo Garofolo so ocenili, da bo okreval v šestih dneh. Občinska policija je z alkotestom ugotovila, da je bil 45-letnik precej vinjen: napihal je 1,5 grama alkohola v litru zraka. Poleg globe, začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in črtanja 15 vozniških točk čaka voznika kazenski postopek, sku-ter pa so mu dokončno zaplenili. Mestni redarji so isti večer odvzeli vozniško dovoljenje še 22-letniku, ki se je z vespo peljal po Ulici Giulia. Napihal je 1,88 gramov alkohola v litru zraka.
»Protestnice« z Ariello Reggio na čelu
kroma
DS: trije tržaški delegati za Rim
Salvatore Dore (stališče Bersani), Luciano Kakovic (Franceschini) in Matej Iscra (Marino) bodo zastopali tržaško stranko na nedeljski kongresni skupščini Demokratske stranke v Rimu. Dore, Kakovic in Iscra so bili izvoljeni pa nedeljski pokrajinski skupščini, na kateri so uradno potrdili volitve sekcijskih kongresov.
Jutri na Opčinah o regulacijskem načrtu
V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri zvečer ob 20.30 javna skupščina o regulacijskem načrtu Občine Trst. To bo zadnje informativno srečanje, ki ga za domačine prireja vzhodnokraški rajonski svet.
Prvi aplavz
Od 6. oktobra bodo v okviru slovenskih televizijskih programov RAI vsak torek ob 20.25 na sporedu posnetki mladih glasbenikov, ki so nastopili na zaključnem nastopu izbranih solistov in skupin 9. glasbene revije v priredbi NSŠ sv. Cirila in Metoda. Niz 15 oddaj z naslovom Prvi aplavz bosta odprla tolkalec Lorenzo Da-ri in pianistka Beatrice Zonta.
Prodajal ribe na črno
Športni ribič se je pogajal z lastnikom neke restavracije na Tržaškem, za približno tisoč evrov je na črno prodajal 50 kilogramov ulova. Sredi pogovora so vskočili finančni stražniki, ki so dvojico ovadili. Oba tvegata denarno kazen od 2000 do 6000 evrov.
dolina - Življenjski jubilej zavednega domačina in partizana
Sto let Franca Bandija
Rad zahaja v partizanski klub v Boljuncu in vsak dan bere Primorski dnevnik
Na današnji dan 6. oktobra 1909. leta se je v Prebenegu rodil Franc Bandi, ki praznuje danes v Dolini svoj stoti rojstni dan.
Družina našega današnjega sla-vljenca je imela svojo domačijo v Prebenegu na št. 32, kjer sta se očetu Ivanu Ban-diju - Combeljču rodila v prvem zakonu dva sinova. Po prerani smrti prve žene se je Ivan ponovno oženil z Marijo Slavec iz Doline. Ivan in Marija sta imela deset otrok, tako da je imel naš Franc dva polbrata, osem bratov in dve sestri. Najmlajši brat Alojz, rojen 1917. leta in njegov vrstnik iz Doline sta splezala na električni drog visoke napetosti. Na vrhu ju je oplazila elektrika. Dolinčan je umrl, Lojzetu je tok poškodoval srčni utrip, vendar je ostal živ. Po posredovanju dolinskega župnika Piščanca, so ga sprejeli v semenišče v Vatikanu. Za posledicami elektro-šoka je v Rimu umrl pred zaključkom študija.
Hudomušni Franc pravi, da je bila njihova družina, kljub kmetiji z dvema kravama in dvema voloma bolj revna, ker so bili tako številni. Ves Prebeneg leži visoko na pobočju dolinske občine, zato, pravi Franc, da je Prebeneg najbolj trpežna vas.
Življenje Franca Bandija, je dolgo in pestro. Veliko je doživel, zato je nepregledno dolga njegova pripoved o prijetnih, težkih in žalostnih doživetjih. Zanj so važni veliki dogodki in vsakdanje drobne stvari, skrbi in veselje. Vse njegovo doživljanje in pripovedovanje je mehko, razumno, včasih ljubeče, rekli bi lahko diplomatsko brez grobosti, brez sovraštva, vendar prežeto z zvestobo do lastne narodne pripadnosti, do lastne družine in ožje skupnosti.
V najlepšem spominu ima svojo mater Marijo. Zaradi številne družine je šel pri dvanajstih letih služit. Iz Prebenega je hodil v šolo v Dolino. Starši so rekli: »Kaj boš hodil samo v šolo, moraš tudi doma kaj delat.« Spominja se, ko je v šoli župnik Piš-čanc rekel, da je za vse slabo na svetu kriva Eva, ki je vzela prepovedano jabolko. Franc je takoj vprašal: »Kakšne sorte je bilo tisto jabolko, ker imamo tudi mi doma veliko jabolk?«
Leta 1936 ga je poročil župnik Ivan Bidovec z Dolinčanko Kristino Slavec in jim
dal v najem stanovanje v farovžu v Dolini.
V Dolini sta se Francu in Kristini rodili dve hčerki, Salvina leta 37 in Sonja leta 47. Franca razveseljujeta vnukinja Arianna in vnuk Franko Korošec ter prav-nuk Nikola in pravnukinja Teodora.
Spominja se 1. svetovne vojne. Trije fan^e iz Prebenega so umrli v avstrijski vojski, Vdove so prejemale penzijo. Avstrijska vojska je pošiljala v Prebeneg skupine vojakov na krajši oddih. Med drugimi so bili Poljaki, Romuni in Čehi. Spominja se, da so prišli Italijani brez borbe v Trst; da so jim v šoli ponujali rižoto in da so morali prinesti od doma žlico. »Kljub temu, da so bili Italijani naši sovražniki, smo vseeno jedli.« Spominja se, ko so se domačini v Ospu leta 1922 spopadli s fašisti, ki so potem požgali nekaj hiš.
Ko je še odraščal, je delal pri gradbenih podjetjih kot zidarski pomočnik (malavar) in postal odličen priučen zidar. Imel je strica v Trstu, pri katerem je delal, ko še ni bilo strojev in so na roke mešali morski gramoz.
Februarja 1942 je bil ponovno mobiliziran in poslan najprej v Trapani in v druge kraje v Italiji. Njegovo enoto so poslali celo v okupirano Slovenijo na Kočevsko. Tam so bili samo krajši čas, ker so ugotovili, da so med vojaki tudi Slovenci iz naših krajev, ki bi lahko ušli k partizanom. Zato so jih premestili ponovno v Italijo.
Ko so se v južni Italiji izkrcali zavezniki, so slovenske fante smatrali za vojne ujetnike in jih 200 z vojaškimi ladjami odpeljali v Tunizijo. Tam so popravljali an-
gleške kamione, Franc pa je delal v kuhinji. Spominja se, da so si z Arabci na skrivaj izmenjavali hrano tako, »da smo mi njim dajali konzerve, oni pa nam krompir in zelenjavo.«
Nato so jih Angleži ponovno prepeljali v partizansko središče Prekomorskih brigad v Bari. Novembra so jih 600 prepeljali v Split, od koder so se premikali preko Zadra, Velebita do osvobojenega ozemlja v Črnomlju, nato naprej v Postojno, Vipavo, preko Predmeje, Čepovana do Dolenje Trebuše, kjer je bila komanda IX Korpusa. Tu so Franca vključili v Gradnikovo brigado.
Do odvoboditve, o kateri so vsak dan sanjali, so poleg občasnih spopadov z Nemci, nosili hrano in ranjence v bližino bolnice Franja. Najtežje dni so preživljali, ko ni bilo hrane in jih je zajela negotovost in strah.
Mladi ga včasih vprašujejo, če je koga ubil. Njegov odgovor je bil vedno tak: »Ko napadaš, napadaš; ko se braniš, se braniš, takrat ne misliš na to.«
1. maja 1945 je njegova enota šla skozi Doberdob, kjer so jim navdušeni domačini ponudili zajetno malico, v Tržič in Selce in s kamionom do Soče, kjer so jih čakali Angleži, ki so ga vprašali, kje bi lahko prespali. Odgovoril jim je, naj gredo v gozd, kjer so spali partizani.
Zaradi izčrpanosti so ga nekaj časa zadržali v tržiški bolnici. Ko si je opomogel, je bil dodeljen Rdečemu križu v Trstu v Ul. Buonarroti 31, kjer je bil kasneje Slovenski dijaški dom. Tu je opravljal vlogo kurirja in poštarja do meseca septembra 1945, ko je bil odpuščen.
Zanimivo je njegovo pripovedovanje na radiu Trst A o povojnih manifestacijah, ko pravi »z ženo sva se udeleževala vseh manifestacij za naš Trst.«
»Sem antifašist, ampak ne protiko-munist, sem srečen, da imam stike s so-borci, rad zahajam v partizanski klub v Bo-ljuncu. Sem še vedno član naše sekcije VZPI. Vsak dan berem Primorski dnevnik. Najbolj pomembno je, da smo osvobodili Slovenijo. Mi smo osvobodili Trst, nam pripada ta zasluga.«
Našemu zvestemu bralcu Francu prirčno čestitamo ob velikem rojstnem dnevu z naboljšimi željami za naprej.
Srečno Franc!
1 0 Torek, 6. oktobra
2QQ9
TRST
/
umetnost - Razstava kamnitih izdelkov
Hrovatinove kamnite umetnine do 9. oktobra v Narodnem domu
V Narodnem domu je še ta teden na ogled razstava Zvoki kamna, na kateri kipar in kamnosek Pavel Hrovatin predstavlja izbor svojih
kamnitih umetnin. Gre v glavnem za velike reliefe, med katerimi so bili nekateri že nagrajeni in tudi razstavljeni v pariškem Gran Palaisu.
Dela si je mogoče ogledati vsak dan (do petka) od 17.30 do 19.30, za oglede v jutranjih urah pa je potrebna rezervacija (tel. št. 349 1281225).
Včeraj danes
Danes, TOREK, 6. oktobra 2009
VERA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.36 -Dolžina dneva 11.26 - Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 9.44
Jutri, SREDA, 7. oktobra 2009
MARKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C.
CI3 Lekarne
Do sobote, 10. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure
Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (040 274998).
Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Sv. Justa 1 (040 308982).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 20.15, 22.15 »District 9«.
ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«.
CINECITY - 16.15, 18.00, 19.10, 21.15, 22.00 »Bastardi senza gloria«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Un amore all'im-provviso«; 16.05, 17.50 »Biancaneve e gli 007 nani«; 16.00, 18.50, 21.40 »Baaria«; 16.15, 18.10, 20.05 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 19.30, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 20.00, 22.10 »District 9«; 22.00 »Basta che funzioni«; 16.00, 18.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«.
FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II mio vicino Totoro«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Bastardi senza gloria«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 22.00 »Ricatto d'amore«; 20.10 »Il grande sogno«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.20 »Coco Chanel«; 19.00, 21.30 »G.I. Joe: Vzpon Kobre«; 19.30, 22.00 »Sirota«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Slovenka Slovenka«; 16.50 »V višave 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che fun-zioni«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 22.15 »Whi-teout - Incubo bianco«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Baaria«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »District 9«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un amore all'improvviso«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basta che fun-zioni«; 16.45, 18.30 »G-Force: Super spie in missione«; »Kinemax d'autore«: 17.30, 20.00, 22.10 »Il cattivo tenente - Ultima chiamata New Orleans«.
H Mali oglasi
GOSPA S KRASA išče delo kot gospodinjska pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 00386-30922707.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Tel. št.: 340-6192100.
IŠČEM pošteno osebo za pomoč v gospodinjstvu pri starejši osebi v Tržiču. Pokličite po 16. uri na tel. št.: 347-8004578.
NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel.št.: 338-1966768 ali 3403338082.
NISSAN NOTE 1.4 accent, november 2006, 45.000 km, vedno v garaži, oranžne kovinske barve prodajam. Cena po dogovoru. Tel.št.: 349-4047622 (v popoldanskih urah).
ODRABLJENE RAČUNALNIKE s pomnilnikom (RAM) za 512 MB za uporabo operativnega sistema Windows XP išče podružnica nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda na Katinari. Pokličite na šolo tel. št. 040 390716 med 8. in 14. uro.
PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 3491672926.
PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. 040-200865.
PRODAM diatonično harmoniko kot novo ročno-obrtniško izdelano. Tel. 3484735330.
PRODAM Fiat 600, letnik 99 v dobrem stanju. Tel. št.: 335-7284798.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA in AEOLO, rivista letteraria ed oltre (Univerza v Pisi)
vabita na predstavitev
NELLA CITTADELLA TRIESTINA in BONACCIA CON GLI ARANCI
(prevod dveh črtic BORISA PAHORJA)
6. oktobra, ob 17.00 uri v Narodnem domu v Trstu, ulica Filii 14.
Spregovorili bodo: PRIMOŽ ŠTURMAN (prevajalec), ENRICO SANTUS (urednik revije AEOLO). Literarno branje:
MAIRIM CHEBER, JARA KOŠUTA.
ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
Čestitke
PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Cena 1.050,00 evrov. Tel. št.: 338-6036203.
PRODAM po ugodni ceni usnjeni nov tri-sedežni divan v temno rdeči barvi (bordo) zaradi selitve. Tel.št.: 338-3999360.
PRODAM stanovanje s svetlimi prostori v bližini slovenskega kulturnega gledališča, 63 kv.m., s hodnikom, kuhinjo z jedilnico, veliko dnevno sobo, kopalnico, avtonomno ogrevanje, tretje nadstropje z dvigalom. Cena 98.000,00 evrov. Pokličite na GSM 328-3178555 ali na tel. 040-364187 v večernih urah.
PRODAM EKSTRADEVIŠKO OLJE - cena po dogovoru, telefonirati ob urah kosila na tel. št. 348-5913172.
PRODAM diatonično harmoniko, kot novo, ročno-obrtniško izdelano. Tel. 3484735330.
PRODAM mansardo v Nabrežini center v dvonadstropni stavbi, 170 kv. m., avtonomno ogrevanje in z načrtom za even-tuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji (cena 115.00 evrov) ter samostojno prenovljeno hišo v Girandolah, 100 kv. m. s 350 km. m vrta (cena 305.00 evrov). Tel. št. 335-205539.
PRODAM peč na drva, unical airex 25, malo rabljena. Cena: 1.500 evrov. Tel. 3386239174.
SV. JAKOB, UL. GRAMSCI - novo, enos-obno, opremljeno stanovanje dam v najem, cena 450,00 evrov. Tel. št. 040 -366286.
V	NAJEM dajem stanovanje, v bližini univerze v Trstu za dva ne rezidenčna študenta. Tel.št.: 320-0407093.
81 Prireditve
MEŠANI PEVSKI ZBOR MEPZ DEVIN-RDEČA ZVEZDA vabi na celovečerna koncerta MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih v petek, 9. oktobra, ob 20.30 v novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu in v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku.
SKD VIGRED vabi 9., 10. in 11. oktobra v Praprot na 14. kraški Oktoberfešt pod šotorom. Petek, 9. oktobra, ob 19. uri vesela otvoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Al-pembrass, ples z ansamblom Vižarji. Sobota, 10. oktobra, ob 15. uri turnir v bri-školi in likovni ex tempore za otroke in mladino; ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine OŠ Dutovlje, s spletom ljudskih pesmi in plesov »Kako so nekoč malo jedli in malo pili«; od 20. ure ples z ansambli: Mladi kraški muzikanti, Kraški Ovčarji in Alter Ego. Nedelja, 11. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 14. pohod »Na Krasu je krasno«; ob 13. odprtje kioskov; ob 16. »14. Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev«, ples z ansamblom Vagabundi. V soboto in nedeljo popoldne za otroke in mladino taborniški kotiček v organizaciji Tabornikov RMV Trst-Gorica.
V	NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hrovatin. Urnik od
Naš stric FRANC 100 let slavi, z njim se veselimo vsi mi. Voščimo mu vse najboljše. Tolko kapljic tolko let. Vilko, Jožica, Majda, Stojan, Suzi, Elena in Jolanda.
Naš stric FRANC pozna recept, kako dosežeš mladosten, čil in zdrav 100 let. Z njim se veselimo in mu iskreno čestitamo Slavica, Silvij, Igor in Tatjana.
Dragi FRANC praznuje danes častitljivi 100. rojstni dan. Iz srca mu čestitava za doseženi jubilej in mu še naprej želiva vse najlepše. Ančko in Gina.
Ob 100. rojstnem dnevu izrekava dragemu gospodu FRANCU iskrene čestitke in mu želiva, da bi visoki jubilej praznoval v veselju najdražjih. Družini Cheber in Štolfa.
Naše iskreno voščilo naj iz rojstnega Prebenega poroma v Dolino, kjer v objemu svoje družine praznuje častitljivi 100. rojstni dan dragi stric FRANC BANDI. Iskrene čestitke in lepe želje mu izrekava Boris in Darinka z družinama.
Ob Festivalu slovenskega filma je mladi režiser MARTIN TURKpre-jel nagrado žirije kritikov in publicistov za najboljši srednjemetražni črno-beli igrani film Soba 408. SKD Barkovlje mu čestita iz srca in mu želi še veliko življenjskih uspehov.
Draga SANDRA, 50 let danes slaviš, s tabo se veseli cel Križ. Z dobroto si nas napojila, z nasmehom razveselila, z dobro voljo napolnila. Še na mnoga zdrava leta! Vsi, ki te imamo radi v Križu.
Danes naš velik prijatelj slavi 60 let, ženska družba iz Doline mu vošči še dosti zdravih in srečnih let.
S Izleti
ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romarski izlet, ki bo v soboto, 10. oktobra. Na programu so Brezje, obiskali bomo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kosilo v Žirovnici, popoldne se bomo podali v Doslovče, kjer bo voden ogled Finžgar-jevega muzeja, nato še muzej pisateljev Janeza Jalena in nato v Ljubno. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123.
DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 11. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040-228924 Sergio, ob uri kosila.
SLOENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v sodelovanju s tržaškim Confartigianatom prireja v soboto, 31. oktobra, celodnevni avtobusni izlet na mednarodni sejem gradbeništva SAIE, ki se odvija v Bologni (več info na www.saie.bolognafiere.it).Vse interesente pozivamo, da čimprej javijo tajništvu SDGZ (tel. 0406724828-24-12; email in-fo@sdgz.it), če se bodo sejma udeležili, da
Danes v Dolini
Franc Bandi
okroglih 100 let slavi
Še veliko sreče, humorja in živahnih dni mu voščijo
SKD V. Vodnik, MoPZ V. Vodnik, Srenja Dolina in Majenca!
Danes, 6. oktobra praznuje v Dolini
Franc Bandi
100 let
Še mnogo zdravja, lepih srečnih in prijetnih dni v družbi svojcev in prijateljev mu želijo
hčeri Salvina in Sonja, zeta Stanko in Srečko, vnuka Arianna in Franko z Miro ter pravnuka Nikola in Teodora
Čas za vse enako teče mu nihče ne ubeži, danes eden, jutri drugi, kar 50 let slavi.
Sandra
ti si sedaj na vrsti, Abraham te že lovi. Zdravja, sreče ti želimo še veliko lepih dni!
Mama Giuditta, tata Bogomil, brat Boris s Slavico, Erik in Maja
Danes je na Proseku praznično, saj naš dolgoletni član in odbornik
Drago Ukmar
slavi častitljiv življenjski jubilej. Vse najboljše mu iz srca voščimo
vsi pri Godbenem društvu Prosek
zanje pravočasno rezerviramo mesta na avtobusu. Prijave zbiramo do 15. t.m. Točen čas odhoda in povratka bomo sporočili naknadno.
DOLINSKA KLAPA 36 organizira izlet na Dolenjsko v nedeljo, 18. oktobra. Šli bomo v Muljavo, si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in muzej ter obiskali turistično kmetijo Plavica in park zdravilnih rastlin. Za informacije lahko pokličete na tel.št. 040-228254 (Just) ali 040-228896 (Neri-na).
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in
Krožek Krut vabita v nedeljo, 18. oktobra, na izlet v Padovo, v odkrivanju srednjeveških trgov in palač. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-417025.
KRUT v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495).
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra 2009. Z avtobusom se boste odpeljali v Lago di Garda, kjer si boste v sredo in petek ogledali Sirmione, Lazice, Garda, in še druga tipična mesteca, tor-kljo, muzej olja, vinsko kmetijo z degu-stacijo ter razne druge lepote tega jezera. Četrtek, 29., bo posvečen ogledu Švice in sicer Luganskega jezera in okolice ter popoldne še Muzeja čokolade. Obe prenočtvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Bussolengu. Približna cena izleta za vse tri dni vse vključeno niha med 270,00 in 280,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel. 040-8990103 Laura oz. 040-8990108 Roberta in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta.
/
TRST
Torek, 6. oktobra 2009
1 1
HU Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DPZIO Jožef Štefan vabi starše dijakov 1. razredov na spoznavni sestanek, ki bo v četrtek, 8. oktobra, ob 17.30 na sedežu (Cane-strinijeva ploščad 7).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne suplence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do petka, 9. oktobra, nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008/09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it.
□ Obvestila
ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal! ! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete: Danjel: 3337410475, Loredana:329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430.
AŠD MLADINA organizira začetni in nadaljevalni smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini za najmlajše. Informacije in prijave na tel. št.: 040220718 ali 338-6376575.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva).
AŠD SHINKAI KARATE KLUB sporoča razpored rednih treningov, ki se bodo začeli danes, 6. oktobra: začetniki torek in petek od 16. do 17., otroci (lanski) od 17. do 18.; odrasli sreda od 19. do 21., petek od 18. do 20. Za informacije tel.št. 347-4033343.
ELIC - UMETNOSTNA ŠOLA ARTE SINTESI obvešča, da se pričenjajo letni tečaji likovnega izražanja in stripa: likovni tečaj ob četrtkih se prične 8. oktobra, urnik 16.30-18.00. Oba tečaja stripa, ki bosta ob torkih, se pričneta danes, 6. oktobra. Urnika sta sledeča: 1. tečaj stripa bo od 16.00 do 17.15; 2. tečaj mu sledi in sicer od 17.30 do 18.45. Tečaje vodi umentik Leonardo Calvo na sedežu šole - ul. Mazzini št.30 - 5. nadstropje. Informacije: 040 390823 / 333 4784293 / 040 774586.
KRUT obvešča člane, da se bo danes, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 6. oktobra, ob 20. uri na predavanje »Senčna stran Golega otoka« ob 60. letnici nastanka taborišča. Predaval bo bivši zapornik Andrej Aplenc, povezovalec večera Miro Op-pel.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 6. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu.
DRUŠTVO VALENTIN VODNIK v Dolini obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, ponovno pričel šiviljski tečaj ob 19. uri. Toplo vabljeni!
KRUT začenja v sredo, 7. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Stru-njanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu s 7. oktobrom ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure.
OBČINA SEŽANA IN OBČINA ZGO-NIK vabita na 2. srečanje foruma županov kraških občin, ki bo potekala v sredo, 7. oktobra, ob 10.30 v Zgoniku, v dvorani občinskega sveta. Uvodnemu pozdravu bo sledila razprava na temo skupnega sodelovanja pri strateških in standardnih projektih v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. (Cilj 3 »Evropsko teritorialno sodelovanje«), s poudarkom na spodbujanju razvoja turizma. Na srečanju bo zagotovljeno simultano prevajanje.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 7. in 14. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Tondove vijugasti karton«; 9. in 16. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR prirejata v sredo, 7. oktobra, ob 20.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoni-ku skupno srečanje mladih iz Občin Zgonik in Repentabor s predstavitvijo projekta »Web 2.0 and lavoro«, namenjen mladim med 18. in 25.letom za poklicno usposabljanje na področju spletne komunikacije. Na srečanje so vabljeni mladi med 18. in 25. letom, bivajoči v omenjenih občinah.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 7. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
VADBA YOGE - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo prva lekcija vadbe yoge v sredo, 7. oktobra, ob 18.30 v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu. Vabljeni vsi interesenti.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj Arteterapije v četrtek, 8. oktobra, po 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
KRUT, za drugačen pristop do telesa, dihanja in uma, vabi na vadbo joge. Lekcije bodo potekale ob četrtkih, od 19.30 do 21.00, z začetkom 8. oktobra. Informacije in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072.
14. MUZIKFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vi-gred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (amaterejev) domače - na-rodnozabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štru-mente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, do-
brodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 380-3584580 oz. na kraškem Oktoberfeštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra.
KRUT, obvešča, da bo 9. oktobra začel ciklus lekcij Psihomotorike. Predvidenih je 5 lekcij, ob četrtkih, od 16.00 do 17.30, z začetkom 9. oktobra. Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
V PETERLINOVI DVORANI, Donizet-tijeva 3 v Trstu, bo v petek, 9. oktobra, ob 20.30 večer o slovenski kulturi v Argentini ter vlogi dr. Tineta Debe-ljaka. Prirejata ga Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Na ogled bo dokumentarec Marka Vombergarja, spregovorili pa bodo Jure Vombergar, Meta Debeljak Vombergar in Jožejka Debeljak Žakelj. Na ogled bo tudi izbor Debeljakovih knjižnih del.
1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappuccini« v cerkvi »Sant'Apollinare Montuzza« se bo nadaljevala 10., 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel.št.340-3138982.
BESEDNI RINGARAJA Študijski center Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za italijanske otroke, ki obiskujejo slovenske šole in vrtce. Informativni sestanek bo v soboto, 10. oktobra, ob 18. uri na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert Obrtniškega MePZ »Notranjska«, ki združuje pevce z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Postojne in Cerknice, ter Okteta »Bori« iz Postojne. Dirigent: Janez Gostiša. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v soboto, 10. oktobra, ob 20.uri.
PLESNI TEČAJ ZA SREDNJEŠOL-CE/KE pri Skd Tabor. Začetek v soboto, 10. oktobra, ob 14.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaj vodi Jelka Bogatec.
BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi v nedeljo, 11. oktobra, na pohod do Marijine cerkvice na Peče v dolini Glinščice nad Boljuncem, kjer bo ob 17. uri sv. maša. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 16. uri.
PLESNI TEČAJ - SKD SLAVEC: rad bi
se naučil plesa? Standardni ali latino-ameriški? Tečaj se bo odvijal v prostorih Babne hiše v Ricmanjih v petkih zvečer. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 339-7477339.
AEROBIKA - SKD SLAVEC: aerobika, telovadba ob glasbi, ki jo bo vodila Barbara, se prične v ponedeljek, 12. oktobra, v šolskih prostorih v Ricma-njih, po naslednjem urniku: pon. in čet. od 20. do 21. ure. Za vpis in informacije: 040-281242 ali 3397477339.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 12. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na okroglo mizo »Diplomat dveh Jugoslavij«. Ob izidu knjige »Izidor Cankar, Diplomat dveh Ju-goslavij«, ki jo je napisal zgodovinar dr. Andrej Rahten, bodo spregovorili zgodovinar dr. Bojan Godeša, generalni sekretar Centra za evropsko prihodnost mag. Andrej Vrčon in avtor. Začetek ob 20.30.
PLESNA ŠOLA - SKD F.PREŠEREN vabi vse otroke v ponedeljek, 12. oktobra, na poskusno lekcijo plesa v zgornje prostore gledališča v Boljuncu, in sicer od 16.30 do 17.15 na tečaj ba-bydance-a namenjenega otrokom od 3. do 6. let in od 17.15 do 18.00 na tečaj plesa za otroke in najstnike od 10. do 17. leta. Za vpis ali informacije pokličite št. 348-0451875.
S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi odrasle na tečaj v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, v večernih urah v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. Za vpisovanje poklicati na tel.št. 349-7338101.
SKD F. PREŠEREN - šivanje noš. Spet se bomo srečale v ponedeljek, 12. oktobra, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikaci-
je: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita mlade iz nižjih in višjih srednjih šol v svoji gledališki skupini. Starejšo (za dijake višjih razredov višjih srednjih šol) bo ob sredah ob 14.30 vodila Helena Pertot. Dijaki tretjih razredov srednjih šol in nižjih razredov višjih šol se lahko vključijo v novo skupino, ki jo bo vodila Patrizia Jurinčič. Vaje bodo enkrat tedensko na sedežu v ulici Donizetti 3 v Trstu. Za informacije pokličite št. 345-2669860 ali se oglasite ob sredah na sedežu društev.
DELAVNICA FOTOGRAFIJE - Fotovideo Trst 80 organizira fotolaborato-rij ob četrtkih (prvo srečanje bo 15. oktobra) od 20. ure dalje v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. Vodi ga Robi Jakomin. Za prijave, vpisnine in ostale informacije, pišite mail na robijack1978@yahoo.it.
KRUT obvešča, da bo začel nadaljevalni tečaj »Arteterapije« v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri. Na osnovi zanimanja planiramo, da bo začetni tečaj potekal od 19. novembra. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040 360072.
KRUT, obvešča, da je zdravniška posvetovalnica na razpolago članom vsak torek od 16. ure dalje. Zaželjena je predhodna prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini.
PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da se v četrtek, 15. oktobra, pričneta tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu, in sicer od 20.30 do 21.30 za začetnike, od 21.30 do 22.30 za nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite št. 328-8374369.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev vsako soboto in nedeljo zjutraj. 2. izmena od sobote, 17., oz. nedelje, 18. oktobra dalje. Možnost najema opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 040 209873.
SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 17. oktobra, pohod Zoro Starec. Po domačih klancih ga bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče in start ob 16. uri pri Kontovelski mlaki. Hoje bo okrog 3 ure. Konec pohoda v domačem društvu v ul. Bonafata 6, kjer bo družabnost s »paštašuto«. Vse informacije nudimo na tel.št.: 0404111635.
KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od ponedeljka do četrtka od 15. do 18. ure.
BAMBIČEVA GALERIJA- do petka, 23. oktobra razstava akvarelov Andreja Kosiča: Veličastni jesenski Kras. Ogled od ponedeljka do petka 10.0012.00 in 17.00-19.00. Proseška ul. 131, Opčine.
TABORNIKI RMV obveščajo, da se se začeli sestanki po družinah. Na Opči-nah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Sa-ležu (info: 3408940225 - Madalena).
KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj Flo-riterapije v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072.
40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je
tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009.
SK DEVIN prireja tedensko zimovanje na prelazu Jochgrimm (Oklini) in v kraju Forni di Sopra od 26. decembra do 2. januarja 2010. Možnost smučarskih tečajev pod vodstvom društvenih učiteljev. Informacije in vpisovanje do 20. oktobra na info@skde-vin.it ali na 340 2232538.
Prispevki
V	spomin na drago Emo Tul daruje Roža Pečenik 30,00 evrov za Godbo na pihala Breg.
V	spomin na drago Emo Tul daruje Zmaga 50,00 evrov za združenje bivših deportirancev ANED.
Iz oporoke pokojnice: V drag spomin ob 6. obletnici smrti moža Vittorija Mozine daruje žena Ema 50,00 evrov za Nonet Primorsko, 25,00 evrov za SKD Primorsko in 25,00 evrov za sekcijo ANPI-VZPI Dolina - Mačkolje -Prebeneg.
V	spomin na drago Emo daruje Vesna Purger 25,00 evrov za SKD Primorsko in 25,00 evrov za sekcijo ANPI-VZPI Dolina - Mačkolje-Prebeneg.
Namesto cvetja na grob drage Eme daruje Nataša 30,00 evrov za SKD Primorsko.
V	spomin na prijateljico Emo Tul darujejo Bazilija, Valerija, Justina, Zal-ka, Ervina in Elko 50,00 evrov za SKD Primorsko in 50,00 za sekcijo ANPI-VZPI Dolina - Mačkolje-Prebeneg.
Namesto cvetja na grob drage Eme darujejo Karmen in Mauro Zonta 50,00 evrov ter Norma in Luciano Zonta 50,00 evrov za SKD Primorsko.
Namesto cvetja na grob drage Eme daruje Bernarda Olenik 50,00 evrov za Nonet Primorsko.
V	spomin na Josipa Starca darujeta Edi in Gina Kemperle 20,00 evrov za ŠD Kontovel.
ZAHVALA
Kogar ljubiš, nikoli ne umre... Ob boleči izgubi dragega
Toneta Kostnapfla
se zahvaljujemo kriškemu župniku g. Suardu za duhovno oskrbo na domu, škofovemu vikarju g. Vončini in zgoniškemu župniku g. Markuži za cerkveni obred, repentaborskemu župniku g. Bedenčiču za blagoslov, g. Marku Tavčarju za poslovilne besede, odboru ZCPZ, dirigentu g. Ediju Racetu, zboru ZCPZ in kriškemu cerkvenemu pevskemu zboru, gospodoma Igorju Danevu in Igorju Sedmaku za nesebično pomoč ter vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku.
Družina
Križ, 6. oktobra 2009
6.10.1999
6.10.2009
Darko Jercog
Ob 10-letnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
Vilma, Viviana in Igor
Dolina, 6. oktobra 2009
1 2 Torek, 6. oktobra
2009
KULTURA
/
gorica - Premiera operete Grofica Marica
Slovenska različica kvalitetno zaživela v Bratuževem centru
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice je s Kalmanovo opereto počastila svojo častitljivo obletnico
Premišljena in niti najmanj naključna ni odločitev, da Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice svoje častitljive obletnice proslavi z uprizoritvijo operet, teh žlahtnih, duhovitih, razumljivih, ljudskih, na videz precej lahkotnih glasbeno-gledaliških spektaklov, saj le tako lahko resnično poveže vse svoje številčno članstvo in hkrati najširši javnosti predstavi svoj kreativni duh. In ta je izjemen, občudujoč, svež in mladosten ...ves ta, za današnji čas in kulturno atmosfero matične domovine precej nenavaden množični ustvarjalni in po-ustvarjalni aktivizem, odseva v najnovejši goriški izvedbi operete Grofica Marica. Na velikem odru (pod in za njim) Kulturnega centra Lojze Bratuž je združila več kot 160 pevcev, glasbenikov, igralcev, plesalcev, odrskih mojstrov, asistentov, korepetitorjev ... in nastala je razkošna in bogata predstava, ki zagotovo pomeni presežek v goriškem kulturnem vsakdanu. Grofica Marica, trinajsta opereta madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana, je po petinosemdesetih letih od prve izvedbe na Dunaju, v Gorici vnovič postala uspešnica in zapela in zaigrala kot delo prefinjene kakovosti, bogate melodične domišljije, živahnosti, madžarske polnokrvnosti in čustvenega ljubezenskega naboja. Za izvrsten prvi prevod v slovenščino je poskrbel Ivan Tavčar, za odličnost uprizoritve pa prav vsi protagonisti, ki so v celotni predstavi mojstrsko uspeli ohranjati dopadljiv in še sprejemljiv umetniški kredo. Opereta, v kateri se tako intenzivno prepletata živahnost in otožnost, in ki poveže tako zelo različne ude (profesionalne in amaterske) se namreč lahko zelo hitro prevesi v ceneno predstavo in zdrsne v banalne in celo kičaste prizore. Goriška premiera (2. oktobra) je presegla pričakovanja: za vnovično odkrivanje kakovostne orkestracije Kalmanove operete je skrbel orkester Ars Ateljeja, očarljive zvoke ciganskih violin in melodij so nam oživljali pevci zborov Hrast Doberdob, Lojze Bratuž iz Gorice, F. B. Sedej iz Šte-verjana, Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela, Podgora, Štandrež, Akord iz Podgo-re in violinista Iztok Cergol in Aleš La-
vrenčič, sončno otroško vzdušje je v predstavi ustvarjal otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba (zborovodkinja Lucija Lavrenčič Terpin), v temperamentnih plesnih točkah so nastopile članice plesne skupine AŠKD Kremenjak iz Jamelj (ki jih vodi Jelka Bogatec). Tehten delež uprizoritvi so prispevali scenograf Aleksander Starc, koreografinja Carolina Bagnati in režiser Emil Aberšek, zagotovo pa je največ energije in dolgoletnih izkušenj v izvedbo operete prelil zborovodja Hilarij Lavrenčič. Njemu najbrž lahko tudi podelimo priznanje za idealen izbor solistov, ki so uspeli Grofico Marico oživeti v svojem maksimalnem čaru lahkotnosti, vedrosti in čustvenosti. Elvira Hasanagic je bila tako glasovno kot igralsko v vlogi Grofice vrhunska, in tudi Sebastjan Podbregar je vlogo grofa Tassila opravil mojstrsko, Božidar Tabaj kot baron Koloman Zsupan je bil v svoji genialni komičnosti vnovič nenadomestljiv, prijetno presenečenje je najbrž za marsikoga pripravila Alessandra Schettino v vlogi mlade ciganke Ma-nje, prikupni, prijetni, zgledni, simpatični in korektni so bili tudi Mojca Milič kot Liza, Nikolaj Pintar kot knez Popu-lescu, Majda Zavadlav kot princesa Bo-žena, Marko Černic kot strežnik Penižek, Nejc Cijan kot K. S. Liebenberg, Marko Brajnik kot Tschekko, Jasmin Kovic kot Ilka von Dambossy, Egon Cijan kot cigan Borko.
Glasbeno in gledališko je bila premiera goriške Grofice Marice praznik, ki je v Center Bratuž privabil tako goriškega župana kot evropsko poslanko, pa predsednika pokrajine in številne odbornike, svetnike, predstavnike Mestne občine Nova Gorica . skratka eminentno druščino, ki je ob Grofici Marici uživala in po burnem aplavdiranju priznala, da je projekt goriške operete dokaz dobre naložbe v kulturi (pa četudi finančno zelo skromne), in da se je zgodil še en 'čudež' soočanja z izjemnostjo entuziazma in pripadnosti številnih članov (tudi mnogih mladih), ki očitno zelo uspešno delujejo v Zvezi slovenske katoliške pro-svete v Gorici.
Tatjana Gregorič
Elvira Hasanagic (na desni sliki) je bila prepričljiva grofica Marica, spodaj pa Sebastjan Podbregar, ki je je vlogo grofa Tassila opravil mojstrsko, z otroškim zborom
bumbaca
revije za mlade in otroke - Pastirček 2009/2010
Bogatejši v novem letniku
Več bo barvnih strani, uredništvo pa bo med letom uvedlo nekaj novih rubrik - Risbico za naslovnico je letos prispeval Manuel Lupoli
Novemu letniku naproti gre tudi otroška in mladinska revija Pastirček, ki s šolskim letom 2009/2010 vstopa v štiriinšestdeseto leto izhajanja. V letniku bo izšlo deset številk, od katerih bodo nekatere obsežnejše in bogatejše, urednik Marijan Markežič, avtorice in avtorji, oblikovalke in oblikovalci pa bodo imeli pri ustvarjanju v mislih različne otroke in različne starše, stare starše, vzgojiteljice in učiteljice. To sporočilo je razvidno iz uvodnega pozdrava urednika Marijana, ki je svojim zvestim bralcem sporočil, da bo letošnji Pastirček bogatejši za mnogo več barvnih strani, skozi novo šolsko leto pa si mladi uporabniki lahko obetajo tudi nekaj novih rubrik. Ob koncu svojega pozdrava je urednik vsem skupaj zaželel uspešno in pogumno šolsko leto.
In kaj čaka mlade bralke in bralce v prvi letošnji številki Pastirčka? Z naslovne strani bo bralce celo leto pozdravljala risba Manuela Lupolija, učenca petega razreda OŠ J. Abram iz Pevme, ki je s svojim metuljem navdušil žirijo. V tej številki Pastirčka so zbrana tudi imena drugih nagrajencev, skupno pa je uredništvo revije prejelo rekordno število risbic, kar 782 risb iz vseh zamejskih šol. V nadaljevanju septembrske revije se bodo mali radovedni bralci odpravili po šolskih poteh in prišli do različnih pesmic, pravljic in zgodb o tem, ki nas bodo med drugim poučile o pomenu pridobivanja znanja in spoštovanja cestno-pro-metnih predpisov, poučna stalnica Pastirčka pa ostajajo še naprej prispevki duhovne vsebine. Takšna je denimo rubrika Ministranti OK, ki tokrat uporabnike na-slovlja v obliki kviza, zanimiv pa je tudi prispevek o škofu Antonu Martinu Slomšku, ki ga je leta 1999 papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Vsaka številka Pastirčka bo še naprej prinašala številne otroške pesmi, nekatere od teh tudi uglasbene. V tokratni iz-
daji bo mogoče brati pesmico Vojana Tihomirja Arharja z naslovom Znanost, pevke in pevci pa bodo lahko tudi zapeli dve uglasbeni pesmici, ki sta nastali pod peresom priljubljene slovenske pisateljice in pesnice Berte Golob. Prva nosi naslov Septembrska, druga pa Škof Anton Martin Slomšek. Ta avtorica nam v prvi letošnji številki Pastirčka prinaša tudi zgodbico z na-
slovom Lumpek Potepuh, ki pripoveduje o mačkonu, ki se je zelo rad potepal. Da se bomo tudi v novem letniku srečevali s pisateljico Marizo Perat, nas opozarja zgodbica o lisici, ki si je želela postati voditeljica gozdnih živali.
V nadaljevanju je mogoče prebrati še zgodbico z naslovom Knjižničarka, rubriko nasprotij, v kateri je tokrat mogoče spoznavati razliko med tem, kako se počutimo, če smo previdni, in kako se počutimo, če smo neprevidni. Poučna je tudi basen o pujsku Binetu, ki so jo oblikovlci revije dopolnili z barvanko. Za male spretne rokice skrbi likovna delavnica, ki jo je pripravila in ilustrirala Tatjana Ban. Tokrat se bodo otroci naučili izdelovati pastirčka in čredo ovčk. Pastirčko-ve strani bogatijo še didaktične in družabne igre ter zgodovinski in potopisni prispevki. V okviru zadnjega bomo izvedeli marsikaj zanimivega o sv. Lovrencu na Postojnskem, poučna pa je tudi rubrika Halo?, ki nam tokrat prinaša cel kup podatkov o veliki otoški državi, ki leži na skrajnem severu Evrope. Paola Ber-tolini Grudina je za tokratno številko pripravila prispevek o Islandiji, ki se ponaša z neokrnjeno in edinstveno naravo. Poleg vseh naštetih tem je treba izpostaviti še rubriko, za katero skrbijo Pastirčkovi bralci in bralke. V Pastirčkovi pošti bo namreč tudi v tem šolskem letu mogoče brati zanimiva pisma naših šolarjev, ki bodo svoje življenjske izkušnje tudi likovno upodobili.
Čisto ob koncu pa naj še povemo, da je uredništvo Pastirčka v septembrski številki iskrene čestitke izreklo sodelavki Paoli Bertolini Grudina, ki je ob koncu šolskega leta prejela visoko priznanje za knjigo leta Book Award 2008 - Catholic press Association of the United States and Canada. (sč)
Manca Košir v Ljubljani o knjigi Alenke Rebula
Srečanja pod naslovom Beremo z Manco Košir so postala za ljubitelje knjig prijetna stalnica. Slovenska pisateljica, novinarka in pedagoginja bo novo sezono večerom začela v četrtek, 8. oktobra, v kavarni Union. Prva gostja njene literarne klepe-talnice bo Alenka Rebula, tržaška pesnica, profesorica na slovenskih višjih šolah in vodja delavnic za osebno rast. A tudi avtorica pravega »bestsellerja«, knjige Blagor ženskam (Založništvo tržaškega tiska), ki je doživela že številne ponatise in še vedno vzbuja zanimanje pri bralkah in bralcih vseh starosti.
V ljubljanski kavarni Union pa bo v četrtek (ob 19. uri) govor o drugi knjigi. Pri celovški Mohorjevi založbi so namreč izšle Globine, ki so nas rodile. Knjiga, ki nas vabi »v prerojenje«, v notranje »sa-moprečiščenje«, posledično pa nam ponuja tudi pripomočke, s katerimi lahko boljše vzgajamo otroke; zato jo posebno toplo priporočajo staršem in vzgojiteljem.
O knjigi Globine, ki so nas rodile se bo Manca Košir pogovarjala s slikarjem in pisateljem Aleksijem Kobalom, avtorjem zanimivega prvenca Glas, v katerem se je prav tako lotil vprašanja poglabljanja vase. Prisotna bo seveda tudi avtorica Alenka Rebula.
/
SVET
Torek, 6. oktobra 2009 1 3
grčija - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah
Zmagoviti socialisti (Pasok) z absolutno večino v parlamentu
Dosedanji premier Kostas Karamanlis priznal poraz in odstopil s položaja predsednika Nove Demokracije
ATENE - Grški opozicijski socialisti (Pasok) pod vodstvom Geor-geja Papandreuja so tudi po delnih uradnih izidih zmagovalci nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev. Dosedanji premier Kostas Karamanlis je že priznal poraz in odstopil s položaja predsednika vladajoče Nove Demokracije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Stojimo enotni pred veliko odgovornostjo, da spremenimo državo v državo pravice, solidarnosti, človečnosti in zelenega razvoja,« je dejal Papandreu več tisoč privržencem na zborovanju v središču Aten, ki jim je obljubil, da bodo obrnili »novo stran« v zgodovini države.
»Dobili smo mandat za novo stran,« je dejal Papandreu, medtem ko so privrženci Pasoka slavili vrnitev stranke na oblast po petih letih v opoziciji. Po 99 odstotkih preštetih glasov je Pasok prejel 44 odstotkov glasov in 160 od skupno 300 parlamentarnih sedežev in tako dobil absolutno večino v parlamentu.
Doslej vladajoča Nova Demokracija premiera Kostasa Karamanli-sa je po vrsti finančnih škandalov in lanskih najhujših nemirih v več desetletjih pristala na drugem mestu s 33 odstotkov glasov in 91 sedeži v parlamentu.
Več deset tisoč podpornikov Pasoka je že po izidih vzporednih volitev, ki so po zaprtju volišč v nedeljo zvečer kazali na jasno zmago socialistov, praznovalo v velikih mestih na ulicah do zgodnjih jutranjih ur, mahalo z zelenimi zastavami stranke in hupali z avtomobili.
»Zaupal sem, da je moja gospodarska politika potrebna za izhod države iz gospodarske krize, vendar volivci niso izbrali te poti,« pa je dejal Karamanlis, ki je priznal poraz. Odstopil je tudi s položaja predsednika doslej vladajoče stranke. Za vodenje stranke, ki jo je njegov pokojni stric ustanovil pred 35 leti, je potreben nov človek, je še ocenil po poročanju ameriške tiskovne agencije AP.
Pasok je v predvolilni kampanji, ki je bila osredotočen na najhujšo gospodarsko krizo, ki pretresa državo, obljubljal nov pristop do krize, vključno s tri milijarde evrov vrednimi sti-mulacijskimi ukrepi, višjimi davki za bogate in pomoč revnim. Karaman-lis, ki je predčasne volitve sklical na polovici svojega drugega mandata prav zaradi iskanja podpore za odločnejše gospodarske reforme, pa je obljubljal dve leti ostrih reform, vključno z zamrznitvijo plač javnim uslužbencem.
Papandreu je v svojem prvem govoru po zmagi na volitvah Grke že opozoril, da jih čakajo hudi časi. »Ne bo lahko. Treba bo veliko trdega dela. Vedno bom iskren z grškim narodom, tako da bomo lahko skupaj rešili probleme,« je dejal. »Od danes je Grčija na novi poti ... poti okrevanja, napredka in ustvarjalnosti,« je še zagotovil.
Grčija se sooča z eno najhujših gospodarskih kriz. Njen proračunski primanjkljaj je veliko višji od zgornje meje, ki jo določa pakt stabilnosti in rasti, in bi lahko letos po uradnih ocenah dosegel osem odstotkov, po ocenah nekaterih analitikov pa celo deset odstotkov. Javni dolg presega sto odstotkov bruto domačega proizvoda, junija pa je brezposelnost dosegla 8,6 odstotka, poroča AP.
