UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 71:90

/



GLASBENA /

Umetniška gimnazija - glasbena smer; /

modul C: jazz-zabavna glasba 25

0

2

0

TEHNOLOGIJA .

1

.

3

1



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: glasbena tehnologija

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba:

druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (35 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Ana Bezjak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jure Pukl, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-glasbena-tehnologija_um_gl_c.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 253142531

ISBN 978-961-03-1205-5 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt glasbena tehnologija za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu glasbena tehnologija za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 14

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 20

NOTACIJA ......................................................... 21

Notiranje za male zasedbe ........................... 21

Notiranje za veliko zasedbo.......................... 23

SNEMANJE IN OBDELAVA POSNETKOV ............. 25

Snemanje ..................................................... 25

Obdelava posnetkov .................................... 27

ELEKTRONSKA PRODUKCIJA GLASBE................. 29

Glasbena ideja od zamisli do produkta ......... 29

MIDI ............................................................ 30

AVTORSKE IN IZVAJALSKE PRAVICE ................... 32

Avtorske pravice .......................................... 32

Izvajalske pravice ......................................... 34

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 35

Opredelitev predmeta.................................. 35

PRILOGE ...............................................36





7


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

3

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet glasbena tehnologija dijaka seznani z zgodovino snemanja in reprodukcije glasbe in s tehnologijo, ki jo uporabljamo ali smo jo uporabljali v te namene, ter ga pripelje od glasbenega osnutka do končanega posnetka na logičen, pregleden in ponovljiv način. Skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim omogoča pridobivanje dodatnih glasbenih znanj in izkušenj, obenem pa jih pripravi na samostojne nastope na glasbenem trgu. Predmet omogoči dijaku prenos pridobljenega znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, v snovno oprijemljiv glasbeni izdelek, pa naj bo to demonstracijski posnetek nove ali priredba že obstoječe skladbe. Ob vsem tem si dijaki razširjajo estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja ter razvijajo osebni kritično-analitični odnos do glasbenih del in načinov ter stopenj produkcije tovrstnih glasbenih izdelkov. Predmet glasbena tehnologija dijaka uvede v neposredni stik z glasbeno industrijo in sodobnimi tehnološkimi in programskimi dosežki. S tem razširjamo možnosti uporabe teoretično-praktičnih uvidov in znanj, ki jih dijaki med učenjem pridobivajo ob glasbenoteoretičnem in instrumentalnem učenju, dijakom omogočamo aplikacije teh vedenj, znanj in spretnosti pri samostojnem ustvarjalnem in poustvarjalnem delu vse od prvega miselnega osnutka prek bolj določene zamisli glasbene zamisli do končne slike glasbenega dela, ki ga realizirajo na različnih nosilcih in programih notnega in zvočnega zapisa.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Ob pridobivanju teoretičnega znanja (notiranje, akustika, obdelava signalov, sekvenciranje in snemanje inštrumentov) naj pouk temelji predvsem na praktičnem pridobivanju znanja (notiranje lastne kompozicije, snemanje, sekvenciranje lastnih melodičnih in ritmičnih idej) in dijakovi kreativnosti (digitalna obdelava zvočnega signala).

Že sam projekt snemanja koncerta lahko dijaka nauči veliko o mikrofonih in njihovi postavitvi, snemalnih napravah ter poti signala od inštrumenta do snemalnega medija. Pri obdelavi posnetih (ali sekvenciranih) kanalov pa je ob obravnavi in uporabi osnovnih efektov (kompresor, ekvalizator, reverb) dovoljena in zaželena kreativnost, pri čemer naj ima dijak karseda proste roke.



9





7


1

:

9

0

/

/

/



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE 5202.01 Poučevanje glasbene tehnologije zahteva celostni pristop, ki vključuje teoretične in praktične vidike. Učitelj .31 mora zagotoviti, da dijaki aktivno usvajajo cilje in standarde znanja. Ključne značilnosti pouka vključujejo

praktično delo z glasbeno in programsko opremo, ki spodbuja tehnične veščine in kreativnost.