Med prvimi tujimi voditelji, ki so čestitali Papandreuju za zmago, je bil ameriški predsednik Barack Oba-ma. V telefonskem pogovoru je v nedeljo zvečer izpostavil pomen ame-riško-grških odnosov ter izrazil veselje ob bodočem sodelovanju s Pa-pandreujem, so sporočili iz Bele hiše. (STA)
George Papandreu je s pripadniki svoje stranke Pasok slavil zmago na atenskih ulicah
ansa
islamabad - Samomorilski atentat
Trije mrtvi in več ranjenih v napadu na sedež urada OZN za prehrano
Do smrtonosnega atentata je prišlo kljub strogemu varovanju objekta ZN
ansa
Uradna zgodovina obveščevalne službe MI5
LONDON- V Veliki Britaniji so včeraj objavili prvo uradno zgodovino britanske obveščevalne službe MI5. Napisal jo je zgodovinar z univerze v Cambridgeu Christopher Andrew, ki je imel med pisanjem skoraj neomejen dostop do okoli 400.000 datotek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Avtor je dejal, da je bil zelo vznemirjen in hkrati tudi malo živčen, ko je pisal skoraj tisoč strani dolgo knjigo.
Knjiga je zadnji v vrsti korakov, s katerimi želi služba MI5 svoje delovanje odpreti, ne da bi pri tem ogrozila zaupnost, ki je ključna za obveščevalno delo. Služba se je sicer v zadnjih letih zelo spremenila. Tako do imenovanja Stelle Ri-mington leta 1992 nikoli niso uradno sporočili, kdo vodi MI5 niti niso bile nikoli objavljene fotografije vodij službe. Letos pa se je prvič zgodilo, da je direktor službe Jonathan Evans dal intervju. Spremenilo se je tudi novačenje pripadnikov MI5. V preteklosti so jih v glavnem tajno iskali med študenti, zdaj pa jih iščejo preko javnih razpisov. Velik del knjige je posvečen dogajanju med hladno vojno, opisuje pa še številne druge dogodke, med drugim, kako so agenti službe tedanjemu premieru Ne-villeu Chamberlainu leta 1938 povedali, da ga Hitler zasebno imenuje rit. MI5 je bila ustanovljena pred prvo svetovno vojno in je delovala predvsem na področju zaščite pred zunanjimi vohuni, zlasti med drugo svetovno vojno pa je posegala tudi zunaj Velike Britanije. (STA)
Težko leto za modno industrijo v Italiji
RIM - Italijanska modna industrija doživlja težko leto. Po izračunih nacionalne panožne zbornice bo letos utrpela 15-odstoten upad prihodkov, ob čemer se bo izvoz zmanjšal celo za 23,2 odstotka. Uvoz bo za štiri odstotke manjši kot lani, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.Modna industrija zaostruje pritisk na vlado v Rimu, naj ji odobri pomoč.
Med letošnjim januarjem in aprilom so v italijanski tekstilni in modni industriji ukinili43.600 delovnih mest. Če bi prišteli še zaposlene za skrajšani delovni čas, bi se številka povzpela na 52.600, je povedal predsednik združenja italijanske modne industrije Mario Boselli. »Moda je eden od temeljev italijanskega gospodarstva in bi zato morala biti deležna ustrezne podpore,» je dejal Bo-selli. Vladni ukrep davčne razbremenitve podjetij, ki vlagajo dobičke v nove projekte, po njegovem mnenju ni zadosten. «Ta ukrep ni nikakršna pomoč, saj podjetja v tej krizni fazi ne ustvarjajo dobičkov,« je dejal. Modna in tekstilna industrija v Italiji zaposluje 757.000 oseb ter ustvarja približno 70 milijard evrov letnih prihodkov.
ISLAMABAD - Trije Pakistan-ci in Iračan so bili ubiti v včerajšnjem samomorilskem napadu v strogo varovanem sedežu Svetovnega programa za prehrano v središču pakistanske prestolnice Islamabad. Samomorilski napadalec se je razstrelil v preddverju stavbe. Pri tem je bilo po zadnjih podatkih ranjenih še najmanj šest ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do napada je prišlo potem, ko so talibanski uporniki zagrozili z maščevanjem smrti svojega vodje Baitulaha Mehsuda, ki je bil ubit avgusta v ameriškem raketnem obstreljevanju.
Predstavnik pakistanske policije Bani Amin je potrdil, da je šlo za samomorilski napad in da je napadalec kljub strogim varnostnim ukrepom, kameram in detektorjem, uspel v poslopje prinesti kakih osem kilogramov eksploziva, ki jih je razstrelil v preddverju, ne da bi se kdo zavedal njegovega početja. Zapre-padenost oblasti ob atentatu je bila toliko večja, v kolikor je šlo za enega izmed najbolj varovanih objektov.
Amin je dodal, da so bili v napadu ubiti trije ljudje, med njimi Iračan, ki je delal za Svetovni program za prehrano. Pet Pakistancev je bilo ranjenih, preiskujejo pa, kako je napadalcu uspelo priti v stavbo. Napadalec naj bi bil star med 22 in 25 let.
Notranji minister Rehman Malik je nato sporočil, da so v napadu umrli štirje ljudje, ranjenih pa je bilo šest Pakistancev. Drugi predstavnik varnostnih sil pa je dejal, da je bilo v napadu ranjenih osem ljudi, od katerih naj bi bilo več kot polovica tujcev.
Pakistanski premier Jusuf Raza Gilani je v izjavi že ostro obsodil napad in odredil preiskavo.
Združeni narodi so nato sporočili, da so zaradi varnostnih razlogov do nadaljnjega zaprli vse svoje urade v Pakistanu. Svetovni program za prehrano pa je v Rimu potrdil, da so bili v eksploziji ubiti trije člani njihovega osebja, dva pa sta v kritičnem stanju. »To je tragedija za naš program in za vso humanitarno skupnost v Pakistanu,« je dejal namestnik direktorja programa Amir Abdula.
Odgovornosti za napad doslej ni prevzel še nihče. Oblasti vrsto napadov, ki so v dveh letih zahtevali 2100 življenj, pripisujejo talibanom, ki se skrivajo v plemenskem pasu na severozahodu države.
Svetovni program za prehrano-že več let deli hrano revnim Paki-stancem, tudi tistim na severozahodu države, ki so se bili prisiljeni preseliti zaradi ofenzive vladnih sil proti talibanom v dolini Svat. (STA)
pariz - Sarkozyjev protikrizni ukrep
Dve milijardi za mala podjetja
PARIZ - Francija bo v trenutni gospodarski krizi priskočila na pomoč malim in srednje velikim podjetjem z dvema milijardama evrov. Pomoč bo na voljo takoj, je danes na zasedanju francoskega združenja malih in srednje velikih podjetij napovedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Od tega bo eno milijardo evrov ponudil na voljo novoustanovljeni Strateški investicijski sklad (FSI), druga milijarda evrov pa bo razdeljena v obliki dolgoročnih posojil, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
FSI bo med drugim ustanovil 100 milijonov evrov vreden sklad za podporo malim podjetjem, ki jih je kriza najhuje prizadela. Neposredno v podjetja z največjim potencialom rasti bo FSI vložil 300 milijonov evrov, v regionalne sklade tveganega kapitala pa prav tako 300 milijonov evrov.
Dodatnih 300 milijonov evrov bodo namenili v obliki posojil za okrepitev lastnega kapitala podjetij.
Obrtni davek bo z letom 2010 omejen na tri odstotke, na investicije pa ga bodo popolnoma odpravili, je še napovedal Sarkozy. Poleg tega malim podjetjem z do desetimi zaposlenimi, ki bodo v prvem polletju 2010 dodatno zaposlovala, za te nove delavce celo leto ne bo treba plačevati socialnih prispevkov.
1 4 Torek, 6. oktobra	2009	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu
tržič - Srečanje na županstvu ob prisotnosti Riccarda Riccardija
Ambiciozen regulacijski načrt
•	•	• š	IV v
cilja na razvoj pristanisča
Gherghetta skeptičen:»Razmišljati o tem, kar je uresničljivo«- Riccardi:»Strategije za razvoj snovati sistemsko«
Podaljšanje bankin s sedanjih 1.475 metrov na 3.900 metrov, možnost istočasnega pristanka dvanajstih ladij, poglobitev morskega dna, ureditev 280.000 kv. metrov široke večnamenske ploščadi in petnadstropnega parkirišča za avtomobile, določitev območja za pristanek trajektov in uporaba obnovljivih virov energije. Vsebine novega regulacijskega načrta za tržiško pristanišče je včeraj predstavil predstavnik luke Portorose-ga, poveljnik luške kapetanije Giuseppe Romano; na tržiškem županstvu so mu prisluhnili deželni odbornik Riccardo Riccardi, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, župan Gianfranco Pizzolitto, deželna svetnika Federico Razzini in Roberto Marin ter drugi predstavniki javnih in zasebnih ustanov.
Načrt, ki ga je luška kapetanija izdelala v sodelovanju s pristaniškim podjetjem in industrijskim konzorcijem, je popolnoma drugačen od prejšnjega projekta, ki ga je pristojno ministrstvo zavrnilo, in odpira vrata naložbam zasebnikov. »Na prvi pogled zgleda, da gre za faraonski poseg, vendar je to, kar bi moralo tržiško pristanišče biti. Najsevernejše sredozemsko pristanišče lahko združuje logistiko, pristaniške storitve, ladjedelništvo in športno navtiko. Projekt, ki je razvojna priložnost, je mogoče uresničiti tudi postopno,« je povedal Giuseppe Romano. Z njegovimi besedami je soglašal podpredsednik pristaniške družbe Riccardo Scara-melli, po katerem lahko postane tržiško pristanišče zelo pomembno za promet, ki je usmerjen proti vzhodni Evropi.
Drugačno stališče je izrazil predsednik goriške pokrajine Gherghetta, ki je bil skeptičen do novega regulacijskega načrta. Predstavil je alternativni načrt, ki predvideva razvoj 400.000 kv. metrov širokega območja in 40 milijonov evrov investicije. »Raz-
skgz - Danes
Anketa in volitve
V Tumovi predavalnici KB centra na Verdijevem korzu v Gorici bo danes ob 20. uri zasedal pokrajinski svet Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Na dnevnem redu srečanja bo med drugim tudi obravnava rezultatov ankete, ki jo je v okviru kongresov pripravila Slorijeva raziskovalka No-rina Bogatec in ki zadevajo goriško stvarnost; poleg tega je predvidena tudi izvolitev novega pokrajinskega podpredsednika in pokrajinskega tajništva organizacije.
mišljati moramo o tem, kar je uresničljivo, ne pa o sanjskih knjigah,« je povedal Gherg-hetta. Deželni odbornik Riccardi je zagotovil, da bo dežela skušala sintetizirati projekte in razvojne perspektive tržiškega pristanišča, ter ocenil, da je regulacijski načrt pomembna priložnost. »Načrtovanje mora gledati v prihodnost, ostati pa mora realistično. Tržiško pristanišče je seveda pomembno za Tržič, obenem pa je ključnega pomena tudi za Furlanijo-Julijsko krajino. Zato je nujno, da strategije za njegov razvoj snujemo sistemsko in pri tem upoštevamo tudi ostali dve deželni pristanišči,« pravi Riccardi.
Poveljnik tržiške luške kapetanije Romano in župan Pizzolitto (levo); pristanišče Portorosega
bonaventura, altran
gorica - V nedeljo ponoči oškodovali občino za 1.700 evrov
Izpraznili pet avtomatov
Tarča tatvine so bile parkirne naprave na trgih Battisti in Donatori di sangue ter v ulicah Dante, Diaz in Nizza
Parkomat na trgu Donatori di sangue, v bližini občinske tržnice
bumbaca
Neznanci so v nedeljo ponoči v goriškem mestnem središču izpraznili pet parkirnih avtomatov. Tarča kraje so bile naprave na trgu Donatori di sangue, v ulici Dante, v ulici Diaz, v ulici Nizza in na trgu Battisti, iz katerih je tatovom uspelo ukrasti celih 1.700 evrov. Do kraje iz parkirnega avtomata je v Gorici doslej prišlo le enkrat, in sicer leta 2007. »Takrat je vendar šlo za vandalsko akcijo, ne pa za načrtovano tatvino,« je podčrtal goriški odbornik in podžupan Fabio Gentile in povedal, da nedeljsko dogodek preučuje goriška policija.
Gentile včeraj ni skrival zaskrbljenosti. »Presenetljivo je predvsem
dejstvo, da ni tatove nihče videl. Prvi avtomat so namreč izpraznili ob 21.54 na trgu Donatori di sangue, drugega ob 22.43 v ulici Dante, tretjega ob 23.15 v ulici Diaz, četrtega v ulici Nizza ob 23.47 in zadnjega eno minuto po polnoči na Battistijevem trgu, kjer so ukradli kar 900 evrov,« je povedal podžupan in pojasnil, da je alarm včeraj zjutraj ob 7. uri sprožil uslužbenec zadruge Arcobaleno, ki upravlja avtomate.
Tatovi so do denarja prišli tako, da so zlomili aluminijast pokrovček, s katerim čez vikend blokirajo avtomate, ter ključavnico zabojčka, v katerem
se zbira drobiž. »Ko so izpraznili za-bojčke, so avtomate ponovno zaprli, tako da ni nihče pred uslužbencem zadruge Arcobaleno opazil, kaj se je zgodilo. Niti videokamera na Battistijevem trgu ni žal posnela ničesar sumljivega,« je povedal Gentile.
Ob 1.700 evrih drobiža in stroški za popravilo avtomatov so tatovi oškodovali goriško občino tudi za vsoto, ki je včeraj ni zaslužila s parkirninami. Avtomate, ki so jih izpraznili, je namreč začasno zaplenila policija, ki vodi preiskavo. Gentile ni izključil, da bodo naprave ponovno delovale že danes. (Ale)
Policisti z letaki
Policisti, včlanjeni v sindikate SIULP, SIAP, SILP-CGIL, UGL in COISP, bodo danes med 8.30 in 12.30 v vseh glavnih mestih pokrajin delili letake, s katerimi bodo opozorili, da državna vlada klesti sredstva za varnostne sile in da ne drži dane besede v zvezi z reorganizacijo policije. Med drugim so policisti nezadovoljni tudi s predlogom nove kolektivne pogodbe, na podlagi katerega bi se plače povišale za samih 40 evrov.
Botta v ulici Alviano
Danes ob 11. uri bo na sedežu Tržaške univerze v ulici Alviano slovesnost ob odprtju akademskega leta fakultete za arhitekturo, katere prvi letnik so letos preselili v Gorico. Prisoten bo tudi svetovno znani arhitekt Mario Botta, ki bo postregel s predavanjem na temo »Arhitekturne misli«.
Nov vlom v Vipolžah
Novogoriški policisti so bili v nedeljo, nekaj minut pred polnočjo obveščeni, da so štirje zamaskirani moški vlomili v prostore bencinskega servisa OMV v Vipolžah v Goriških Brdih. Na kraju samem so policisti in kriminalisti ugotovili, da je bilo v objekt vlomljeno skozi vhodna vrata, pri tem pa se je sprožila tudi alarmna naprava. Vlomilci so iz prostorov odnesli blagajno, v kateri je bila večja vsota gotovine, vi-njete in kartice za polnjenje mobilnih telefonov. Po kaznivem dejanju so se z osebnim avtomobilom odpeljali neznano kam. V zvezi z omenjenim vlomom so novogoriški kriminalisti v stiku tudi z italijanskimi varnostnimi organi, vse, ki bi karkoli vedeli o omenjenem kaznivem dejanju pa prosijo, da jih o tem obvestijo na najbližjo policijsko postajo oziroma na anonimni telefon policije 080-1200. Naj dodamo, da je bil omenjeni bencinski servis letos že tretjič tarča nepridipravov, zadnjič pred le nekaj dnevi. (nn)
Tragična smrt v Turjaku
Turjak je včeraj zaznamoval tragični dogodek. 77-letni moški si je sodil z nožem in umrl v svojem stanovanju. Truplo je odkrila žena, na kraju nesreče so posredovali karabinjerja iz Tržiča in ugotovili, da na njem ni bilo znakov nasilja. Datum pogreba ni bil še določen, saj v prihodnjih dneh bodo opravili obdukcijo na truplu.
Delo in gospodarska kriza
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 18. uri okrogla miza na temo dela in gospodarske krize v goriški pokrajini; prireja jo goriški odbor Demokratske stranke, ki na volitvah za državnega in deželnega tajnika podpira dvojico Bersani-Martines. Spregovorili bodo Vincenzo Martines, Mirio Bolzan, Marino Visintin in sindikalisti iz tovarn Carraro, Italsvenska in Vouk.
Komunisti alternativa
Prodaja energetskega sektorja podjetja za javne storitve IRIS je po mnenju pokrajinskega svetnika Alessandra Perro-neja potrdila potrebo, da se komunisti predstavijo javnosti kot močna alternativa Demokratski stranki. Po mnenju Perroneja so pri prodaji energetskega sektorja družbe IRIS tudi na levici prevladali politični interesi, ki nimajo nič skupnega z interesi koristnikov storitev in zaposlenih. Zaradi tega je Perrone prepričan, da se morajo politične sile, ki se prepoznavajo v komunističnih vrednotah, združiti v federacijo Alternativne levice, ki naj bi se predstavila volivcem leta 2011.
Pot na Orient
Goriški muzej prireja danes ob 20. uri na gradu Kromberk pri Novi Gorici predavanje in predstavitev knjige Pot na Orient. Knjigo bo predstavil njen avtor, novinar Ervin Hlad-nik Milharčič, sicer Novogoričan, ki živi in dela v Ljubljani, kjer trenutno piše za časopis Dnevnik. (nn)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 6. oktobra 2009
15
doberdob - V nedeljo uspelo degustacijsko srečanje
Na Gradini parada kraških dobrot
Domača čebelarja predstavila med iz cvetja kristusovega trnja
Obiskovalci med pokušino kraških vin (levo) in pred stojnico pekarne Cotič (spodaj)
bumbaca
Pridelki kraških kmetov, čebelarjev in vinarjev so bili protagonist degustacijskega srečanja, ki ga je v nedeljo zadruga Rogos priredila v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Vabilu prirediteljev se je odzvalo šestdeset ljubiteljev domačih dobrot, tako da so z obiskom pri zadrugi Rogos zelo zadovoljni. Svoja vina so gostom ponujala vinarska podjetja Castelvecchio iz Zagraja, Rado Kocijančič in Sancin iz Doline ter Vinakras iz Sežane, ki jo je predstavljal vodja prodaje Brane Ga-sparini. Žgane pijače in likerje je predstavilo podjetje Piolo&Max iz Trsta, medtem ko sta olje ponujala Rado Kocijančič in Sancin iz Doline. Surov pršut, salamo, panceto in druge slanine sta predstavila agriturizem Pri Cirili in kmetija Andrej Ferfolja iz Doberdoba, sire pa Zidarič iz Praprota in Michela Praselj iz Repna. Potico, sladice in razne vrste kruha, s katerim so gostje pokusili med, slanino in olje, je pripravila pekarna Cotič iz Sovodenj. Zadruga Rogos je udeležencem srečanja ponudila še pršut, pečen v kruhu, medtem ko je pravo poslastico predstavljal med Silvana Ferfo-lje iz Doberdoba in Miloša Devette s Poljan. Oba sta med drugim člana čebelarske zadruge La casa dellApe, gostom pa sta v nedeljo ponudila v pokušino pravo redkost, in sicer med iz cvetja kristusovega trnja. Gre za grm, ki uspeva ob Doberdobskem jezeru in cveti proti koncu pomladi. Letos je bilo zaradi ugodnih vremenskih razmer njegovo cvetenje posebno dolgo, zato pa sta čebelarja pripravila med, ki vsebuje visoko koncentracijo kristusovega trnja. Tržnico je med drugim obiskal tudi doberdobski župan Paolo Vizintin, sicer pa so bili z razstavljenimi proizvodi zadovoljni vsi obiskovalci, ki so med, vino, olje in dru-
ge pridelke tudi kupili, da bi se z njimi sladkali tudi doma.
Iz zadruge Rogos so povedali, da je bil prvi poskus s tržnico kraških pridelkov uspešen, zato pa bodo podobne pobude še prirejali. Ob tem so povedali, da so na razpolago vsem kmetovalcem, sirarjem, vinarjem in čebelarjem za predstavitve njihovih proizvodov,
saj imajo v ta namen opremljeno spodnjo dvorano centra.
Prihodnje srečanje na Gradini bo konec oktobra, ko bo potekal aperitiv v znamenju kuhinje in znanosti, medtem ko bo 13. decembra božična obrtna tržnica. Pri zadrugi Rogos zbirajo prijave za sodelovanje, prostih pa je še nekaj mest. (dr)
gorica - Sindikati upokojencev
Z letaki proti novemu postopku za krvne izvide
Polemika v zvezi z novo organizacijo transfuzijskih centrov, ki jo je prejšnji teden uvedlo goriško zdravstveno podjetje, ne pojenja. Danes bodo predstavniki goriških sindikatov upokojencev SPI CGIL, FNP CISL in UILP UIL pred goriško in tržiško bolnišnico delili letake, s katerimi želijo opozoriti javnost na negativne plati novega postopka za opravljanje krvnih analiz.
Kot smo že poročali, se po novem za izvid krvi v vseh transfuzijskih oddelkih goriškega zdravstvenega podjetja moramo naročiti. To pomeni, da je za izvid krvi po novem treba trikrat obiskati bolnišnico oz. ambulante, kar je seveda precej zamudno. Najprej je treba k družinskemu zdravniku, ki zapiše recept. S tem se je treba napotiti v enega izmed centrov za rezervacijo zdravniških pregledov CUP. Nato se lahko končno odpravimo v goriško ali tržiško bolnišnico
oz. v ambulanto v Krminu, Gradežu ali Gradišču, kamor se bomo seveda morali vrniti po rezultate analiz. »Čigava je zamisel nove organizacije transfuzijskih oddelkov? Le-ta bremeni občane: sramotno je, da se morajo trikrat vračati v bolnišnico. Delavcem, ki bodo izgubljali delovne dni, bomo očitali, da so preveč odsotni, upokojenci in osebe z gibalnimi težavami pa bodo za pomoč morali prositi družinske člane ali koga drugega,« pravijo predstavniki sindikatov SPI CGIL, FNP CISL in UILP UIL in nadaljujejo: »Sindikati upokojencev že več let zahtevajo uvedbo novega sistema, ki predvideva, da za rezervacije poskrbi družinski zdravnik, ki mu zdravstveno podjetje nato pošlje izvide. S tem je pacientom treba le enkrat v bolnišnico.« Sindikati še dodajajo, da od zdravstvenega podjetja in novega direktorja pričakujejo večjo pozornost.
gorica - Občina nabavila tri avtomate
Vrečke za pasje iztrebke ponujajo brezplačno
Goriška občinska uprava se zavzema zato, da bi bilo urbano okolje čim bolj čisto in čedno. Zato je odborništvo za okolje v teh dneh namestilo v mestnem središču tri avtomate, kjer so občanom na voljo vrečke in rokavice za pobiranje pasjih iztrebkov. Občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi, ki je včeraj predstavil pobudo, je povedal, da problem puščanja pasjih iztrebkov v Gorici sicer ni razširjen kot v drugih mestih. Neodgovorni lastniki psov, ki pasjih iztrebkov ne čistijo za svojimi štiri-nožnimi ljubljenčki in s tem povzročajo nezadovoljstvo krajanov, vendarle obstajajo tudi pri nas. Da bi občina postopoma spremenila navade lastnikov psov ter njihov način razmišljanja o okolju in sokrajanih je zato nakupila tri avtomate, ki bodo vrečke in rokavice za pobiranje iztrebkov ponujali brezplačno. Prvega so namestili v spominski park pri korzu Italia, drugega v bližino palače goriške pokrajine, tretjega pa v ljudski vrt na Verdijevem korzu. »Preveriti želimo, ali se bodo lastniki psov vrečk posluževali. V primeru, da bo odziv dober, načrtujemo nakup dodatnih avtomatov,«
je zaključil Del Sordi.	Avtomat v spominskem parku bumbaca
gorica - Smrti zaradi azbesta
Prvega decembra začetek procesa
Prvega decembra se bo na goriškem sodišču začel proces, v katerega je z obtožbo nenamernega umora vpletenih dvajset upraviteljev ladjedelniškega podjetja Italcantieri iz Tržiča. Bivšim upraviteljem bodo sodili zaradi smrti 21 delavcev ladjedelnice, ki so zboleli zaradi vdihavanja azbestnega prahu.
Sodnica Paola Santangelo se je junija odločila za združitev dveh postopkov, ki se tičejo smrti zaradi izpostavljenosti smrtonosnim vlaknom v ladjedelnici, in zadevajo isto obdobje. Del fasciklov so pripravili lani v okviru obširne preiskave, ki jo je vodil in v nekaj tednih zaključil bivši generalni javni tožilec na tržaškem prizivnem sodišču Be-niamino Deidda. Te primere je tržaško prizivno sodišče prevzelo zaradi prevelikih zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču.
V postopku so civilno tožbo zoper bivše upravitelje družbe Italcantieri vložili dežela Furlanija-Julijska krajina, sindikat FIOM-CGIL, zavod INAIL in združenje izpostavljenih azbestu.
gorica
Kavč na korzu zaradi napake
Zadruga Arcobaleno se opravičuje
Odgovornost za prisotnost starega kavča, plastičnih stolic in druge šare na korzu Italia v nedeljo dopoldne prevzema zadruga Arcobaleno. »Odpadkov niso zmetali na ulico Goriča-ni, pač pa so naši uslužbenci zaradi banalne napake pozabili jih odpeljati,« pravi predsednik zadruge Arcobale-no Fabrizio Valencic in opozarja, da so s seznama zbrisali odpadke na kor-zu Italia, preden so jih dejansko odpeljali. Valencic se opravičuje Gori-čanom, hkrati pa pojasnjuje, da je zadruga Arcobaleno lani odpeljala izpred domov 3.000 kosovnih odpadkov, letos pa naj bi jih okrog 3.500.
gorica - Sto dvajset mladih na turnirjih v priredbi občine
Čezmejni športni praznik
Prihodnjo nedeljo drugi del prireditve s košarko, odbojko, kotalkanjem, hokejem na rolerjih in lokostrelstvom
V občinskem bazenu so tekmovali plavalci
bumbaca
V Gorici je v nedeljo potekal čezmejni mladinski športni praznik »Minisport oltre le frontiere«, za katerega je dala pobudo občina in ki se ga je udeležilo okrog 120 mladih športnikov iz goriške pokrajine, Slovenije in Avstrije. Udeleženci so tekmovali v plavanju, vaterpolu in namiznem tenisu, medtem ko je zadnji trenutek iz tehničnih razlogov odpadel atletski miting, ki je bil predviden na štadionu na Roj-cah. Kakorkoli že so se tekmovalci zabavali; tekmovali so v zdravem športnem duhu, ob zaključku dneva pa so namesto kolajn in priznanj prejeli razne praktične nagrade.
Drugi del prireditve bo potekal prihodnjo nedeljo, 11. oktobra, ko bodo pri njeni organizaciji sodelovala klubi UGG, Pattinodanza, Ardita, Arcieri Isonzo, Millenium, Fiamma in kotalkarsko društvo Vipava. Kotalkarji in igralci hokeja na roler-jih se bodo zbrali v telovadnici v dolini Kor-na, pred katero bodo tekmovali tudi lo-kostrelci. Medtem bodo košarkarji nastopili v telovadnici Stella mattutina, odboj-karji pa v telovadnici Kulturnega doma.
6
Nedelja, 4. oktobra 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
kromberk - V obratih Mipa začeli s poskusno proizvodnjo
Mortadela kmalu v trgovinah, Mig izpolnil svoje poslanstvo
Ob ponovnem zagonu strojev delavci nezadovoljni s plačo - Na uro bodo prejemali tri evre
V proizvodnih obratih Mipa v Kromberku, ki jih je vzela v najem družba Panvita, so po petkovem poskusnem zagonu strojev včeraj začeli s poskusno proizvodnjo, sprva le mortadele. Kot je povedal Igor Kolar, direktor proizvodnje v Panviti, ki je včeraj popoldne za kratek čas obiskal Mipove obrate, so proizvedli že prvi dve toni mortadele, ki so jo poslali v termično obdelavo.
Jutri zjutraj bodo dobili prvi izdelek iz ter-mike, sledilo bo še hlajenje, in če bo vse v redu, štar-tajo jutri z naslednjo količino, je pojasnil in dodal, da bodo še tekom tega tedna začeli tudi s proizvodnjo kuhanega in pečenega pršuta, konec tedna pa tudi s prvimi narezki iz pršuta, če se bodo danes tako dogovorili.
»Mortadela Šampion bo pri trgovcih v skladiščih že konec tega tedna, tako da računamo, da bo na policah trgovin v začetku prihodnjega tedna,« je še pojasnil Kolar in dodal, da bodo prihodnji teden v trgovinah tudi vsi ostali izdelki. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad tem, da so vsi trgovski sistemi izrazili pripravljenost za sodelovanje oziroma ponovno vključitev teh izdelkov nazaj na prodajne police. V zvezi z zaposlenimi je pojasnil, da je zaposlitev dobilo 51 nekdanjih zaposlenih v Mipu, včeraj pa jih je prišlo v službo prvih 25, ki se jim bodo vsak dan pridružili novi, ki še opravljajo zdravniške preglede. »Plača je dogovorjena. Prvi mesec in še naslednje tri mesece so zaposleni pri nas preko zavoda, potem pa se bodo sklenile pogodbe o zaposlitvi za dva meseca,« je še pojasnil.
Prve delavce, ki so včeraj popoldne prenehali z delom, so ob ponovnem zagonu proizvodnje spremljali mešani občutki. »Saj je v redu, samo plačilo je slabo. Tri evre na uro, kar je pol manj kot
pred stečajem. Bomo videli, kaj bo,« je pojasnil Marjan Kompara iz Ajdovščine, ki je bil v Mipu zaposlen 33 let. Član Panvitine uprave Igor Banič je včeraj pojasnil, da so nekaj surovin za zagon proizvodnje odkupili iz zalog, nekaj so je zagotovili iz svojih zalog, preostanek pa so nabavili. Pojasnil je še, da bodo prihodnji teden pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo podrobneje spregovorili o novi izdelkih ter odprli vrata proizvodnih obratov, kamor predstavniki medijev včeraj še nismo smeli.
Z najemom Mipovih obratov v Kromberku in ponovnim zagonom proizvodnje v njih pa se je izpela zgodba družbe Mig, ki jo je ustanovilo dvajset nekdanjih zaposlenih v Mipu na pobudo no-vogoriškega odvetnika Gregorja Veličkova. »Mig je bil prvi, ki je začel s stečajnim upraviteljem debato o tem, da bi oddali v najem proizvodne prostore v Kromberku. Ko smo konec maja začeli s pogovori, je bilo stališče stečajnega upravitelja, da tega ne bo dal v najem,« je povedal Veličkov in izrazil prepričanje, da če proizvodnje ne bi zagnali v približno tem času, je ne bi nikoli več, in da je družba Mig svoje poslanstvo s tem opravila. Glede nadaljnje usode Mipovih obratov je povedal še, da bodo šli Mipovi obrati v Kromberku v šestih mesecih težko v prodajo zaradi visoke cenilne vrednosti, zato bo Panvita, če bo redno poravnavala svoje obveznosti do stečajnega upravitelja, obrate zelo verjetno dobila v najem še za šest mesecev. Izrazil pa je tudi prepričanje, da ima Panvita te obrate namen kupiti, kar naj bi se izkazalo tudi s tem, da so si v najemni pogodbi zagotovili predkupno pravico.
Nace Novak
Delavci ob zaključku včerajšnje izmene
foto n.n.
gorica
Grofica Marica še danes in v nedeljo
Po petkovi slavnostni premieri in nedeljski prvi ponovitvi operete v treh dejanjih Grofica Marica bosta danes in v nedeljo, 11. oktobra, v goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž novi ponovitvi; drevišnja se bo pričela ob 20.30, nedeljska pa ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu kulturnega centra Bratuž v Gorici (drevored 20. septembra 85) od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro; informacije so na voljo tudi po telefonu 0481531445 ali preko naslova elektronske pošte info@kclbra-tuz.org. Opereta je nastala v počastitev petdesetletnice Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Portret - zapis življenja
V galeriji Frnaža v Erjavčevi ulici v Novi Gorici bodo drevi ob 18. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom Portret - zapis življenja, na kateri bodo predstavljeni posnetki Mateja Ratka, Sandija Gorkiča in Simona Zamarja. Kot je o razstavljenih delih zapisal zastavonoša digitalne fotografije na Slovenskem Matjaž Intihar, skriva spekter portretirancev v sebi široko lestvico - premik življenja, neprestano gibanje, ki se za trenutek ustavi na fotografskem tipalu. (nn)
doberdob
Slovo od
partizanske
učiteljice
devetaki - Bernarda Devetak in Milka Peric o letih 1943-1944
Spominjata se spopada pod kamnolom, zajetega topa in pozabljenega otroka
Marica Juren
V Doberdobu so minuli petek pospremili na zadnjo pot 82-letno Marico Juren vd. Fer-letič. Marica je bila druga med šestimi sestrami in bratom iz Jurnove družine na Poljanah, ki je v NOB veliko žrtvovala. Brat Franc je leta 1943 padel v partizanih, sestri Rozika in Ida sta se brez pomisleka pridružili partizanskim enotam, oče je bil nekaj časa v Koronejskih zaporih v Trstu in mater so odpeljali tri tedne v internacijo v Fraschette pri Frosinoneju.
Marica ima velike zasluge, ker je od leta 1943 do zgodnje pomladi leta 1945 kot učiteljica vodila partizansko osnovno šolo na Poljanah in v njej tudi poučevala. Šolo je bila organizirana kar na Jurnovem domu in veliko takratnih učencev se je še spominja; nekateri med njimi še danes hranijo spričevala ali »izkaz o šolskem napredku«, kot so takrat temu rekli, z njenim podpisom.
Marica si je kasneje uredila družino z Radotom Ferletičem v Doberdobu, kjer sta v slovenskem duhu vzgojila Franko, Jordana in Marto, vendar jima usoda ni bila naklonjena. V hudi prometni nesreči je leta 1991 umrla starejša hčerka Franka, kulturna delavka in prosvetna animatorka ne samo v doberd-obski občini, pač pa v celotnem okviru slovenske manjšine.
»Naše življenje je viselo na nitki, a vsaj smo se vsak večer vračale domov in spale na svojih posteljah. Partizani so bili po drugi strani tudi po več let daleč od doma, številni se niso nikoli vrnili.« Bernarda Devetak se je v vrhovski narodnoosvobodilni odbor vključila že leta 1942, potem pa je bila od leta 1943 vse do konca vojne kurirka in aktivistka. Na svečanosti, ki je 20. septembra potekala pri Devetakih, je skupaj s kurirko iz Dola Milko Peric odkrila obeležje, ki spominja na zmagovite partizanske spopade proti Nemcem v letih 1943-1944.
»Če bi ti hotela povedati, vse kar sem doživela med vojno, bi lahko govorila do večera,« mi je dejala Bernarda Devetak, ko sem jo pred dnevi obiskal na njenem domu v Gorici, in nato se je skupaj s svojo svakinjo Milko Peric lotila pripovedovanja vojnih dogodkov, tako da bi njuno pričevanje ostalo v poduk mlajšim rodovom. »Marca leta 1943 so ustanovili partizansko karavlo na Vrhu in jo poimenovalo P-15. Delovala je približno mesec dni, potem pa so jo preimenovali v P-16. Ko je 8. septembra prišlo do kapitulacije Italije, je karavla prevzela komando na Palkišču,« pravi Bernarda Devetak, ki je prepričana, da na Pal-kišču poveljstva ni prevzel Jože Škerk, saj naj bi bilo Jože njegovo partizansko ime, ker je prihajal iz Ljubljane, pa so mu nadeli še vzdevek Ljubljančan. Njemu je Devetakova kot kurirka nosila pošto že od septembra leta 1942 in tudi v tistih septembrski dneh leta 1943, ko je Dol postal zbirališče partizanskih enot in delavcev iz tržiške ladjedelnice. Na Palkišču je namreč mrgolelo ljudi, ki so jih s tovornjaki vozili na Vogrsko. »Takrat nismo ničesar vedeli o Goriški fronti, pač pa smo bili seznanjeni le s tem, da je treba ljudi peljati na Vogrsko,« pravi Devetakova in pojasnjuje, da so v Dolu kuhali hrano za delavce in partizane v velikih kotlih. Tisto obdobje zatišja po 8. septembru in pred nemško ofenzivo so domačini poimenovali enostavno Svoboda, saj so mislili, da je vojne konec. Nekaj dni za-
Bernarda Devetak
bumbaca
tem so razumeli, da so se ušteli, saj so se pojavili prvi Nemci. Vneli so se manjši spopadi v raznih krajih v okolici Dola, pri čemer se Bernarda Deve-tak spominja, da so Nemci z Vivišča, območja ob križišču, kjer se odcepi cesta za na Vrh in Martinščino, vrgli tri bombe. Ena je po njenih besedah padla na hišo pri Bonetih, druga na Vrh, tretja pa na Palkišče. 18. septembra je nemška kolona z vozilom rdečega križa na čelu vozila iz Tržiča proti Gorici; pri Devetakih so ujeli gostilničarja Emila Perica in ga postavili na blatnik avtoblinde. Nemško kolono so nato napadli gabrski partizani pri mostu čez Vipavo, tako da so se Nemci umaknili proti Dolu. Pri Devetakih jih je pričakala partizanska zaseda in okrog 13. ure se je vnel spopad. Slovenski prtizani so skupaj z delavci iz tržiške ladjedelnice popolnoma premagali Nemce, ki so utrpeli tudi precejšnje izgube.
Bernarda Devetak in Milka Peric se ne spominjata, kje sta bili na dan spopada pri Devetakih, v njunem spominu pa je dobro ostala nemška ofenziva, do katere je prišlo nekaj dni zatem, in sicer 22. septembra leta 1943. »Skupaj s Cilko Černic sem se odpravila na sestanek na Opatje selo, ko sem zagledala, da gori hiša na Vrhu,« pravi Bernarda Devetak, ki je bila tistega dne leta 1943 prepričana, da je gorela njena hiša, v resnici pa so Nemci zažgali domačijo Cousovih, pri katerih so našli nekaj nemških odej, ki so jih po njenih besedah tam pustili partizani iz
bumbaca
Gabrij. Bernarda Devetak in Cilka Černic sta se hoteli vrniti na Vrh, vendar so Nemci pravkar napadli Palkiš-če. Med potjo sta zagledali domačega organizatorja OF Ivana Pahorja, ki je bil ranjen v prsi. »Dve ženski sta mu pomagali, on pa ju je spraševali, ali je njegov sin Mirko uspel zbežati Nemcem,« se spominja Devetakova. Ivana Pahorja, dedka tržaškega zgodovinarja Milana Pahorja, so zatem prepeljali v trži-ško bolnišnico, kjer je 3. oktobra podlegel hudim poškodbam. Bernarda De-vetak pravi, da so Nemci po požigu Cousove hiše na Vrhu ubili tudi njenega gospodarja, isti dan pa so zažgali še Pahorjev hlev na Palkišču.
Nemci so takrat vdrli v Dol s tanki domala po vseh kolovozih in stezah. »Bili so povsod,« se spominja Milka Peric, medtem ko Bernarda Devetak pravi, da je bila tisti dan na Opatjem selu ves dan skrita v vinogradu in se je resnično bala za svoje življenje. »Vsak se je reševal, kot je znal,« poudarja De-vetakova, ki se skupaj z Milko Peric spominja, da je nemški ofenzivi sledilo zatišje. Partizanska organiziranost je prešla v ilegalo, medtem ko se je karavla vrnila nekaj mesecev kasneje na Lo-kvico.
Bernarda Devetak in Milka Peric dalje poudarjata, da je do spopada med Nemci in partizani prišlo tudi leta 1944 pri kamnolomu pri Devetakih. »Prepričana sem, da je bilo leta 1944, ker sem tisti dan na Vrhu srečala belogardiste. Leta 1943 o beli gardi nismo ve-
deli ničesar, saj je pri nas še ni bilo,« pravi Devetakova. Po njenih besedah se je nemška kolona pomikala iz Gradišča čez Martinščino proti Dolu. Partizani so jim zasedo pripravili pri kamnolomu pri Devetakih, po spopadu pa so Nemci bežali čez Vrh v Gradišče. Po isti poti so se kasneje nemški vojaki vrnili s konji, da bi pobrali mrtve pri Devetakih. Med spopadom so po besedah Bernarde Devetak partizani zajeli top. »Dejali so mi naj grem po vola na svoj dom pri Devetakih in potem sem top vlekla do Opatjega sela. Naprej do Lokvice nisem hotela in sem se zato vrnila domov. Med potjo so me spremljali Nemci, ki so jih partizani ujeli. Bili so mladi in prestrašeni, tako da so se mi prav smilili,« se spominja Milka Peric. Potem ko je vola pripeljala domov, so prišli Nemci in zažgali hišo Emila Perica. »Iz hleva je zbežala opečena krava, druga pa je v notranjosti zgorela,« pravi Milka Peric in pojasnjuje, da so se pod večer vsi prebivalci Devetakov zatekli na Vrh. »Ja-varka, ženska, ki je stanovala v hiši pri kamnolomu in je imela moža pri partizanih, je v naglici in strahu v postelji pozabila nekajmesečnega sina. Vso pot je jokala za njim, k sreči pa je Franko mirno prespal celo noč v svoji postelji,« pravi Milka Peric in pojasnjuje, da je sicer z Javarko na Vrh prišlo njenih ostalih sedem otrok. Bernarda Devetak in Milka Peric sta prepričani, da je do spopada pod kamnolomom pri Devetakih prišlo leta 1944, po vsej verjetnosti septembra. »Ko sem zaslišala streljanje, sem mislila, da napadajo partizansko karavlo,« še dodaja Deveta-kova in poudarja, da omenjeni dogodek potrjujejo tudi vrhovske aktivistke Ludmila Cotič, Cilka Černic in Danica Cotič, čeprav se ne spominjajo njegovega točnega datuma. Ne glede nato sta se Bernarda Devetak in Milka Peric zavzeli, da je na novem spomeniku pri Devetakih zapisano tudi leto 1944 v spomin na spopad pod kamnolomom, saj gre po njunih besedah za zelo pomemben vojni dogodek na krajevni ravni. (dr)
GORIŠKI PROSTOR_Torek, 6. oktobra 2009 1 7
/
Razstava gob
Včeraj popoldne so na vrtu hotela Sabotin v Solkanu odprli 12. razstavo gob, ki jo družba Hit pripravlja skupaj z Gobarskim društvom Nova Gorica. Kljub letošnji suši so organizatorji uspeli prikazati kar 165 različnih vrst gliv, ki si jih lahko ogledajo gostje in obiskovalci hotela, pa tudi številni otroci iz bližnjih vrtcev in šol. Cilj razstave je predvsem prikazati del bogate biotske raznovrstnosti naših krajev in vzgajati pravilen odnos do gliv kot dela tega naravnega bogastva. Tudi letos sta gobe za razstavo določala Božidar Slivnjak in Gabrijel Seljak, ki je včeraj ob 19. uri v hotelu Sabotin tudi predaval o gobanih. 12. razstava gob bo na ogled do jutri. (nn)
Teden otroka
Kulturni dom Nova Gorica je ob letošnjem Tednu otroka pripravil vrsto zanimivih, poučnih, igrivih in zabavnih kulturnih dogodkov. Za organizirane skupine otrok so pripravili glasbeno in filmsko predstavo ter likovne ustvarjalnice. Likovne ustvarjalnice s poudarkom na grafični tehniki monotipija za otroke, starejše od pet let, so se začele včeraj dopoldne, trajale pa bodo vse do petka oziroma ponedeljka 12. oktobra. Vodita jih David in Polona Ličen. Jutri ob 10. in 13. uri bo v mali dvorani novogoriškega kulturnega doma koncert priznanega slovenskega raperja Zlatana Čordica -Zlatka iz ljubljanskih Fužin, ki je pred kratkim izdal svojo tretjo ploščo. Koncert bo namenjen učencem tretje triade osnovne šole. V četrtek in petek, 8. in 9. oktobra, ob 9. in 11. uri pa bo v mali dvorani kulturnega doma na ogled francoski film Deklica in lisica. Gre za film, namenjen otrokom od sedmega leta starosti dalje, ki je bil v šolskem letu 2008/09 prava uspešnica. Vsi omenjeni dogodki bodo otrokom na voljo brezplačno. (nn)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel.
0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel.
0481-76025.
Gledališče
OPERETA GROFICA MARICA Emme-richa Kalmana v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice: danes, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Vse predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, drevored 20. septembra, 85. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481-531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 10. oktobra, ob 20.30 »La bottega del caffe« Carla Goldonija v izvedbi skupine Amici del teatro iz kraja Roncade (TV); pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
[H Osmice
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125.
OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Cheri«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Baaria«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di-strict 9«.
Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un
amore all'improvviso«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.10 »Il cattivo tenente - Ultima chiamata di New Orleans«.
~M Koncerti
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 10. oktobra, ob 17. uri bosta v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Julien Zufferey (violina) in Cecilia Baccolo (klavir) izvajala skladbe Mozarta, Beethovna in Griega.
H
Šolske vesti
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji za brezposelne Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it.
SDZPI obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje utrjevanja in poglabljanja slovenščine (osnovna stopnja) in slovenščine (tretja stopnja) ter angleščine B1; tečaji bodo potekali ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure in trajajo 40 ur; vpisovanje na sedežu SDZPI v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@sdzpi-irsip.it.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča učno in neučno osebje brez stalnega službenega razmerja, da je bila na spletni strani ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) objavljena okrožnica z dne 30. septembra 2009, ki vsebuje navodila in obrazce za vpis na prednostne sezname za začasne su-plence po nedavno sprejetem zakonskem odloku št. 134/2009. Prošnje je treba do 9. oktobra nasloviti na šolo, na kateri je imel kandidat v šolskem letu 2008-09 letno suplenco ali suplen-co do konca didaktičnih dejavnosti.
□ Obvestila
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja tečaje modernih plesov: otroška plesna skupina (osnovnošolci) ob sredah od 18. do 19. ure; srednja plesna skupina (srednješolci) ob petkih od 16. do 17. ure; večja plesna skupina (višje-šolci) ob sredah in petkih od 19. do 20.30; začetek v sredo, 7. oktobra, oz. v petek, 9. oktobra. Tečaje vodi Jelka Bogatec in potekajo v veliki dvorani večnamenskega centra v Jmaljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina).
AKŠD VIPAVA obvešča, da se bo danes, 6. oktobra, ob 18. uri začel enomesečni tečaj kotalkanja v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na
tel. 333-9353134 (Elena), na tel. 0481882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it
OTROŠKA PLESNA SKUPINA AKŠD VIPAVA prireja tečaj za otroke od 4. do 11. leta, ki ga bo vodila Jelka Bogatec; informacije na tel. 0481-882260 in 348-3047021 (Marjanka) in na kdvipava@virgilio.it.
PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it.
GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanje za pomoč ločenim staršem in predavanja, ki bodo potekala 6. in 22. oktobra ter 9. novembra; informacije na tel. 349-3884549, na naslov e-pošte amps.gorizia@yahoo.it in na spletni strani www.mammepapaseparati.org.
IRIS obvešča, da je na Tržiškem stopil v veljavo zimski koledar pobiranja vlažnih odpadkov; informacije na zeleni številki 800-844344 ali na spletni strani www.irisisontina.it.