Poudariti je treba pristope, ki spodbujajo motivacijo, sodelovanje v skupinah in aktivno vključenost dijakov. Eksperimentalno delo, izkustveno učenje in fleksibilno izvajanje pouka so bistveni. Učitelj mora zagotavljati varnost pri rokovanju z opremo in spremljati dijakovo počutje ter napredek.

Pouk mora temeljiti na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah. Učitelj spodbuja

dijakove ambicije in nadstandardne sposobnosti ter pomaga pri oblikovanju in uresničevanju ciljev. S pristopom, osredinjenim nanj, dijak gradi svojo glasbeno identiteto in dosega najvišji potencial.



10





7


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

0

1

.

3

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

7

1

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .01 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .31 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





7


1

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .01 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .31 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





7


1

:

9

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.01.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 1

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in



14

7

1

:

9

0

/

/

/



» prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 5202 dijaka),.01.3 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 1

interesov ter

» kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi izven njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Pri vsaki temi so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Notiranje za malo zasedbo, Notiranje za veliko zasedbo). Ob vsaki temi se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti.

S široko opredelitvijo pojmov se omogoča učitelju avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.



Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk glasbe ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Pri skupinskem pouku učitelj individualizira delo znotraj posamezne glasbene vsebine: oblikuje glasbene naloge posameznim skupinam dijakov s podobnimi glasbenimi izkušnjami. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.

Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



15

7

1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

Pouk predmeta glasbena tehnologija z operativnimi cilji, dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in 0.

1

glasbenemu razvoju dijakov ter ustvarja podlage za vseživljenjsko učenje. Učenje in poučevanje glasbene 3.

1

tehnologije bo uspešno, če bo zastavljeno celostno, dejavno in ustvarjalno. Tak pristop spodbuja in omogoča doseganje splošnih in operativnih glasbenih ciljev na čustvenem, socialnem in spoznavnem razvojnem področju. Učni načrt nadgrajuje poznavanje glasbe, ki ga v praksi lahko udejanjimo s skrbno in gospodarno načrtovanimi in izpeljanimi učnimi urami. Učitelj avtonomno oblikuje posamezne učne sklope, tako da smiselno povezuje posamezne glasbene dejavnosti z operativno-procesnimi razvojnimi cilji in vsebinami. Zaporedje in globino vsebin ter metode in oblike dela učitelj prilagaja glede na potrebe in zmožnosti dijakov. Pouk glasbene tehnologije je skupinski pouk, vendar kljub temu deloma dopušča individualen pristop k dijaku in upošteva njegove fizične, psihične in glasbene dispozicije. Učni načrt naj ne pomeni neke toge obveznosti, temveč naj se učitelj ob vsakokratnem zavedanju ciljev predmeta prilagaja stopnji razvitosti skupine in posameznikov znotraj nje, po možnosti tako, da po potrebi poglobi snov za zahtevnejše dijake in jo dovolj pogosto ponovi za dijake, ki še ne dosegajo dovolj visoke ravni znanja. Temeljno poslanstvo učitelja je razvijanje glasbenega čuta pri dijakih in ustvarjanje potrebe po glasbenem izražanju, ki danes še zdaleč niso samo nastopi, temveč so tudi posnetki. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bistvena naloga v času izobraževanja na srednješolski ravni izgradnja vseh temeljnih tehničnih prvin in teoretičnih znanj, ki omogočajo bodoče glasbenikovo poklicno udejstvovanje. Opozoriti velja na izjemno tehtna in dragocena tehnično-didaktična dognanja, veščine in spoznanja uglednih učiteljev in poklicnih tonskih mojstrov ter producentov glasbe, ki jih ni mogoče najti v pisni obliki, saj se prenašajo med glasbeniki na seminarjih, tečajih in ne nazadnje tudi med načrtovanim poukom. Prenos znanja ni omejen le na prenos znanja od učitelja na dijake, dopustiti je treba tudi prenos intuitivno ali drugače pridobljenega znanja med dijaki ter od dijakov na učitelja.