KD OTON ŽUPANČIČ vabi osnovnošolce na likovno-glasbene delavnice z naslovom Pobarvajmo zvoke...zai-grajmo na barve!!! ob sobotah, 31. ok-obra, 7., 14. in 21. novembra od 10.30 do 12.30 v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; vodita Jana Pečar in Tanja Gaeta (tel. 328-0309219).
KD SOVODNJE vabi vse člane, predstavnike društev in prijatelje, da se udeležijo rednega občnega zbora društva v sredo, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro.
ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do
16.	oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina).
OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ začenja sezono z vajami, ki bodo ob sredah v zgornjih prostorih kulturnega doma Budal. Za otroke od 4 do 5 let od 16. do 17. ure; za otroke od 6 let dalje od
17.	do 18 ure. Vaditeljica bo Tanja Gaeta (tel.328-0309219).
PRI KD OTON ŽUPANČIČ v Štandre-žu bosta potekala začetni in nadaljevalni tečaj angleščine za osnovnošolce; vpisovanje in informacije na tel. 338-7956855 (Erika Nardin).
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v kmečkem turizmu Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin).
SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo letošnje zimovanje od 2. do 6. januarja na Zoncolanu; vpisovanje na društvenem sedežu danes, 6. oktobra, ob 18. uri; informacije na tel. 3385068432 (Loredana).
SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v Kulturnem domu vsako sredo ob 20.30. Prvo srečanje bo 14. oktobra; informacije na tel. 3387995474 (Aldo Bauzon).
SREDIŠČE PUNTO GIOVANI v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici je odprto v ponedeljek, torek in četrtek med 16. in 23. uro, v sredo med 16. in 22. uro, prve tri petke v mesecu med 16. in 23. uro ter zadnji petek v mesecu med 16. in 20. uro; odprta so vpisovanja na tečaje Able-tone Live, Capoeira, Beat Box in afriških tolkal; informacije na tel. 0481537434, puntogiovanigo@gmail.com.
TEČAJ PLESA: hip-hop in modern-jazz za nižješolce se bo začel v prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štan-drežu v torek, 13. oktobra, od 18.30 do 19.30 z vaditeljico Jelko Bogatec.
TABORNIKI RMV obveščajo, da so sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16.ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 3493887180 (Gabrijel).
H Čestitke
CLAUDIO in NIVES! 30 let ljubezni, vztrajnosti, lepih in grdih trenutkov je minilo, srečno naprej! Nataša in Elena.
i? Razstave
NA SEDEŽU ZDRUŽENJA PROLOGO v ul. Ascoli 8/1 v Gorici je na ogled razstava umetnika Maria Di Ioria; do 16. oktobra.
DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO vabi v bivšo konjušnico vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici na ogled razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro.
KULTURNI CENTER TULLIO CRALI vabi v občinsko središče v Ločniku na ogled razstave Giorgia Galloti-nija, Marie Grazie Persolja in Emilije Mask Togut; do 12. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro in med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro.
ODPRTJE 11. FOTOSREČANJA bo soboto, 10. oktobra, ob 18.30 uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljali bodo Daniele Barbagli (Italija), Antonino Cannizzaro (Italija), Blaž Erzetič (Slovenija), Nataša Radovic (Hrvaška), Igor Škorjanc (Italija), Nina Todorovic (Srbija) in fotografska skupina Photo 88 iz San Vita al Tagliamento (PN); na ogled bo do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. in med 16. in 18. uro ter med prireditvami.
V	DOMU KRAJANOV V VIPAVSKEM KRIŽU je na ogled razstave del nastalih na 5. mednarodnem likovnem srečanju Vipavski Križ; do 31. oktobra (informacije na tel. 0038651377490).
V	GALERIJI A. KOSIČ na Raštelu v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 30. oktobra po urniku trgovine.
V	GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMARTNEM je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; do 15. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; do 20. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) je na ogled razstava Jaše Mrevljeta z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); do 16. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
V	RAZSTAVNEM PROSTORU TILT v ul. Matteotti 74 v Krminu ja ne ogled razstava Massimilana Busana; do 10. oktobra ob petkih med 10. in 12. uro, ob sobotah med 10. in 12. ter med 17. in 20. uro.
V	GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30; vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIA DI IORIA je na ogled v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici; do 8. novembra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 19. ure.
H Poslovni oglasi
V ŠTANDREŽU (ul. del Carso, 73 - nad Zadružno Banko)
oddajamo v najem poslovne prostore (pribl. 100 m2).
Telefonirati na št. 0481/882203 ob urah kosila.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil; tel. 320-1817913.
PRODAM suha gozdna drva; tel. 0481390238.
M Izleti
KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nurnberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod 6. decembra ob 6. uri pri kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nurnberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled centra mesta in tržnic. Večerja in prenočitev v štirizvezdnem hotelu. V ponedeljek zjutraj odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu. Prost popoldan v mestu, ki je vključeno od Unesca v seznam bogastev človeštva. Zvečer prihod v Nurnberg in večerja v tipični pivnici. V torek predviden ogled središča mesta Nurnberg z vodičem, čas prost za kosilo in zadnje nakupe. Prihod v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni pri Ivici (048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in KD Fotoklub Skupina 75 prireja izlet v Celje v nedeljo, 25. oktobra; prijave in informacije na tržaški (tel. 040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495).
ZGODOVINSKI AVTOBUS E'STO-RIABUS bo odpotoval v nedeljo, 11. oktobra, iz Gorice skozi Redipuljo s postankom na Debeli Griži v Zagra-ju; povratek skozi mestno središče Gorice s postankom pri oslavski kostnici in na Kalvariji z ogledom muzeja prve svetovne vojne; vodil bo zgodovinar Marco Cimmino; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481.539210, e-pošta eventi@leg.it.
0 Prireditve
GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Pot na Orient avtorja Ervina Hladnika Milharčiča danes, 6. oktobra, ob 20. uri na gradu Kromberk pri Novi Gorici.
KNJIGA OB 18.03 - v dvorani APT pri goriški železniški postaji bodo potekala srečanja z avtorji: v četrtek, 8. oktobra, bo Emilio Rigatti predstavil svojo knjigo »Dalmazia Dalmazia!«. V sklopu literarnih srečanj prirejajo tudi v soboto, 10. oktobra, ob 11.03 avtobusni izlet na Kras z naslovom »Strade di vita - Arcobaleno«, predstavil bo Andrea Bellavite; rezervacije in informacije na tel. 3357577147.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v petek, 9. oktobra, ob 16.30 na trg Republike v Tržiču (pred županstvom), kjer bo v okviru mednarodne pesniške prireditve Absolute poetry večer slovenske poezije. Protagonista bosta pesnica Liliana Visintin in kulturni delavec Aldo Rupel.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.00, Silvana Boscarol (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10,00, Pasquale Ragozzino na pokopališču; 11.00, Fa-heemullah Hussain na pokopališču.
1 8 Torek, 6. oktobra	2009	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Majave klopi
Zaenkrat je službo izgubil le Donadoni
Zamenjal ga bo Mazzarri - Do večera je bil položaj Gottija v Trstu še negotov
NEAPELJ, TRST - Pred zadnjim krogom v nogometni A-ligi smo zapisali, da so Leonardo, dvojica Ruotolo-Rus-so in Donadoni močno na prepihu. Nobenemu od teh trenerjev ni šlo v minulem krogu kaj prida dobro, zrel »za odstrel« pa je postal le Napolijev strateg Roberto Donadoni. »Donadoni je ljubezniv, pošten in resen človek, Napoliju pa je dal, kar je mogel,« je po porazu na Olimpicu proti Romi napovedal ukrep predsednik neapeljskega kluba De Laurentis, za uglajenim tonom pa je bila vidna drugačna misel: »Donadoni je požrtvovalen, več kot toliko pa ne zmore.« Zamenjavo za nekdanjega reprezentanta in selektorja reprezentance so našli že včeraj, uradna pa bo šele danes (ali je bila objavljena pozno sinoči). Čeprav se je vztrajno omenjal Roberto Mancini, so ekipo naposled poverili Walterju Mazzariju, ki je ob koncu sezone ostal nepričakovano brez dela v Genovi. Pogodbo, ki ga je še vezala na Samp-dorio, je prekinil sinoči.
Kdo bo izvlekel Triestino iz globokega tunela, pa je še odprto vprašanje. Položaj zdajšnjega trenerja Luce Gottija je bil vse do zaključka redakcije negotov, ves dan se je govrilo le o tem, kdo ga bo zamenjal. Glede na finančne sposobnosti kluba, je izbor omejen. Potem ko je Giuseppe Iachi-ni zamenjal Alberta Cavasina na klopi Bre-scie, sta se pojavili imeni povratnika Andree Mandorlinija in Maria Somme, pod večer pa celo šefa italijanskih trenerjev Ren-za Ulivierija. Manj možnosti pripisujejo po-vratku Ezia Rossija. Nekaj več časa za razmislek (morda pa celo za ne ukrepanje) ponuja vest, da bo Empoli zaprosil za preložitev nedeljske tekme, ker je več njegovih igralcev izbranih v reprezentanco mladih.
odbojka - Italijanke spet na evropskem prestolu
»Import-export«, selekcija in navezanost na reprezentanco
Kako suvereno so italijanske od-bojkarice na Poljskem osvojile naslov evropskih prvakinj pove podatek o osmih zmagah brez poraza in o le dveh izgubljenih setih. »Azzurre« so pokazale izjemno kakovostno in privlačno odbojko, s pravim ravnovesjem med igro v polju in na mreži, pred katero so v nedeljskem finalu pokleknile tudi visoke Nizozemke.
Razplet na Poljskem je potrdil, da je italijanska odbojkarska šola, spodrsljajem moške reprezentance navkljub, še vodilna v Evropi. To potrjuje tudi nenavadno dejstvo, ki ga težko zasledimo pri drugih ekipnih športih, da mnoge reprezentance vodijo italijanski strokovnjaki. Na ženskem EP so bili trije, še več pa jih je bilo na moškem. Ta »izvoz« strokovnjakov v tujino, je posledica »uvoza« igralcev in igralk v italijansko prvenstvo. Ko se ti vrnejo v domovino na reprezentančne priprave, preprosto ne najdejo enakih organizacijskih in strokovnih prijemov, kakršni veljajo v Italiji, zato pa od svojih zvez zahtevajo kot pogoj za igranje, da najamejo italijanske trenerje. Trditev, da Italija s takšno politiko koplje sebi grob, so »azzurre« postavile na glavo. Res je: odbojka je v Italiji žen-
Eleonora Lo Bianco (na sliki v bloku) je bila imenovana za najboljšo podajalko EP, Simona Gioli pa za najboljšega tolkača, čeprav igra na položaju blokerke
ansa
ski nacionalni šport številka ena, kar za moške ne velja, vendar uspehi niso samo rezultat večje možnosti selekcioniranja vrhunskih igralk, temveč tudi izjemne privrženosti deklet reprezentančnemu dresu in njihove brezpogojne pripravljenosti na velika žrtvovanja,
kar je v profesionalnem športnem svetu, kateremu Italijanke vendarle pripadajo, prej izjema kot pravilo. (ak)
FINALE - Italija - Nizozemska 3:0 (16, 19, 20); za 3. mesto: Poljska -Nemčija 3:0 (16, 19, 23).
smučanje
Maier odslej le v smuku in superveleslalomu
DUNAJ - Avstrijski smučarski zvezdnik Hermann Maier je po marčev-ski poškodbi in operaciji potrdil, da bo še tekmoval, a le v smuku in superveleslalomu.
A-LIGA - Nedeljski izidi: Atalanta -Milan 1:1, Bologna - Genoa 1:3, Cagliari - Chievo 1:2, Fiorentina - Lazio 0:0, Roma - Napoli 2:1, Sampdoria - Parma 1:1, Siena - Livorno 0:0, Palermo - Juventus 2:0.
Vrstni red: Sampdoria in Inter 16, Juventus in Fiorentina 14, Genoa 13, Chie-vo, Udinese, Roma in Parma 11, Palrmo, lazio in Milan 9, Bari 8, Cagliari in Napoli 7, Bologna 6, Siena 5, Catania 4, Atalanta in Livorno 3.
MILITO - Interjev napadalec bo moral zaradi nategnjene mišice počivati en mesec.
SMODIŠ - Kapetan slovenske moške košarkarske reprezentance je v Tel Avi-vu uspešno prestal operacijo diskus hernie. V dresu moskovskega CSKA bo predvidoma lahko nastopil čez nekaj mesecev.
MOTOGP - Španec Jorge Lorenzo se je z zmago v Estorilu spet vmešal v boj za prvaka. Za Valentinom Rossijem (4.) zaostajal le za 18 točk. Ob povratku po dolgi odsotnosti je bil odličen drugi Avstralec Casey Stoner. V šibkejših razredih sta zmagala Marco Simoncelli in Pol Espargaro.
FORMULA ENA - Mladi nemški voznik Sebastian Vettel (22 let) je na VN Japonske v Suzuki vodil od prvega do zadnjega kroga. Drugi je bil Jarno Trulli (Toyota), tretji Lewis Hamilton (McLarenMercedes), četrti pa Kimi Raaikkonen (Ferrari). Dve dirki pred koncem ima Jenson Button (Brawn GP), 85 točk, Rubens Barrichello (Brawn GP) 71 in Vettel 69.
RELI - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Kataloniji, letošnje 11. preizkušnje svetovnega prvenstva. Citoren je že nabral novi konstruktorski naslov.
A-LIGA DAN POTEM
Hočem Zemana
na klopi Juventusa!
Dimitrij KriZman
Kdo se bo najslajše smejal maja, kdo se bo veselil "titula", tega še ne vem. Sumim, da bo to Inter, čeprav bi rade volje videl, da bi v boj za scudetto posegle take simpatične ekipe, ki sem jim slavo pel že prejšnji teden. Ne izključujem niti možnosti, da bo vladavino Interja "čudežno" prekinil Juventus. Minuli vikend je bil sicer kot nalašč, da bo še en teden minil v sistematičnih, pronicljivih, inteligentnih provokacijah mojega prijatelja Joseja Mourinha, na katere se histerično odzivajo v črno-belem taboru. Tekma v Pa-lermu, proti ekipi, ki je natrpana s tehnično odličnimi, a ne vedno navdihnjenimi igralci, je razkrila velike slabosti stare dame: precej mišic (a še vedno ne toliko, kot v zlatih časih največjega sijaja doktorja Agricole), praktično nikakršne nogometne duhovitosti ter sojenja, ki so vse do zagroženega ponovnega nastopa znamenite tolpe (Moggi: "Dovolj je nekaj telefonskih klicev in stvari začnejo spet delovati..,') na poštenem nivoju, so bili dovolj, da Ferrara ni zaprl ust Mourinhu. Čakam, na kakšne strune bo ta teden brenkal portugalski retorik, čeprav vem, da zna ob ugodnem poteku dogodkov tako rekoč stopiti na žogo in torej razelek-triti ozračje.
Zelo pravilno je Interjev navijač Valentino Rossi ugotovil, da bi mu Mourinho bil antipatičen, če bi navijal za katero drugo ekipo. Mourinha imaš lahko rad v primeru, da tako kot doktor Rossi navijaš za Inter, ali pa v primeru, da si dovolj brihten in razumeš, da človek govo-
ri čisto resnico. Resda večkrat v obliki, ki zgleda nič kaj diplomatska, a vendarle resnico. V državi, kjer se ljudje tako radi pustijo voditi za nos od velikega govorca, ki trenutno zaseda položaj prvega ministra ali pa nasedejo intelektualoidnim di-skurzom bivšega zunanjega ministra, ki svoj izostanek na glasovanju opraviči z ugotovitvijo, da bi glasovanje itak zgubili, je resnica, pa čeprav gre vendarle "samo" za nogomet, zelo boleča. Je namreč nekaj, na kar ljudje skoraj niso več navajeni, razkriva bedo zadnjega desetletja italijanskega nogometa, ki je vztrajno drsel navzdol, medtem ko so drugod kot sputnik leteli v višave. V državi, kjer selektor z izjavo, da bi ta in ta igralec imel večje možnosti za vpoklic v reprezentanco, če bi igral v Italiji, ne sproži nikakršnega pomisleka, je odpor do tujca, ki deli take in drugačne nauke, neizogiben.
Da Mourinho tako kraljuje pa ni zaslužen izključno sam "special one" iz Se-tubala - kriva je tudi nemoč morebitnih nasprotnikov, še posebno teh mlajših, ki so brez predhodnega kaljenja padli v škornje, ki so jim zdaleč preširoki. Doslej je samo Alex Ferguson uspel rezultatsko in besedno parirati Mourinhu, ampak dobro vemo, kakšno bogato zalogo izkušenj ima trener Manchester Uniteda. Če ne bi predobro vedel, da je Zemanlandia neponovljiv fenomen zgrajen z nekaj leti sistematičnega dela, bi si želel, da bi Juventus odslovila Napoletanca in na klop postavila... ne se zgražat... Zdeneka Ze-mana! (dimkrizman@gmail.com)
košarka - Državna A-liga amaterjev
»Spodbuden« poraz
Fortitudo je prava velesila, tržaški AcegasAps pa se ji je dobro upiral - Borbeni centri
AcegasAps je doživel predvideni poraz proti prvemu favoritu prvenstva, bolonjskemu Fortitudu. Tržačani so se pred večisočglavo množico lep del tekme dobro upirali močnejšemu nasprotniku, naposled pa so skoraj brez boja predali orožje. Zelo lep je bil predvsem prvi del, ko je Bernardi z izmenjavanjem conske in mož moža obrambe povzročal velike težave bolj kotiranim nasprotnikom. Benfatto se je odlično upiral reprezentantu Cittadiniju, tudi lam-ma in Muro se nista posebno izkazala, tako da je bolonjsko ekipo dejansko držal na površju odlični Malaventura. Trža-čani so se požrtvovalno borili za vsako žogo in le zaradi neizkušenosti zaključili polčas s točko zaostanka. V tretji četrtini so gostje zaigrali bolj agresivno v obrambi, Bernardijeva ekipa je v osmi-nih minutah dosegla samo štiri točke, Fortitudo pa si je nabral prednost, ki jo je dejansko obdržal do konca tekme, ko je Urugvajec Muro s svojimi meti dokončno zapečatil zmago gostov.
Čeprav je prvenstvo šele na začetku, daje bolonjska ekipa vtis, da bo z lahkoto zmagala prvenstvo. Med regularnim delom bo bržkone tudi izgubila kako tekmo, če pa ne bo prišlo do nepredvidenih preobratov, ji bo v končnici malokdo kos. Tržačani pa so dokazali, da se lahko enakovredno borijo z vsakim nasprotnikom in da lahko še napredujejo. Med posamezniki so tokrat dobro igrali vsi centri, ki jim še primankjuje izkušenosti, a so se srčno borili. Od zunanjih igralcev je dobro igral le Lenardon v prvem polčasu, kaj več pa je pričakovati od Scarponija, ki je bil v pripravljalnem obdobju veliko boljši.
Urugvajec Muro (levo) s svojimi meti dokončno zapečatil usodo Tržačanov
kroma
AcegasAps - Fortitudo Bologna 62:73 (21:21, 38:39, 45:53)
AcegasAps: Lenardon 10, Marisi, Spanghero 7, Bocchini 2, Benevelli 12,Colli 7, Benfatto 8 Scarponi 5, Crotta 10, Catenacci.
Fortitudo: Muro 18, Malaventurta 26, Borri, Cittadini 8, Gigena 10. Lamma 3, Genovese, Montano, Quaglia 6, Sor-rentino 2.
Izidi l.kroga: Omegna - Forli 72:77; Treviglio - Fidenza 82:72; Verona - Osimo 73:68; Trento - Castelletto Ticino 115:107; Riva del Garda - Montecatini 67:66; Ace-gasAps - Fortitudo 62:73; Ozzano - Brescia 84:79; počival Jesolosandona.
Vrstni red: Fortitudo Bologna, Car-tiere Riva del Garda, VemSystem Forli 4, Leonessa Brescia, Paffoni Omegna, Ro-bur BK Osimo, PentaGruppo Ozzano, Bi-tumcalor Trento, Co.Mark Treviglio, AcegasAps Trst 2, Nobili SBS Castellet-to Ticino, Siram Fidenza, Jesolosandona Bk, in AgricolaGloria Montecatini 0.
Marko Oblak
odbojka
Televita 2010: drevi zadnji pokalni nastop
Odbojkarji Televite 2010 bodo danes v Repnu (od 21. ure dalje) odigrali zadnjo kvalifikacijsko tekmo državnega pokala. Njihov nasprotnik bo Motta di Livenza, proti kateremu so na prvi tekmi v gosteh izgubili s 3:2. Če bodo Bosic-hevi varovanci danes zmagali s 3:0 ali 3:1, se bodo kot zmagovalci skupine uvrstili v drugi krog, vrstni red je namreč zdaj tak: Televita 2010 5, Motta 4, VBU Videm 3 (Televita s tekmo več).
/
KOŠARKA
Torek, 6. oktobra 2009
19
državna c-liga - V drugem krogu Jadran Qubik caffe - Spilimbergo
»Osnovni razlog za poraz je igra v napadu«
Tako meni trener Grbac - V odločilni četrti četrtini je conska obramba zaustavila domačo peterko
77\ Slovenca 0K
Jadran Qubik caffe - Spilimbergo 75:83 (22:11, 40:40, 62:63)
JADRAN: Vitez 9 (3:4, 0:1, 2:4), Oberdan 2 (2:2, -), Slavec 12 (3:4, 0:2, 3:8), S. Ferfoglia 8 (-, 4:9, 0:1), Marusič 2 (-, 1:2, 0:1), Sosič 18 (3:4, 6:14, 1:2), Franco 6 (1:1, 1:2, 1:1), Semec 8 (2:2, 3:4, 0:1), Malalan 0 (-, 0:1, -), Coco 10 (1:1, 3:4, 1:5).
SON: 30. PON: Ferfoglia, Marusič, Semec. SKOKI: 30 (23 v obrambi in 7 v napadu).
Jadran Qubik Caffe (nov sponzor članske ekipe) ostaja še brez zmage. Na prvi tekmi pred domačimi gledalci so vsekakor prikazali boljšo predstavo kot v prvem krogu, tudi tokrat pa je zmanjkalo nekaj odločnosti. Proti solidnemu Spilimbergu, ki sodi med najboljše ekipe v skupini C, so bili prve tri četrtine enakovredni, v zadnjih desetih minutah pa se je rahla prednost povsem razblinila.
Jadranovci so začeli zelo spodbudno. Uvodna peterka, ki so jo sestavljali Ferfoglia, Marusič, Sosič, Franco in Malalan, so prevzeli hitro naskok pred Sprilimbergom, ki je s sabo pripeljal tudi glasne navijače. Po prvih desetih minutah so povedli na enajst točk (22:11). V drugi četrtini se je tehtnica prevesila na stran nasprotnikov, ki so z delnim izidom 29:18 nadoknadili ves zaostanek. Po odmoru so nasprotniki s tremi protinapadi hitro povedli na 46:40. Monologu nasprotnikov je odgovoril Jadran, ki je ponovno postavil ravnovesje. Sledilo je izmenjavanje v vodstvu, ki ga je spremljala serija metov izza šestmetrske črte obeh peterk. Zmagovalec tekme se je naposled izkristaliziral v končnici, ko je conska obramba zaustavila igro Jadrana. Vztrajanje pri metih iz razdalje naši ekipi ni prineslo nikakršnih sadov, saj so bili strelci večinoma nenatančni. Tekmeci pa so bili prav v tem elementu z Me-neghinom na čelu (34 točk) bolj kon-
Peter Sosič je bil z 18 točkami ponovno najboljši strelec ekipe, zelo borbeno pa je igral tudi tokrat Peter Franco (8 skokov, 6 v obrambi in 2 v napadu)
kroma
stantni in iz minute v minuto večali vodstvo vse do končne razlike osmih točk.
»Osnovni razlog za drugi poraz je bila naša igra v napadu,« je bil po tekmi prepričan trener Grbac. »V odločilnih trenutkih še vedno nimamo miru in odločnosti. Preveč se zanašamo na met, kjer pa smo bili tokrat nezanesljivi.« Ob tem je trener ugotavljal, da so bili na Op-činah tudi v skoku neprepričljivi: »Potrebno bo, da se vsi igralci bolj vključijo v boj za odbite žoge. Tokrat smo jim prepustili preveč žog.« Hitri napad ostaja vsekakor za trenerja Grbca prioriteta: »Če ne igramo hitre košarke, imamo težave. To se je pokazalo tudi tokrat, saj smo se preveč zanašali samo na mete iz razdalje. To je dobra rešitev takrat, ko nam met gre, sicer pa moramo dobiti druge rešitve.« (V.S.)
NAJBOLJŠI STRELCI
C1-liga (Jadran po 2. krogu): P.
Sosič 42, C. Slavec 21, F. Coco 15, S. Ferfoglia 13, A. Semec 12; A. Vitez 11, S. Malalan 9, M. Marusič 7, P. Franco 6, D. Oberdan 2.
C2-liga (po 1. krogu): E. Klarica (Breg) 24, R. Alberti (Bor) 19, Ha-skič (Breg) 18, Buttignon (Breg) 15, M. Bole (Bor) 12, M. Jevnikar (Breg), M. Madonia (Bor) in D. Crevatin (Bor) 11.
D-liga (Kontovel po 1. krogu):
M. Švab 19, D. Zaccaria 11, P. Lisjak in A. Ukmar 9
deželne lige - Po 1. krogu
Redki in dobri
Usodo tekem krojijo najboljši posamezniki, trenerji pa se v glavnem poslužujejo malo igralcev
V	moški deželni košarkarski C ligi so že v prvem krogu po pričakovanjih v bistvu krojili usodo svojih ekip najbolj reprezentativni možje. Elvis Klarica se je že profiliral kot eden najboljših posameznikov prvenstva, na lestvici strelcev sta mu nekoliko presenetljivo ob boku le izkušeni Boaro (Fagagna, 25 točk) in mladi Gnesutta (Servolana, 24). Že sedaj je bolj ali manj jasno, da bo veliko moštev igralo s sedmimi bolj izkušenimi košarkarji, kakor sta - z drugačnim učinkom - v soboto postopala tudi trenerja Bora in Brega Mura ter Krašovec.
Edini zmagi na tujem sta dosegli Latisana (v Dolini) in Muggia (pri na papirju slabši goriški ekipi), ki sta tudi najbolj suvereno opravili svojo nalogo tako kot Cormons (ki ima ob veteranih tudi dobre mlade) na račun nevarnega Cervignana. Vlogo favorita sta, ne da bi blestela, pa tudi brez posebnega naprezanja, upravičila Ro-raigrande in Santos (Giacomi 23), ne pa Ronchi, katerega poraz na Prvem maju predstavlja glede na napovedi eno presenečenj prvega kroga. Najbolj neodločeno je bilo v Gorici med Ar-dito in Servolano, naposled so po zelo borbenem srečanju gostitelji prevladali po podaljšku zahvaljujoč se zlasti 40-letnemu Gandolfiju (20 točk). Videmski derbi CBU - UBC so preložili na četrtek, 8. oktobra.
V	beli skupini deželne D lige sta bila v središču pozornost mestna derbija v Trstu in Tržiču, kjer so že v prvem krogu igrale med sabo na papirju štiri izmed najboljših ekip. San
Vito je Don Bosco ugnal šele po podaljšku, ravno tako tesno pa je Palla-canestro Monfalcone prevladal nad ekipo Nuovi Amici del Basket. Kon-tovel je na lastni koži okusil moč okrepljenega Fogliana (Tessarolo 25), kot pravi trener Gerjevič pa po težavnem
Zapletena registracija
Mojster ^ končnice
Pri Boru se je zapletlo z registracijo Mattea Zaninija (letnik 1982, 188 cm), ki še ni bil vpisan in tvega, da do januarskega prestopnega roka ne bo mogel obleči modrega dresa. Na Vrdel-ski cesti in na deželni zvezi sicer še preverjajo primer, kot zgleda pa lahko fant do tedaj nastopa samo v D-ligi za matični Don Bosco, ki je lastnik izpisnice in kamor se je poleti že preselil iz Milj.
J V drugem krogu sta med drugim zmagala tudi Drva-ričev Pordenone in Vatovčev Oderzo. Montebelluna je proti favoritom za prestop v višjo ligo zdržala le pet minut. Drvaričevi varovanci so koš polnili kot za stavo (30:54 iz igre), v skokih pa je bila razlika tudi očitna 31:19. Vatovčev Oderzo pa je prvo prvenstveno zmago dosegel proti Goričanom, ki so nastopili brez poškodovanega liderja Londera.
Lahko še več
Trener Gerjevič priznava, da Kontovel še ni v pravi formi
kroma
pripravljalnem obdobju njegovi fantje sploh še niso na višku forme in ui-granosti. V prvem krogu je počivala furlanska Sbrindella, videmski Geat-ti, Grado in Romans pa so potrdili, da so njihove uprave poleti opravile dobro delo na kupoprodajni borzi.
Play-maker nizke rasti Mat-teo Pratico, steber tržaškega San Vita, ki tudi letos cilja iz D v C2-ligo, je bil odločilen za zmago v pričakovanem derbiju proti Don Boscu (ki se je okrepil z bivšima borovcema Sašo Krčaličem in Dariom Tomasinijem). V zadnji sekundi rednega časa je s trojko z razdalje devetih metrov izsilil podaljšek, v poslednjih sekundah le-tega pa je srečno zadel še zmagoviti koš.
C-liga	IZIDI 2. KROGA		
Montebelluna -	Pordenone 65:S3, Virtus UD -		
Codroipo 71:78, San Daniele			- Padova S2:S1,
Oderzo . NPG	73:60,	Jadran Qubik -	
Spilimbergo 75:S3 Caorle		NBU Videm S4:62,	
Vendemiano -	Rovigo 73:65, Pool VE -		
Marghera 73:SS			
Caorle	22	0	156:113 4
Pordenone	22	0	167:126 4
Marghera	22	0	166:140 4
Oderzo	21	0	134:124 4
Nuova Pall. Gorizia 2 1		1	135:129 2
Pool VE	21	1	141:13S 2
Padova	21	1	145:143 2
Spilimbergo	11	1	14S:146 2
Virtus UD	21	1	142:144 2
Vendemiano	11	1	140:143 2
NBU	21	1	139:149 2
San Daniele	21	1	143:165 2
Jadran Qubik	2 0	2	140:160 0
Codroipo	20	2	130:143 0
Rovigo	20	2	115:141 0
Montebelluna	20	2	121:15S 0
PRIHODNJI KROG: NBU -		Oderzo,	
Pordenone - Pool VE, Rovigo			-
Montebelluna, Spilimberg		o -	San Daniele,
Marghera - Caorle, Codroipo			- Jadran Qubik
(10.10 ob 20.30), Padova -		Virtus UD, NPG -	
Vendemiano.			
1 Od 150 do 200 gledalcev si je ogledalo prvo Jadranovo srečanje v državni C-ligi. Med temi jih je približno 30 prišlo z avtobusom iz Spi-limberga. Po ocenah blagajničarja Petra Žer-jala je openska Polisportiva privabila približno polovico več navijačev kot telovadnica na Judovcu. Res pa je, da je bilo na tribunah še nekaj mest. V naslednjih krogih torej lahko pričakujemo še večje število navijačev.
niko štokelj
»Za obstanek potrebujemo vsaj še 14 zmag«
Bor Radenska je edina ekipa, ki se lahko ponaša z zmago v minulem krogu. Pred domačimi gledalci so borovci ugnali Ronchi, ki sodi nedvomno med
boljše ekipe v prvenstvu. Nepričakovano? Kapetan Niko Štokelj (letnik 1982, branilec) si pred prvim nastopom ni delal utvar. »Prepričan sem, da moramo za miren obstanek premagati vsaj 15 ekip. Med te je sodil tudi prvi nasprotnik, Ronchi,« je bil jasen Štokelj. »Naš cilj je, da obdržimo ligo. Zavedati pa se moramo, da je to šele prva zmaga in s tem ni še nič dorečeno.«
Sobotna zmaga je bila tudi prva, ki ste jo dosegli po več porazih na poletnih turnirjih?
Tako je. Doslej smo premagali samo D-ligaše, proti ekipam, ki nastopajo tudi v deželni C-ligi, pa smo vedno gladko izgubili. Le proti Bregu je bilo izenačeno vse do konca.
Odločilno točko je dal Ma-donia, nedvomno pa je bila to zmaga kolektiva.
Vsi, ki so stopili na igrišče, so dali svoj doprinos. Odločilna je bila konstanta in stabilna igra v obrambi in napadu. Menim, da smo v soboto igrali na višku svojih sedanjih moči. Vem pa, da lahko napredujemo še veliko.
Ali si že opazil kako razliko z državno C-ligo?
V	državni C-ligi imajo ekipe več enakovrednih igralcev, v deželni pa že vnaprej veš, kdo so liderji in katerim igralcem lahko pustiš več prostora. Drugih večjih razlik sploh ne opažam. Tudi sodniška dvojica je solidno opravila nalogo.
V	zadnjih sezonah si bil med mlajšimi v ekipi, letos pa je tvoja vloga drugačna.
Vloga branilca je vselej odgovorna, tako da sem na to vajen že od mladinskih lig. Kot starejši igralec imaš seveda v odločilnih trenutkih večjo težo, obenem pa moraš biti tudi vzgled mlajšim igralcem na tekmi in tudi na treningih. Včasih moraš biti tudi potrpežljiv: soigralci niso, kot prej, izkušeni košarkarji, ampak mladi, ki se šele učijo. (V.S.)
NAJ DOSEŽKI
ELVIS KLARICA
Med najboljše strelce minulega kroga sodi bre-žan Elvis Klarica (24. 11. 1981). Koprčan, ki že drugo leto igra pri Bregu, večkrat vadi met tudi po treningu. Pravi, da je pri preciznosti zelo važna tudi podaja: »Strokovnjaki poudarjajo, da je podaja 50 % zadetka. Temu dajem tudi jaz velik poudarek. Seveda vplivajo na met še drugi dejavniki,« je pojasnil Elvis, ki mu od soigralcev najbolj ležijo podaje Secheta. Najraje meče trojke in zabija na koš. Med najboljše dosežke uvršča 12 zaporednih trojk in 66 prostih metov, ki jih je dosegel na treningu. Skupno: E. Klarica (Br) 24, R. Alberti (Bor) in M. Švab (K) 19, M. Ha-skič (Br) in P. Sosič (j) 18. Prosti meti: Paoletič (K) (4:4), Klarica (Br) (3:3), Švab (K) (9:12) Za 2T: Klarica (Br) (6:7), M. Jevnikar (Br) (5:6)
Za 3T: Haskič (Br) in Slavec (J) (3:8), Klarica (Br) (4:10) Statistika flop: Lokatos (skupno v metih iz igre 0:5), Gantar (1:8 za dve točki)
C2-liga	IZIDI 1.		KROGA Ardita -
Lusetti 85:78. Goriziana - Venezia Giulia 58:75,			
Bor Radenska - Ronchi 73:71, Santos - CUS			
Udine 71:64, Breg - Latisana 81:91, CBU - UBC			
, Roraigrande - Collinare			81:72, Alba -
Credfriuli 87:65.			
Alba 1	1	0	87:65 2
Venezia Giulia 1	1	0	75:58 2
Latisana 1	1	0	91:81 2
Roraigrande 1	1	0	81:72 2
Santos 1	1	0	71:64 2
Ardita 1	1	0	85:78 2
Bor Radenska 1	1	0	73:71 2
CBU 1	1	0	0:0 2
UBC 1	0	1	0:0 0
Ronchi 1	0	1	71:73 0
CUS Udine 1	0	1	64:71 0
Lussetti TS 1	0	1	78:85 0
Collinare 1	0	1	72:81 0
Breg 1	0	1	81:91 0
Goriziana 1	0	1	58:75 0
Credifriuli 1	0	1	65:87 0
PRIHODNJI KROG: Lusetti			- Bor Radenska
(10.10 ob 20.30 na Alturi)		UBC - Goriziana,	
Credfriuli - Santos, Latisana		-	Alba, CUS Udine
- CBU, Venezia Giulia	- Ardita, Collinare - Breg		
(10-10 ob 20-30), Ronchi -		Roraigrande.	
D-liga vzhod izidi.		
KROGA Dinamo	- Grado	6:73, Perteole -
Romans 67:S0, NAB - Monfalcone 6S:74,		
Kontovel - Dentesano 67:S3, Don Bosco - San		
Vito 70:71, Geatti	- Villesse S1:52.	
Geatti	110	S1:52 2
Dentesano	110	S3:67 2
Romans	110	S0:67 2
Grado	110	73:66 2
Monfalcone	110	74:6S 2
San Vito	110	71:70 2
Sbrindella UD	000	0:0 0
Don Bosco	110	70:71 2
NAB	1 0 1	6S:74 0
Dinamo	1 0 1	66:73 0
Perteole	1 0 1	67:S0 0
Kontovel	110	67:83 2
Villesse	1 0 1	52:S1 0
PRIHODNJI KROG Sbrindella		Grado, Romans
- Geatti, Dinamo -	Perteole, Monfalcone - Don	
Bosco, San Vito - NAB, Villesse		Kontovel (10.10
ob 1S.00)		
20
Torek, 6. oktobra 2009
NOGOMET
/
elitna liga - Po tretji zaporedni zmagi
Kras
beži
Kneževič pokopal Pro Cervignano v prvem polčasu - Sami na vrhu lestvice
3. krog
Kaj se dogaja pri Primorju in Zarji Gaji?
Tretji krog je pri ekipah naših društev v raznih amaterskih prvenstvih zaznamovala številka 3. Kras Koimpex je v elitni ligi tretjič zapored zmagal, Zarja Gaja je v 2. AL visoko izgubila s 3:0, pro-seško Primorje pa je še tretjič zapored na tekmi prejelo tri gole.
O Krasu smo že veliko pisali. Vse (za zdaj) gre po najlepšem redu. To pa ne velja za ekipi naših društev v 2. AL. Zarja Gaja in Primorje, naša kluba, ki imata največ slovensko govorečih igralcev, sta doslej igrala zelo nekon-stantno. Kar ni dobro za ekipi, ki sta letošnjo sezono začeli z ambicioznimi cilji (play-off). S tako igro (Zarja Gaja) in s tolikimi prejeti goli (Primorje) se moštvo lahko bori le za obstanek.
Pri Zarji Gaji so resda bili odsotni trije ključni nogometaši (Goran Križmančič, Vili Bečaj in v napadu Zocco, ki je sicer vstopil na igrišče v drugem polčasu). To pa ne sme biti alibi, saj bi se bili morali izkazati drugi. Zaskrbljujoča je tudi fizična priprava vzhodno-kraške ekipe. V drugem polčasu so bili rumeno-modri brez kisika. V vzhodno-kraškem taboru jim je sreča obrnila hrbet tudi s poškodbami. Novi nakup Bazzara in Igor Ghezzo (oba napadalca) morata pod nož.
Posebno poglavje pa je Primorje, ki je v državnem pokalu zmagalo vse tri tekme in igralo zelo prepričljivo. Nato pa se je nekaj zataknilo. Po prihodu okrepitev (Puzzerja in Mescie) so zatajili nekateri ključni igralci. Predvsem branilci, ki so bili v lanski sezoni stebri moštva.
Marsikdo se tudi sprašuje, ali naši igralci niso kos težkim situacijam. Prepričani smo, da ni tako. Že večkrat so odločilno reagirali in dokazali, da se lahko borijo tudi za višje cilje. Torej, ko-rajžno naprej! (jng)
Lani je Krasu uspelo prepričljivo napredovati kljub stalnim težavam (zlasti bolečine v hrbtu in težave z gležnjem) najboljšega napadalca repenske ekipe, Radenka Kneževiča. Letošnje prvenstvo pa je napadalec iz Sežane začel naravnost enkratno. Med strelce se je doslej vpisal vsaj enkrat na vsaki tekmi (v treh krogih je že štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo), včeraj pa je tekmo odločil v drugem polčasu: z dvema goloma v dvajsetih minutah je spravil na tla Pro Cervignano, nato pa je obramba Krasa poskrbela za to, da se domači niso več pobrali.
Musolinovi varovanci so znova igrali prepričljivo in proti solidnemu nasprotniku, ki je v prvih dveh krogih zbral štiri točke, pokazali vse svoje tehnične in taktične vrline. Zelo organizirano moštvo - razdalja med vrstami je vedno brezhibna, napad pomaga zveznim igralcem, zvezna vrsta pa obrambi - je torej postavilo svojo kandidaturo za eno od mest tik pod vrhom. Po neodločenem izidu Monfalconeja so Kneževič in soigralci celo sami na prvem mestu. Seveda je prvenstvo šele na začetku in gotovo bodo prej ali slej belordeči naleteli na črn dan, vendar devet točk v treh krogih je za novinca res izvrsten začetek prvenstva.
V nedeljo v Cervignanu so, po izenačenem prvem polčasu, ko sta obe ekipi imeli nekaj priložnosti, bile odločilne prve minute nadaljevanja. Trener Mu-
Krasov vratar Michele Contento je v Červinjanu vsaj enkrat odločilno posegel
kroma
solino je med odmorom nekoliko spremenil postavo in prešel na standardni 44-2. Z bolj široko igro je bil Kras takoj učinkovitejši. Sicer je najprej vratar Krasa Contento z odličnim posegom zaustavil napadalca Cervignana, a kmalu zatem je po kotu Kneževiču uspelo s kratke razdalje z glavo zadeti v polno. Po vodstvu je za Kras postalo vse lažje in v protinapadu je slovenski strelec še drugič premagal domačo številko 1. Cervigna-no je bil brez moči, tako da je bil v zadnjem delu tekme celo Kras bližji tretjemu golu kot domača ekipa častnemu.
Euro(v) Breg na »dizelski pogon«
Brežani so letošnjo sezono v 2. AL začeli s povprečnimi rezultati, čeprav so cilji, ki so si jih postavili pred začetkom prvenstva, zelo visoki (play-off). V nedeljo pa so dokazali, da so na pravi poti. Breg, pod taktirko izkušenega in strogega trenerja Eu-ra Petagne, je ustvaril številne priložnosti za gol in diktiral tempo igre. Za popolni uspeh so dolinski navijači pogrešali le še večjo natančnost pred vrati, pa tudi kanček sreče.
Letošnja okrepitev Mladosti Dimitri Ferletič v akciji proti Campanellam
kroma
1. amaterska liga - Domač poraz Primorca
Za Primorec je bilo v nedeljo usodnih prvih petnajst minut tekme. V tem časovnem obdobju je namreč San Lorenzo dosegel dva gola in praktično se je tekma za trebensko ekipo končala, ko se je v resnici šele začela. Trener Sciarrone si ne razlaga, kako je mogoče, da igralci stopijo na igrišče z zgrešenim pristopom. Zaradi dekoncen-tracije je tudi tokrat Primorec ostal brez točk. Sicer Trebenci so poskušali nadoknaditi zaostanek in sredi polčasa tudi dosegli gol za začasni 1:2. Poskušali so tudi izenačiti, vendar so drago plačali novo napako obrambe, ki je omogočila gostom, da so tik pred dvojnim sodnikovim žvižgom dosegli še tretji gol. V drugem polčasu so seveda Lanza in soigralci poskušali igrati na vse ali nič, ampak drugi del tekme se je začel s četrtim golom gostov. Primorec je nadaljeval z napadi, v celi tekmi si je priigral vsaj osem zrelih priložnosti za gol, a tudi zaradi nekaj odličnih posegov vratarja San Lorenza se je moral zadovoljiti z golom Micorja za končni 2:4.
2. in 3. amaterska liga - Štiri tekme, tri osvojene točke
Hud spodrsljaj Zarje Gaje in doslej najboljša tekma Brega
Brežani bi zaslužili vse tri točke - Primorje znova (tretjič zapored) prejelo tri zadetke - Le točka za Mladost
V	drugi amaterski ligi, po 3. krogu, prihajajo spodbudne novice le iz Bregovega tabora. Brežani so v Vižovljah odigrali prav gotovo najboljšo tekmo v novi sezoni. »Igrali smo zelo koncentrirano in vse je delovalo kot je treba. Ustvarili smo številne priložnosti za gol. Škoda le, da nam ni uspelo še enkrat za-tresti nasprotnikove mreže. Zaslužili bi vse tri točke, saj smo bili boljši od Sistiane,« je ocenil spremljevalec Lorenzo Zupin, ki je pohvalil Coppolo. »Zdaj moramo nadaljevati v tem stilu,« je še dodal Zupin.
Nekaj pa ne gre s Primorje (3:3 s Chiarbolo) in z Zarjo Gajo (3:0 v Miljah). Pri-morje je sicer igralo neodločeno, potem ko je vodilo s 3:1. »V vodstvo smo prišli z veliko lahkoto. Nato pa smo se popolnoma skoncentrirali in naredili celo vrsto usodnih napak. Odpovedali so nekateri ključni igralci in predvsem obramba. Znova smo prejeli tri gole. Že tretjič v treh krogih. Tako je gre,« je bil kritičen predsednik Roberto Zup-pin, ki je še dodal: »Da bi Chiarbola celo zaslužila zmago«. Obe ekipi sta tekmo končali z devetimi igralci na igrišču.
S precej klavrno predstavo pa je v Miljah povsem zasluženo izgubila Zarja Gaja. Vzhodno-kraška ekipa je le enkrat streljala proti vratom, kar je absolutno premalo. Po prve polčasu brez zadetkov, je sodnik v drugem delu izključil Bernobija in Muglia je izkoristila številčno premoč na igrišču. Z dvema napakama v obrambi so gostitelji po-vedli. Reakcije Zarje Gaje pa ni bilo. »Igrali smo slabo. Tudi Muglia ni blestela, čeprav je njihova zmaga povsem zaslužena,« je priznal podpredsednik Edvin Milkovic.
V	tretji amaterski ligi je Mladost osvojila točko v gosteh proti Campanellam, ki so tudi prve prešle v vodstvo po hudi napaki obrambe Mladosti. Po zaslugi Gagliana je doberdobsko moštvo najprej izenačilo že v prvem polčasu, nato pa prešlo v vodstvo v uvodnih minutah nadaljevanja. Potem pa je prišlo do padca koncentracije, ki si ga trener Mladosti Fabio Sambo ne zna razlagati: »V prvem polčasu in vse do drugega gola Gagliana smo igrali zelo dobro, potem pa so fantje nerazumljivo popustili. Igrali smo zmedeno in kmalu prejeli drugi gol.« V zadnjih minutah tekme je Mladost precej trpela, a tudi po zaslugi vratarja Custrina iztrgala točko.
Usodnih 15 minut
Sciarronejevi varovanci pričeli igrati, ko je nasprotnik že vodil z 2:0 - Osem priložnosti, dva gola
Postave in izidi
Pro Cervignano - Kras 0:2 (0:0)
STRELEC ZA KRAS: v 9.dp in 28.dp Kneževič.
KRAS: Contento, Paravan, Tomizza, Giacomi,
Sessi, Bagon, Bertocchi (Batti), Centazzo,
Kneževič, Vigliani (Cipracca), Mosca (Orlando).
Trener: Musolino.
Vesna - Ponziana 2:2 (1:1)
STRELCA ZA VESNO: v 22. Cheber, v 39.dp P. Carli
VESNA: Dovier, Stradi, Bibalo, Giorgi (P. Carli),
Grgič, Leghissa, Cheber, Visintin, Ronci
(Bertocchi), Leone, Donda (Salice). Trener:
Veneziano.
Buttrio - Juventina 2:2 (0:1)
STRELCA ZA JUVENTINO: v 26. Masotti, v 12.dp Marini.
JUVENTINA: Furios, Trevisan, lansig, Gerometta, Morsut, Masotti, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Cadez, Stabile (Marini). Trener: Tomizza. Lumignacco - Sovodnje 2:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 35.dp Bernardis. SOVODNJE: Burino, Pacor, Tomšič, Losetti (Martellani), Colapinto, Simone, Feri, Trampus (E.Kogoj), Bernardis, Reščič, Ferro (Stergulz). Trener: Sari.
Primorec - San Lorenzo 2:4 (1:3)
STRELCA ZA PRIMOREC: v 25. Lanza, v 20.dp Micor.
PRIMOREC: Sportiello, Sincovich (Palmisano), Ojo, Meola, Santoro, Boccuccia, Di Gregorio, Mercandel (Petranich), Micor, Sau, Lanza. Trener: Sciarrone.
Sistiana - Breg 1:1 (1:1)
STRELEC ZA BREG: v 30. avtogol Milos.
BREG: Barbato, Medda, Farra (Bursich), Bussi,
Degrassi, Gargiuolo, Leghezza, Suttora, Krevatin,
Coppola, Snidar. Trener: Petagna.
Chiarbola - Primorje 3:3 (2:3)
STRELCI ZA PRIMORJE: v 16. Puzzer, v 20. Siccardi,
v 28. iz 11m Pipan.
PRIMORJE: Zuppin, Mihič, Pulitano' (Bullo),
Brajnik, Merlak, Tomasi, Mescia, Ferro, Puzzer
(Colasuonno), Pipan, Siccardi (Zidarich). Trener:
Gulič. IZKLJUČITVI: Mescia in Ferro.
Muglia - Zarja Gaja 3:0 (0:0)
ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Franco, Candotti
(Primosi), Segulin, V. Križmančič, Schiraldi, Kariš,
Bernobi, Mihelčič, Jarc (Zocco). Trener: Di Summa.
IZKLJUČEN: Bernobi.
Campanelle - Mladost 2:2 (1:1)
STRELEC ZA MLADOST: v 36. in v 6.dp Gagliano.
MLADOST: Custrin, Kobal, Radetič, Zotti, E.
Zorzin, C. Zorzin, Ferletič, Bressan, Gagliano
(Gobbo), Vitturelli, Bensa (Visintin). Trener:
Sambo.
Elitna liga izidi 3. kroga				
Azzanese - Monfalcone			1:1,	Fincantieri -
Sevegliano 2:2, Fontanafredda				- Pro Fagagna
1:1, Pro Cervig	nano	Kras 0:2, Rivignano -		
Muggia 0:1, San Luigi		- Tolmezzo 2:1, Sarone		
- Tricesimo 1:2,	Corno	- Torviscosa 1:1.		
Kras Koimpex	3	3	0	0 8:2 9
Monfalcone	3	2	1	0 5:1 7
San Luigi	3	2	1	0 4:2 7
Tricesimo	3	2	0	1 3:4 6
Fontanafredda	3	1	2	0 5:2 5
Torviscosa	3	1	1	1 3:2 4
Fincantieri	3	1	1	1 5:5 4
Pro Fagagna	3	1	1	1 3:3 4
Muggia	3	1	1	1 2:2 4
Pro Cervignano	3	1	1	1 2:3 4
V. Corno	3	1	1	1 3:5 4
Rivignano	3	1	0	2 1:3 3
Sevegliano	3	0	2	1 2:3 2
Azzanese	3	0	1	2 2:5 1
Sarone	3	0	1	2 2:5 1
Tolmezzo	3	0	0	3 3:6 0
PRIHODNJI KROG Kras -			Fincantieri	
Promocijska liga
IZIDI 3. KROGA Buttrio - Juventina 2:2, Centro Sedia - Staranzano 1:1, Gemonese - Pozzuolo 3:0, Lumignacco - Sovodnje 2:1, Pro Gorizia -Villesse 1:2, San Daniele - Martignacco 2:2, Trieste Calcio - Union 3:2, Vesna - Ponziana 2:2.
San Daniele	3	2	1	0	4:2	7
Gemonese	3	2	0	1	6:4	6
Trieste Calcio	3	2	0	1	7:5	6
Lumignacco	3	1	2	0	3:2	5
Martignacco	3	1	2	0	4:3	5
Vesna	3	1	2	0	4:3	5
Pro Gorizia	3	1	1	1	4:3	4
Juventina	3	1	1	1	5:5	4
Buttrio	3	1	1	1	3:4	4
Union	3	1	0	2	6:5	3
Ponziana	3	0	3	0	3:3	3
Staranzano	3	0	3	0	2:2	3
Sovodnje	3	1	0	2	3:4	3
Villesse	3	1	0	2	2:5	3
Centro Sedia	3	0	1	2	2:4	1
Pozzuolo	3	0	1	2	1:5	1
PRIHODNJI KROG		Juventina		-	Pro Gorizia,	
Sovodnje - Vesna
1. amaterska liga					
IZIDI 3. KROGA Domio - Turriaco 0:2, Fogliano					
- Azzurra 1:2,	Gradese -	Capriva 0:1		, Isonzo -	
Costalunga 2:0, Mariano		Medea 1:1		Primorec	
- San Lorenzo 2:4, Pro Romans			- Zaule 0:1		San
Giovanni - Ronchi 0:0.					
Zaule	32	1	0	5:1	7
Pro Romans	32	0	1	4:1	6
Turriaco	32	0	1	4:4	6
Isonzo	31	2	0	5:3	5
San Lorenzo	31	2	0	8:6	5
Fogliano	31	1	1	5:3	4
Azzurra	31	1	1	3:4	4
Capriva	31	1	1	2:3	4
Domio	31	1	1	4:5	4
Ronchi	31	1	1	2:4	4
Medea	30	3	0	4:4	3
San Giovanni	30	3	0	1:1	3
Primorec	31	0	2	4:5	3
Mariano	30	2	1	2:4	2
Gradese	30	1	2	2:4	1
Costalunga	30	1	2	1:4	1
PRIHODNJI KROG San Giovanni - Primorec					
2. amaterska liga					
IZIDI 3. KROGA Begliano - Piedimonte 1:1,					
Chiarbola -	Primorje 3:3, Fiumicello - San				
Canzian 2:2, Muglia		Zarja Gaja 3:0, Opicina -			
Sant'Andrea 1:0, Pieris - Esperia 1:1, Romana -					
Cormonese 1:2, Sistiana			Breg 1:1		
Cormonese	3	2	1	0	5:3 7
Muglia	3	2	0	1	5:2 6
Opicina	3	2	0	1	5:4 6
Breg	3	1	2	0	7:5 5
Begliano	3	1	2	0	5:4 5
Piedimonte	3	1	2	0	3:2 5
Sistiana	3	1	2	0	3:2 5
Primorje	3	1	1	1	11:9 4
Pieris	3	1	1	1	4:3 4
Esperia	3	1	1	1	3:3 4
Chiarbola	3		3	0	6:6 3
Romana	3	1	0	2	3:4 3
Zarja Gaja	3	1	0	2	3:6 3
San Canzian	3	0	2	1	3:4 2
Fiumicello	3	0	1	2	4:6 1
Sant'Andrea	3	0	0	3	3:11 0
PRIHODNJI KROG Breg			Fiumicello, Primorje		
- Sistiana, Zarja Gaja		- Esperia			
3. amaterska liga
IZIDI 3. KROGA Audax - Montebello 1:2, Campanelle - Mladost 2:2, Poggio - Mossa 1:3, Sagrado - Aurisina 4:0, Terzo - Ruda 1:2, Torre - Lucinico 1:0, Villa - CGS 1:2, Roianese prosta.
CGS	3	3	0	0	8:4	9
Terzo	3	2	0	1	7:3	6
Roianese	2	2	0	0	5:3	6
Montebello	3	1	2	0	3:2	5
Sagrado	3	1	1	1	6:3	4
Mossa	2	1	1	0	4:2	4
Ruda	3	1	1	1	3:3	4
Villa	3	1	1	1	2:2	4
Poggio	3	1	1	1	3:4	4
Mladost	3	1	1	1	5:7	4
Audax	3	1	0	2	7:8	3
Torre	3	1	0	2	3:4	3
Campanelle	2	0	1	1	4:5	1
Lucinico	3	0	1	2	0:3	1
Aurisina	3	0	0	3	3:10	0
PRIHODNJI KROG Mladost - Roianese
24
T
orek, 6. oktobra 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
nogomet - V promocijski ligi
Pri Vesni in Juventini razočarani nad rezultatom
Nove poškodbe (Cadez in Trampus) - Sovodenjci so se prebudili prepozno - V soboto dva derbija
Po treh krogih nismo videli še prave slike skupine B promocijske lige. Favoriti naj bi šele segrevali motorje, nekateri pa presenečajo. Pravi obraz lige bomo videli čez nekaj krogov.
Z vklopljeno ročno zavoro igrata Juventina in Vesna. Ekipa štandreške-ga društva je v Buttriu igrala le neodločeno. Trener Giovanni Tomizza je bil zadovoljen s prikazano igro, še zdaleč pa ne z rezultatom. »Izgubili smo dve točki,« je komentiral in še dodal: »Fantom nimam kaj očitati, saj so se borili in so dali vse od sebe. Na umetni travi, na kateri imamo očitno vedno težave, smo prikazali lepo igro in ustvarili številne lepe akcije. Kljub temu pa smo le dvakrat zadeli v polno. Zal proti koncu tekme nismo znali obdržati mirne krvi in tekmo nismo speljali do konca v našo korist.« Tomizza je pohvalil Ma-sottija. Negativna novica je poškodba Cadeza (najbrž pretegnjena mišica pri dimljah), ki se je tako pridružil Kovicu, Furlanu in Giannotti.
Drugič zaporedoma pa so zapustili igrišče poraženi Sovodenjci, ki so tokrat izgubili v Lumignaccu. V prvem polčasu so igrali bolje gostitelji. »Igra
jadranje
Na Barcolini tudi 26 jadralcev Čupe in Sirene
Prvo poglavje letošnje Barcolane je mimo. V nedeljo se je zaključila množična Barcolina, ki je v Trst privabila preko 300 mladih jadralcev. V nedeljo zaradi brezvetrja niso opravili niti enega plova, tako da so sobotne tri uvrstitve veljale tudi za končno lestvico. Tekmovalci so se pomerili v razredu optimist, laser in tecno293 (jadralna deska). Med nastopajočimi so bili tudi jadralci Čupe in Sirene. Najštevilnejši so bili junioresi v razredu optimist, kjer je v soboto nastopilo 148 jadralcev. Med tekmovalci naših klubov je bil v tej starostni kategoriji najboljši Mirko Juretič (Čupa) na 10. mestu. V sobotnih regatah je bil 31. in dvakrat 19. Član Sirene Matia Ugrin, ki sicer trenira pod vodstvom trenerja Čupe Maurizia Benčiča, pa je bil 22. (52, 12, 30). Med kadeti je bila v konkurenci 88 tekmovalcev najboljša Jana Germani (Čupa), ki je z 22. in 6. mestom zasedla končno 9. mesto. Med kadetinjami je bila tretja. Sebastjan Cettul (Čupa) je bil 15. (26, 10), Sirenina jadralca Max Zulia-ni in Pietro Osualdini pa 17. (25, 16) oziroma 19. (24, 19). Na jadralni deski v razredu tecno293 pa je nastopilo 6 Čupinih tekmovalcev. V starostni skupini Presidente je bil Ivan Roici 7. med osmimi nastopajočimi. Med jadralci pod 17. letom starosti pa je bil med 20 konkurenti najboljši Martin Milič na 13. mestu.
Izidi: optimist - juniores: 1. Oliver Oczycz (Nem) 21 točk (7, 1, 13), 10. Mirko Juretič (Čupa) 69 (31, 19, 19), 22. Ma-tina Ugrin (Sirena) 94 (52, 12, 30), 89. Thomas Gruden 265 (ocs, 84, 33), 119. Cecilia Fedel 322 (95, 89, ocs), 120. Martina Hu-su 322 (94, 124, 114), 139. Haron Zeriali 384 (110, 126, ocs) - vsi Čupa; kadeti: 1. Elia Vitali (Ita) 4 (3, 1), 9. Jana Germani (Čupa - tretja kadetinja) 28 (22, 6), 15. Sebastian Cettul (Čupa) 36 (26, 10), 17. Max Zuliani (Sirena) 41 (25, 16), 19. Pietro Osualdini (Sirena) 43 (24, 19), 28. Nicolas Starc (Sirena) 61 (32, 29), 31. Luca Carciotti (Čupa) 62 (34, 28), 51. Vanja Zuliani (Sirena) 98 (28, 70), 52. Samuele Ferletti (Čupa) 98 (37, 61), 54. Peter Marzo Magno (Sirena) 100 (70, 30), 61. Marco Marzo Magno (Sirena) 112 (52, 60), 76. Mattia Co-stantin (Čupa) 157 (dnc, 68), Davide Co-petti, Ivan Braico in Giulio Michelus (vsi Čupa) vsi dnc; tecno293 - Presidente: 7. Ivan Roici (8, 6);tecno293 - U17: 13. Martin Milič (17,10), 15. Albert Kerpan (13, 17), 18. Petra Sossi (16, dnf), 19. Gregori Ivan (19, dnf), 20. Johana Milič (dnf, dnf) - vsi Čupa.
resnici na ljubo ni bila najlepša,« je priznal predsednik Zdravko Kuštrin, ki je še dodal, »da je bila igra sicer zelo intenzivna in borbena.« Peta minuta drugega polčasa je bila usodna za be-lo-modre. Sodnik je domačinom do-sodil enajstmetrovko in po golu so So-vodenjci popustili na celotni črti. Vse do drugega gola, ko so si znova zavihali rokave. »Nato smo igrali kot prerojeni in uspelo nam je znižati zaostanek. Proti koncu tekme bi lahko celo izenačili,« je še povedal Kuštrin, ki je pohvalil ka-petana Sašo Tomšiča. »Zelo dobro je opravil svojo nalogo.« Ze v prvem polčasu pa se je poškodoval Trampus (pre-tegnjena mišica).
Kot pri Juventini tako niso s točko zadovoljni niti pri kriški Vesni, ki je igrala neodločeno 2:2 proti Ponziani. Pri ekipi kriškega društva sta gol zadela slovenska nogometaša Martin Che-ber in Peter Carli. »Sem zelo zadovoljen, da sta dala gol Martin in Peter. To še posebno velja za Petra, ki je odličen napadalec in ima ogromen potencial, ki pa ga včasih ne zna izkoristiti,« pravi športni vodja Paolo Vidoni. V prvem polčasu je Vesna držala vajeti igre v svo-
Peter Carli na pokalni tekmi proti Krasu
jih rokah in zasluženo povedla s Che-brom. Ponziani je s kančkom sreče uspelo izenačiti. V drugem polčasu so bili gostje bolj enakovredni. Domači trener je na igrišče poslal Bertocchija in Leghisso premaknil v napad. Menjava je bila posrečena, saj je bila Vesna bolj učinkovita. Predvsem v napadu, saj je
Leghissi uspelo zadržati žogo, tako da je obrambna vrsta lahko zadihala. Prav državni reprezentant na mivki je odločilno podal Petru Carliju, ki je deset minut pred koncem tekme zadel v polno. Nekaj minut kasneje pa je bilo znova 2:2. Ponziana je izenačila s pravim evro-golom, čeprav nekaj krivde nosi tudi Vesnin vratar, ki je bil slabo postavljen. »Z rezultatom prav gotovo nismo zadovoljni in po resnici povedano, sem bil po tekmi zelo jezen,« je priznal Vido-ni. »Vsekakor pozitivno je, da je končno zatresel mrežo napadalec. Doslej smo zadeli v glavnem z branilci,« je dodal Vidoni. Dobra vest je še, da poškodovani Monte dobro okreva in že trenira. Pri Vesni upajo, da bo na razpolago prihodnji mesec.
V SOBOTO - V kriškem taboru se medtem že pripravljajo na slovensko-goriški derbi v Sovodnjah. Včeraj so uradno potrdili, da bo tekma v soboto. V soboto bo na sporedu še en pomemben derbi. K Juventini v Štandrež prihaja Pro Gorizia, pri kateri igrata slovenska nogometaša Cristian Devetak (nekdanji kapetan Juventine) in Devid Ferletič. (jng)
V Vili Manin nagradili tudi naše smučarje
V vili Manin pri Passarianu je preteklo nedeljo potekal tradicionalni letni Praznik smučanja, na katerem so nagradili posamezna društva in tekmovalce, ki so se izkazali v pretekli smučarski sezoni v vseh smučarskih disciplinah. Rezultati deželnih tekem so namreč šteli za uvrstitev na lestvico za Pokal Friuladria. V prelepem okolju so se ob sončnem vremenu zbrali tudi predstavniki naših klubov. Na stopničke so se podali tudi nekateri mladi tekmovalci SK Devin in ŠD Mladina, ki sodelujejo v skupnem projektu Ski Pool Gadi. Med mladinci se je na prvo mesto uvrstil Mattia Rožič (Devin), na drugo Bernard Purič (Mladina), na tretje pa Danjel Simonettig (Devin). Na lestvici mlajših mladincev pa je prvo mesto pripadlo Mineju Puriču (Mladina), na drugo mesto se je uvrstil Matej Škerk (Devin). Naj zabeležimo še tretje mesto med mladinkami, ki je pripadlo Dani Purič (Mladina).
Na sliki: mladi nagrajenci, deželni delegat sodnikov Lojzko Popovic in predsednik SK Devin Dario Štolfa.
r. kneževič
Biti moramo skromni in požrtvovalni
Krasov napadalec in kape-tan Radenko »Ridži« Kneževič je v »top« formi. V treh krogih je dal štiri gole in je prvi strelec v elitni ligi. Nasprotnikove mreže je zatresel na vsaki tekmi. V brk vsem tistim, ki so mu pred sezono (bolj ali manj direktno) napovedali malo golov in neuspešno sezono.
»Treniramo zelo dobro in se počutim odlično. Ko napadalec ne da gola, ga pač kritizirajo. Zdaj pa ni tako in doslej sem zbral že štiri gole,« je dejal Kneževič, ki je tudi v elitni ligi pravi »luksuz« za ekipo re-penskega društva.
Ali si mogoče v elitni ligi na svoji koži občutil kakovostni skok? So branilci veliko bolj izkušeni?
Pozna se, da je elitna liga veliko bolj kakovostna od promocijske. Vsekakor smo šele na začetku, tako da nimam pregleda nad vsem ekipami. Prepričan pa sem, da v tej ligi ni slabih ekip. Tako da lahko izgubiš oziroma zmagaš proti vsakomur. Igrati pa moraš stoodstotno.
Ali ste v letošnji sezoni poostrili režim na treningih? So slednji bolj intenzivni?
Vsekakor. Prilagojeni so višji ligi. Veliko več časa smo posvetili fizični pripravi, tako da igra zelo pomembno vlogo kondicijski trener Matej Bombač, ki je že v lanski sezoni odlično opravil svojo nalogo.
Napadalci so seveda v večji meri odvisni od podaj ostalih soigralcev. Kateri igralec ti je doslej dal največ »assistov«?
V glavnem so to tisti igralci, ki igrajo na sredini igrišča. To so: Cen-tazzo, Giacomi in Bertocchi. Z bokov pa na zadnjih tekmah pride več uporabnih podaj z leve strani.
Monfalcone naj bi bil glavni favorit za napredovanje.
»Tako pravijo. Prvenstvo pa je dolgo in izenačeno. Vseh ekip še ne poznam. Proti Monfalconeju pa smo igrali že v pokalu. Kljub porazu smo jim bili povsem enakovredni oziroma smo ustvarili celo več priložnosti za gol kot oni. Bolj me skrbi, ali nam bo uspelo vsakič igrati koncentrirano in borbeno. Če bo tako, potem se ne smemo bati nikogar. Absolutno ne smemo podcenjevati nikogar. Biti moramo skromni in požrtvovalni. Le tako se bomo lahko borili za mesta na vrhu lestvice. (jng)
barcolana 2009 - Telefonica Black (že v Tržaškem zalivu) se mora znebiti odvečne teže
Bodini: »Razstavili smo le kuhinjo!«
Tržaški krmar želi opraviti tes hitrosti s Kosmino - Pokal Bernetti: Prva Maxi Jena, med redkimi do cilja tudi (diskvalificirani) Tiburon
Telefonica Black, menda prvi favorit letošnje 41. Barcolane, je zasidran v marini Porto San Rocco v Miljah, v naš zaliv pa je priplul iz španskega Alicanteja, ki ga je zapustil 25. septembra. Jadrnico, preimenovano v Intermatica Calvi Network, bo v nedeljo krmaril Tržačan Lorenzo Bodini, ki se je včeraj skupaj s kapitanom, Novo-zelandcem Alexom, že ogledal »skrivnosti« udeleženke regate okoli sveta Volvo Ocean race.
»Zadovoljen sem in presenečen obenem. Oceanska jadrnica, pa tako špartan-sko opremljena! Prosil sem Alexa, da bi jo razbremenili odvečne teže, razstavili pa smo lahko le kuhinjo. Še ta je tehtala vsega 2,3 kilograma,« je povedal Bodini in dodal, da so skupaj z jadrnico dobili tudi komplet jader za plovbo ob obali. »Izbira jader in preverjanje njihove ustreznosti je bistvenega pomena,« je še povedal Bodini, ki bo z jadrnico po Barcolani nastopil tudi na regati Middle sea race. Morda najbolj zanimivo je to, da je Bodini preko Branka Brčina prosil Mitjo Kosmino, da bi v četrtek pred nedeljsko regato v Tržaškem za-
livu opravil test hitrosti z Maxi Jeno.
»Tako bomo seveda odkrili karte, vendar bomo hkrati vedeli, kaj nas čaka. Za Telefonico Black bo to namreč prvič, da meri moči z jadrnicami, različnimi od razreda Vor70,« je še povedal Bodini.
TROFEJA BERNETTI - Po tradiciji je generalka pred Barcolano Trofeja Bernetti. Letošnja 38. izvedba v organizaciji se-sljanskega kluba Pietas Julia je zbrala preko 200 posadk, regato pa je zaradi skorajšnjega brezvetrja dokončalo nekaj več kot 30 jadrnic. Med njimi je bil tudi Čupin Tiburon, ki je zaključil na absolutnem 27. mestu. Zaradi nepravilnosti na startu pa je bil nato diskvalificiran. Prav taka usoda je doletela jadrnico Chardonnay, tako da je v kategoriji Foxtrot regato zaključila med desetimi samo ena jadrnica. To je bilo članom posadke v tolažbo, ampak so bili z uvrstitvijo vseeno nekoliko razočarani. »Večjih napak sicer nismo naredili. Dobro smo kontrolirali skupino, nismo pa šli proti odprtemu morju, kjer so napovedovali šibak za-hodni-jugozahodnik ali morda kaj maestrala,« je pojasnil Tomaž Milič, član po-
sadke Tiburona. Na Trofeji so pod Čupi-no zastavo nastopile še Ar Vag (Fulvio Is-cra), Monella (Edi Bandei), Amata (Aleksander Gaberščik), Via beato angelico (Edoardo Štokelj) in Adamant (Luciano Cherin), ki pa niso dokončale regate.
V skorajšnjem brezvetrju je zmagala Maxi Jena pred »I xe fioi«. Esimit Europa Igorja Simčiča je bil četrti, Veliki vihar-nik pa sedmi.
DO DANES - Na Barcolano se je do včeraj vpisalo 580 jadrnic.
ta
o
ta
(v
.ta
Politika in šport sta bila do kraja prepletena. Veliko bolj kot danes. S to razliko, da so se takratni politiki držali obljub. (Peter Vilfan, 7dni, 23. 9.)
Zagotovo jih menjam vsako leto in rekla bi, da se jih je nabralo okoli
petnajst. (Jolanda Čeplak o avtomobilih, Jana, 29. 9.)
Od sobote naprej bo Triestina drugačna. Bomo živahnejši.
(Neizpolnjena obljuba Denisa Godeasa, II Piccolo, 1.10.)
Tako pripisujem največ možnosti prav Riu. (Prerokba Dimitrija Križmana o
izboru za OI, Primorski dnevnik, 2.10.)
To smo naredili na human način. Najprej smo proti Sloveniji zelo izgubili, da bi potem minimalno zmagali. (Srbski predsednik Boris Tadic
o košarkarskem EP, Dnevnikov Objektiv, 3. 10.)
2 2 Torek, 6. oktobra
2009
PRIREDITVE
/
stalno gledališče fjk - Danes začetek sezone 2009-2010
Za uvod Kralj Ojdip
V glavni vlogi Franco Branciaroli, za režijo je poskrbel Antonio Calenda - Ponovitve do nedelje
Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine bo v novo sezono stopilo s klasično grško tragedijo Kralj Ojdip v režiji domačega umetniškega vodje Antonia Calende. Sofoklejevo dramo je deželno gledališče postavilo v ko-produkciji z gledališčem degli Incamminati ter z gledališčem iz Messine.
Calendovo branje antične tragedije se opira na So-foklejevo besedilo, a tudi na teoretske spise Sigmunda
Freuda, Reneja Girarda in drugih strokovnjakov. Režiser in glavni interpret Franco Branciaroli sta namreč posebno pozornost posvetila Ojdipovemu raziskovanju lastne intime, njegovemu »potovanju skozi sence in neznano«.
Predstava bo na odru gledališča Rossetti na sporedu vsak dan do nedelje, 11. novembra; večerne ponovitve bodo ob 20.30, v sredo in nedeljo pa ob 16. uri.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Sofoklej: »Kralj Ojdipus« / Produkcija: Stalno gledališče FJK, Teatro de Gli Incamminati in Teatro di Messina. Režija: Antonio Calenda. Urnik: danes, 6. oktobra ob 20.30, jutri, 7. ob 16.00, v četrtek, 8., v petek, 9. in v soboto, 10. ob 20.30 ter v nedeljo, 11. oktobra ob 16.00.
La Contrada -
Gledališče Orazio Bobbio
Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Emmerich Kalman: »Grofica Marica«,
opereta v organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ponovitvi bosta danes, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Nakup vstopnic je možen na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž - tel. 0481531445 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in 17. do 19. ure), elektronska pošta info@kclbratuz.org.
_SLOVENIJA_
■ MEJ NI FESTIVAL NETA 2009
V	NOVI GORICI
V	četrtek, 8. oktobra ob 20.00 v Kulturnem centru Mostovna / Dejan Du-kovski: »Druga stran«. Mal dramski teater od Bitola.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 17.00 v dvorani SNG Nova Gorica / Andrej E. Sku-bic: »Neskončni šteti dnevi«. SNG Nova Gorica.
V	nedeljo, 11. oktobra ob 20.30 v dvorani SNG Nova Gorica. Goran Vojno-vic: »Čefurji raus!«. Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 9. ob 19.30 in v soboto, 10. oktobra ob 20.00 / Thomas Middle-ton, William Rowley: »Premenjave«.
V	sredo, 14. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 17.00 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«.
V	petek, 16. oktobra ob 19.30 / Seba-stijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«.
V	soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«.
Mala drama
Do četrtka, 8. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II -Igra«.
V	ponedeljek, 12. in v torek, 13. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«.
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«.
V	petek, 16. oktobra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«.
V	soboto, 17. oktobra ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 6. in jutri, 7. ob 19.30., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 9. in v soboto, 10. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	ponedeljek, 12. oktobra ob 12.00 Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«.
V	torek, 13. ob 15.30 in 19.30 ter v sredo, 14. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtija«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«.
V	petek, 16. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«.
V	soboto, 17. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«.
Mala scena
V	sredo, 14. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	četrtek, 15. oktobra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
Šentjakobsko gledališče
V	sredo, 14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal.
Slovensko mladinsko gledališče
V	četrtek, 8. in v petek, 9. ob 10.00 ter v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov«. Režija: Vito Taufer.
V	soboto, 10. ob 20.30., v soboto, 17. in v nedeljo, 18. ob 20.00 in v petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Pe-ternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče.
černi koncert MZ Schola Cantorum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih. ZGONIK
Cerkev sv. Mihaela
V	soboto, 10. oktobra ob 20.30 / Celovečerni koncert MZ Schola Canto-rum »Aristotele Pacini« iz Atria v Abrucih.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	četrtek, 8. in v petek, 9. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musi-cum. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solisti: Élodie Méchain - sopran, Marcello Nardis - tenor in Marcel Vanaud - bariton.
V	torek, 13. oktobra ob 20.00, Gallusova dvorana / Letni koncert Orkestra slovenske vojske. Dirigent: Francois Boulanger. Solista: Janez Benko - klarinet in Aleš Ogrin - čelesta.
V	torek, 13., v sredo, 14., v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Linhartova dvorana / Franz Lehar: »Vesela vdova«, opereta. Režiser: Vinko Mo-derndorfer. Operni solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
V	četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Gabriel Chamura. Solist: Nikolaj To-karev - klavir.
V	nedeljo, 18. oktobra ob 19.00, Linhartova dvorana / Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2009. V sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	petek, 9. ob 20.30 in v soboto, 10. oktobra ob 18.00 / Peti koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Julian Kovatchev. Solista: Stefano Fu-rini - violina in David Briatore - viola.
ŠTIVAN
Cerkev sv. Janeza Krstnika
V	petek, 9. oktobra ob 20.30 / Celove-
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 - 1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00.
Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): še danes, 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od 17.00 do 20.30.
Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225.
Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6): do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob
nemi film
Poklon
Jugoslovanski kinoteki
V okviru Dni nemega filma, ki potekajo v Pordenonu, bo današnji četrti večer posvečen 60-letnici nekdanje Jugoslovanske kinoteke (danes srbskega državnega kinematografskega arhiva), ki je bila ustanovljena v Beogradu leta 1949. Kinoteka se je iz prvotnega jedra, ki je štelo nekaj sto izvodov filmov, razvila v arhiv, ki danes hrani okoli 95.000 filmov, zaradi česar je postala najobsežnejši kinematografski arhiv jugovzhodne Evrope. Približno 85 odstotkov filmov Jugoslovanske kinoteke je tujih in zato je zbirka posebno zanimiva za arhivarje in raziskovalce iz vsega sveta. V okviru današnjega večera bodo v Pordenonu predvajali nekatere zgodovinsko pomembne srbske filme in nekaj tujih raritet.
Počastitev jubileja Jugoslovanske kinoteke pa ne bo edini današnji dogodek, saj bodo v pordenonskem gledališču Verdi počastili spomin na italijanski divi nemega filma Francesco Bertini in Polo Negri, obenem bodo predvajali na novo odkrit krat-kometražec Kennetha Macphersona Monkey's Moon iz leta 1929 in film Maurica Elveya The Sign of Four iz leta 1923, ki pripoveduje dogodivščine detektiva Sherlocka Holmesa. Dnevi nemega filma bodo v Porde-nonu potekali do 10. oktobra.
praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«.
BARKOVLJE
SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): do
18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
Bambičeva galerija, Proseška ul. 131:
do 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 11. oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne.
GORICA
V	galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30.
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž je do
20. oktobra na ogled razstava z naslovom Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama; odprto od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro ter med prireditvami.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in ris-
be Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN
Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. KOPER - PIRAN
Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Otvoritev v petek, 9. oktobra ob 19.00 v Galeriji Loža in ob 21.00 v Mestni galeriji. Možnost ogleda do 22. novembra.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) je do 16. oktobra na ogled razstava Jaše Mrevlje z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO
V	galeriji Hiša kulture: do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji.
Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa.
Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti.
Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«.
Galerija Družina (Krekov trg 1): od danes, 6. oktobra (otvoritev ob 19.00), do 17. oktobra bo na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi Tri desetletja izrazov Drage. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 8. oktobra 2009
6

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Lorenzo Da-
ri - ksilofon in baterija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Tutti pazzi per la Tele (v.
A. Clerici) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
1.35 Aktualno: Sottovoce (v. G. Mar-zullo)
V^ Rai Due
6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.15 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00, 1.20 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.00 Nan.: 90210
16.40 Variete: Scalo 76 Talent (v. L. Ago-
sti, A. Rostagno) 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 0.50 Dnevnik 21.05 Nan.: Nebbie e delitti 3 22.50 Nan.: Law & Order 23.50 Film: The Clan (kom., It., '05, r. C. De Sica, i. P. Conticini)
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne - Prima, sledi Cominciamo be-ne
12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano
12.45 Dok.: Geo & geo 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.10 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.55 Dok.: La mia fattoria 16.35 Nan.: Barz
17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik
21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: GAP - Generazione alla prova (v. B. Rinaldi)
7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no
12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved
14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.40 Film: L'amante indiana (western, ZDA, '50, r. D. Daves, i. J. Steward)
17.25 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Danni collaterali (akc., ZDA '01, r. A. Davis, i. A. Schwarzenegger)
21.50 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: End Game (akc., ZDA, i. C. Gooding) 1.30 Dnevnik - pregled tiska
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-
nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B.
D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti)
21.10 Nan.: L'onore e il rispetto (i. G. Gar-ko, L. Torrisi, B. Gazzara, V. Spa-no)
23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.05 Nan.: Still standing
6.30	13.40, 17.25 Risanke
8.55	Nan.: Happy Days
9.30	Nan.: A-Team
10.20	Nan.: Starsky & Hutch
11.20	Nan.: The Sentinel
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti
15.00	Nan.: Gossip Girl
15.55	Nan.: Il mondo di Patty
16.50	Nan.: iCarly
19.25	Risanke: Simpsonovi
19.50	Nan.: Love Bugs 2
20.30	Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi)
21.10	Variete: Le Iene show (v. I. Blasi, Luca & Paolo)
0.00	Variete: Chiambretti Night - Solo
per numeri uno
1.40	Dnevnik - pregled tiska
7.00
7.15 8.10 9.00 9.30 12.00 13.00 13.50 14.30 15.25 16.15 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55
22.40 23.30
8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik
Nan.: The flying doctors Pregled tiska
Aktualno: L'eta non conta Nan.: Don Matteo 6 Dnevnik - kratke vesti Dok.: Borgo Italia Aktualno: ... Nel baule dei tempi Klasična glasba Dokumentarec o naravi Nan.: Lassie Risanke
Aktualno: Affreschi Pagine e fotogrammi Deželni dnevnik
Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., '73, r. M. Amendola, i. F. Citti)
Aktualno: Videomotori Film: Ricco e strano (r. A. Hitchcock)
La 7
6.00
7.00
10.10
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 23.40
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Operazione Circeo (vrh., ZDA, '52, r. J. Mankiewicz, i. J. Mason)
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
21.10 Nan.: The District 0.35 Dnevnik
1.10 Aktualno: Otto e mezzo Variete: Victor Victoria
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.45 Lutk. nan.: Bisergora (pon.) 10.00 18.45 Risanke 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Dok.: National Geographic (pon.) 11.55 Bogdan Grom, portret umetnika (pon.)
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 15.45 Dok. nan: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.20 Gledamo naprej 17.30 0.25 Dok. serija: Resnice in neresnice o vitaminih in mineralih 18.00 Big fatherji 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.50 Gledamo naprej 19.55 Piramida
21.00 Mednarodna obzorja: Irska 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Zgodba o Indiji 0.50 Iz arhiva TVS: TV dnevnik
06.10.1991 (pon.) 0.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevniik Slovencev v Italiji
{p Slovenija 2
6.30 0.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal
8.10 Dober dan, Koroška (pon.) 8.40 Dok. odd.: City Folk - Ljudje evropskih mest 9.10 NLP, razvedrilna oddaja (pon.) 12.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopi-
tajem (pon.) 13.10 Na lepše (pon.) 13.40 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 14.10 Studio City (pon.) 15.05 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
06.10.1991 (pon.) 15.35 Pozdrav Afriki (pon.) 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost (pon.)
20.00	Mlad. serija: Muzikajeto
20.30	Globus
21.30	Dediščina Evrope (pon.)
23.30	Lit. nad.: Doktor Živago (pon.)
0.20	Derren Brown: Miselni triki (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 14.40 15.00 15.10 15.55 16.25 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 22.45 23.45 0.30
8.00 8.20 9.00 9.05 10.05
10.35
18.00 18.45 19.00 20.00
20.30 21.30 22.00 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Kuharski recepti Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - magazin Meridiani - Aktualna tema Izostritev
Vremenska napoved Primorska kronika 22.20, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje
Folkest 2009
Potopisi
»Q« - trendovska oddaja Biker explorer
Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Istra in...
Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
Dnevnik TV Primorka (pon.) 23.30 Videostrani 10.00 Novice 22.00 Mozaik
17.20 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.)
Videostrani z novicami vsako polno uro
Mladinska oddaja: Videofronta Pravljica
Spoznajmo jih (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved
Primorski tednik Turizem in mi Asova gibanica Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele črnih tančic; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Poudarek dneva; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Torek, 6. oktobra 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
vremenska slika

Nad našo deželo se v nižjih plasteh ozračja zadržuje precej vlažen zrak. Razlog tega vremenskega stanja je prisotnost območja visokega zračnega pritiska nad osrednjim Mediteranom in ,, prehod številnih atlantskih ^front severno j^pK^.jJ.« od Alp.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.36
Dolžina dneva 11.26
LUNINE MENE
Luna vzide ob 19.13 in zatone ob 8.44
Nad Sredozemljem, Balkanom in jugovzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno Evropo se zadržuje vremenska fronta. Z jugozahodnikom doteka nad naše kraje topel in občasno bolj vlažen zrak.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv bo danes zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale z vremenom povezane težave, občasno bodo okrepljeni tudi nekateri bolezenski znaki.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.15 najnižje -55 cm, ob 11.43 najvišje 54 cm, ob 16.50
najnižje -36 cm, ob 23.33 najvišje 30 cm. Jutri: ob 5.34 najnižje -47 cm, ob 12.04 najvišje 53 cm, ob 18.20 najnižje -37 cm, ob 24.01 najvišje 22 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........21 2000 m............9
1000 m ..........16 2500 m............7
1500 m ..........11 2864 m............5
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
10/23
S
&
<r
TOLMEČ O
12/22
CELOVEC O 8/21
TRBIŽ O
11/21
o 8/20
KRANJSKA G. Q TRŽIČ
9/21

08/21
S. GRADEC
CELJE 9/24 O
MARIBOR
O 10/24
PTUJ O
M. SOBOTA
O 9/24
ČEDAD O VIDEM O 14/22 13/23
O
KRANJ
O PORDENON
14/22
GORICA O
15/23
O N. GORICA
14/22
O
LJUBLJANA
12/22
POSTOJNA
O 12/19
KOČEVJE REKA 15/23
ZAGREB 11/24 O
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost: od obale do Predalp bo oblačno z meglicami, tekom dneva bodo možne delne razjasnitve; ponekod pa bo lahko tudi občasno deževalo. V Alpah bo vreme lepše, zlasti na Trbiškem.
Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo zmerno do pretežno oblačno, omembe vrednih padavin ne bo. Drugod bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod bo pihal šibak jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
O GRADEC
11/23
TOLMEČ O
12/22
CELOVEC O 9/21
TRBIŽ O
11/21
o 9/20 KRANJSKA G. Q TRŽIČ
10/22
VIDEM O
13/23 O PORDENON
14/22
'■V
ČEDAD O
14/22
O KRANJ
O 9/22 S. GRADEC
CELJE 10/25 O
MARIBOR
011/24
PTUJ
O
M. SOBOTA
010/24
„	LJUBLJANA /sJ	W
GORICA <-. O N. GORICA	13/23 N. MESTO 11/25
G°5!i-A O ■.cm POSTOJNA	O
O 13/19	---
KOČEVJE
o -
ČRNOMELJ
ZAGREB 12/25 O
15/23
15/22
REKA 16/23
CNAPOVED ZAJUTRI
V Alpah bo spremenljivo, več jasnine bo na Trbiškem območju. Od obale do Predalp bo v glavnem oblačno z možnostjo občasnih krajevnih padavin. Možne bodo tudi delne razjasnitve, zlasti proti obalnemu območju. Pojavljale se bodo meglice.
Jutri in v četrtek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Na zahodu bo pretežno oblačno, predvsem v četrtek bo tam ponekod občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.
j utri
V	spomin na sv. Cirila in Metoda
Italijanska poštna uprava bo v sredo, 7. oktobra izdala posebno poštno vrednotnico posvečeno zavetnikom Evrope. Med njimi sta tudi sveta brata Ciril in Metod, ki sta v IX. stoletju živela in delovala na Moravskem (današnja Slovaška) in v Panoniji (današnja Madžarska in ozemlje ob Savi in Dravi). Na prošnjo moravskega kneza Rastislava je carigrajski cesar Mihael III poslal Cirila in Metoda med Slovane s trojno nalogo: da bi ovrednotila slovansko kulturo, da bi ustanovila samostojno cerkveno pokrajino za Slovane in da bi zmanjšala premočen politični vpliv Frankov in premočen vpliv salzburških nadškofov.
Sveta brata sta res uveljavila sta-rocerkveno slovansko bogoslužje in zbrala okrog sebe veliko učencev, ki so po njuni smrti nadaljevali za vse slovanske narode izjemno pomembno kulturno in versko osamosvajanje.
Italijanska poštna uprava se je letos odločila, da bo izdala poseben spominski listič posvečen krščanskim koreninam Evrope. Med evropskimi zavetniki sta na lističu prikazana tudi Sv. Ciril in Metod.
Člani slovenskega filatelističnega kluba Košir iz Trsta so zaprosili osrednjo poštno upravo v Rimu, da na dan izida lističa odobri dvojezični poštni žig, na katerem sta prikazani ikoni svetih bratov.
Poleg tega so člani kluba v sodelovanju z zgodovinskim odsekom Narodne in študijske knjižnice iz Trsta ter s krožkom Foto Video Trst 80 pripravili v Galeriji Tržaške knjigarne razstavo o sv. Cirilu in Metodu na Tržaškem. Na ogled bodo dokumenti nekdanje ljudske šole pri Sv. Jakobu in sedanje nižje srednje šole pri Sv. Ivanu in na Ka-tinari.
Otvoritev razstave bo v Tržaški knjigarni v sredo, 7. oktobra ob 10. uri.
V	istih prostorih pa bo v sredo od 9.00 do 13.00 odprto tudi poštno okence, kjer bo na razpolago spominski poštni žig in posebna razglednica z ikono svetih bratov, ki jo je izdelal Paskval Zuanella iz Benečije.
poročilo - Podatki programa Združ enih narodov za razvoj (UNDP) za leto 2007
Svetovna lestvica stopnje razvoja držav Italija na 18., Slovenija na 29. mestu
NEW YORK - Kitajska, Kolumbija in Peru so v letu 2007 dosegle največji napredek na področju človekovega razvoja, kaže včeraj objavljeno poročilo Programa ZN za razvoj (UNDP). Slovenija se je glede na indeks človekovega razvoja tako kot v lanskem poročilu, uvrstila na 29. mesto, kaže poročilo, objavljeno na spletni strani UNDP.Predvsem zaradi porasta prihodkov je Kitajska glede na leto 2006 v letu 2007 med 182 državami, ki so v vključene v poročilo, napredovala za sedem mest na 92. mesto, Kolumbija in Peru pa za pet.
Kot država, ki ima najboljše življenjske pogoje, na prvem mestu ostaja Norveška, ki ji sledita Avstralija in Islandija, z najslabšimi pogoji pa je na zadnjem mestu že drugo leto Niger, pred njim sta Afganistan in Sierra Leone. Med prvimi desetimi državami je nova le Francija, ki je izrinila Luksemburg. Od slovenskih sosed je Hrvaška na 45. mestu, Madžarska na 43., Avstrija na 14. in Italija na 18. Srbija je na 67. mestu, Bolgarija na 61., Romunija na 63., Črna gora na 65., Albanija na 70., Makedonija na 72., Bosna in Hercegovina na 76., Češka na 36., Slovaška pa na 42. mestu. Rusija je 71. mestu, ZDA na 13., Nemčija pa na 22.
Indeks izračunavajo glede na pričakovano življenjsko dobo, dostop do izobrazbe, ki se meri s stopnjo pismenosti in deležem udeležbe v izobraževanju ter na dostojnost življenja, ki ga merijo s primerjavo kupne moči. Kot je poudaril UNDP v poročilu, se podatki nanašajo na leto 2007 in ne odražajo vpliva globalne gospodarske krize, ki ima velik vpliv na dosežke človekovega razvoja v številnih državah.
UNDP se je sicer v letošnjem poročilu z naslovom »Preseči ovire: Mobilnost in razvoj« osredotočil na to, kako lahko boljše politike držav na področju mobilnosti vplivajo na vzpodbujanje človekovega razvoja. Kot navaja UNDP, je v svetu skoraj milijarda migrantov. Največ je tistih, ki migrirajo znotraj svoje lastne države - okoli 740 milijonov.
Teh je štirikrat več kot mednarodnih migrantov, ki se selijo med državami.
Mednarodnih migrantov je 214 milijonov. Od teh jih samo tretjina ali manj kot 70 milijonov migrira iz držav v razvo-
ju v razvite države. Več kot 200 milijonov se jih preseljuje iz ene razvite države v druge ali iz držav v razvoju v druge države v razvoju.
Sedem odstotkov vseh migrantov je tistih, ki so se bili prisiljeni iz svojih držav preseliti zaradi varnostnih razlogov ali oboroženih konfliktov. Takih je 14 milijonov, večinoma pa migrirajo v sosednje države, medtem ko jih le pol milijona migrira v razvite države. Kakih 26 milijonov pa jih je razseljenih znotraj držav s konflikti.
Na splošno sicer dve tretjini vseh migrantov migrirata v države z višjim indeksom človekovega razvoja. Prebivalci revnih držav pa so najmanj mobilni, kar odraža tudi podatek, da se je manj kot odstotek Afričanov preselilo v Evropo. Delež mednarodnih migrantov v svetovnem prebivalstvu je kljub številnim dejavnikom, ki bi lahko povečali njihovo število, v zadnjih 50 letih presenetljivo stabilen na treh odstotkih, poudarja UNDP.
Migranti se kljub staranju prebivalstva v razvitih državah in vse večjim možnostim zaposlovanja ter cenejšim komunikacijskim sredstvom in transportu soočajo z naraščanjem ovir, ki jih pretoku ljudi postavljajo vlade. Ovire mobilnosti so predvsem zelo velike za nekvalificirano delovno silo, medtem ko so politike priseljevanja naklonjene bolje izobraženim.
UNDP poudarja, da mobilnost dobro vpliva tako na gospodarstvo izvornih držav kot držav, kamor se priseljujejo. K človekovemu razvoju v posameznih državah in nasploh tako lahko prispeva zmanjšanje ovir za mobilnost in izboljšanje ravnanja z migranti.
UNDP v ta namen predlaga šest reform. Predlaga uvedbo shem z zagotovitvijo enakih pravic iz dela za dejanske sezonske delavce v kmetijstvu in turizmu. Predlaga večje število vizumov za nekvalificirano delavno silo na podlagi potreb delodajalcev in gospodarskih pogojev.
Migrantom je treba zagotoviti enake pravice na delovnem mestu - enako plačilo za enako delo, dostojne delovne razmere in kolektivno organiziranost. V primeru odpuščanj jim je treba zagotoviti tudi možnost zaposlovanja pri drugem delodajalcu.
S ciljem zmanjšanja nezakonitih migracij in tihotapljenja ljudi pa bi tako izvorne kot ciljne države morale poenostaviti postopke pridobivanja ustreznih dokumentov in znižati njihovo ceno, lahko pa bi tudi izboljšale postopek posredovanja delovne sile. Kot navaja UNDP, namreč v vsaki deseti državi stroški potnega lista za deset odstotkov presegajo dohodek na prebivalca. Življenjskega pomena pa je tudi ustrezna integracija migrantov v novem okolju, vključno z jezikovnim izobraževanjem in enakim dostopom do izobraževanja tako otrok migrantov kot odraslih, še navaja Program ZN za razvoj v letnem poročilu. (STA)