Za dosego omenjenih ciljev je bistvenega pomena vzpostavitev dijakovega pravilnega osebnega sistema rednega dela, snemanja in analize lastnega dela, kar že v kratkem času prinaša rezultate. Učitelj naj dijake spodbuja k samostojnemu in sistematičnemu delu, ob katerem bodo utrdili delovne navade in gradili ustvarjalen odnos do dela. Dosežena spoznanja in glasbena znanja morajo postati pomemben del splošne izobrazbe vsakega dijaka. Učitelj naj spodbuja dijake tudi k obisku koncertnih prireditev, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati pouk. Dijaki tako spoznavajo delo tonskih mojstrov v koncertnem kontekstu, kar v povezavi z interpretacijo izvajalca krepi analitični čut razumevanja glasbe kot celote.



Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pomembno je, da ločimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo moč dojemanja, raven znanja in zmožnosti in mu daje tudi povratne informacije o njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov znanja in morebitnih pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in stvarno sliko o napredku in morebitnih zagatah posameznega dijaka; na tem temelju učinkoviteje pripravimo načrt nadaljnjega dela in dajemo jasnejše napotke za uspešnejše učenje. Preverjati je treba redno in na različne načine, na področjih, kot so navedena. Učitelj preverja znanje pri vsaki uri pouka in pri projektnih nalogah.



16

7

1

:

9

0

/

/

/



Glede na naravo pouka dijakovo znanje ocenjujemo pisno in ustno. Teoretsko znanje in poznavanje zgodovine 5202 predmeta ocenjujemo pisno, ustno pa ocenjujemo sodelovanje pri projektnih nalogah ali praktičnem pouku ter .01 dosežene rezultate pri projektih..31



Medpredmetne povezave

Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada z različnimi izzivi v stroki. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in spretnosti prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika. Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin ipd. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Dijaki se medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki pri predmetu skupinska igra in igranju v velikem jazzovskem orkestru. Svoja teoretska in praktična znanja, pridobljena pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta in osnov aranžiranja, lahko uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar je v prid smiselni izvedbi zadanih projektov MIDI in avdio projektov ter v pomoč pri t. i. preprodukciji posnetkov, torej v fazi med zasnovo in dejanskim procesom snemanja.



Skupni cilji

Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost

Dijak:



» spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2);



» analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1);



» razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1);



» vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1);



» spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1);



» uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1);



» svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2);



» živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1).





17

7

1

:

9

0

/

/

/



Trajnostni razvoj 5202.0 Dijak:1.31 » s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1);



» gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1);



» kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv



(2.2.2.1);



» sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1).

Zdravje in dobrobit

Dijak:



» uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2);



» z glasbenimi dejavnostmi spodbuja radovednost (3.1.4.1)in sprostitev (3.2.3.2);



» se vključuje v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1);



» razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1).



Digitalna kompetentnost



Dijak:



» pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1);



» upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1);



» prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1).



Podjetnost



Dijak:



» uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1);



» vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2);



» uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3).





Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za





18

7

1

:

9

0

/

/

/



dosego ciljev in standardov znanj ali preseganje le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko 5202 delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost .01 prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek..31

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



19





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


7


1

:

9

0

/

/

/



NOTACIJA 5

2

0

2

.

0

1

.

3

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Notacija je prva od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka seznani z notacijskim programom Sibelius in ga pripelje od kreacije notnega zapisa skladbe, primernega za malo zasedbo (t.i. leadsheeta), do uporabe programa za zapis ali prepis not za veliki jazzovski orkester (big band).



NOTIRANJE ZA MALE ZASEDBE



CILJI

Dijak:

O: se seznani z delovanjem računalniških programov za notiranje;

O: pri vnosu lastne ali prepisu že obstoječe skladbe izgrajuje občutek za estetiko in ekonomičnost zapisa;

O: razvija sposobnost hitrega zapisovanja ali prepisovanja idej v notacijski program;



(4.2.2.1)

O: razume vlogo ponavljajev in različnih zapisov, ki določajo formo skladbe (koda, dal segno), in jih uporablja v procesu notacije;

O: spozna vlogo notacije s poševnicami in te uporablja na primernih mestih;

O: se seznanja z načini pravilnega zapisovanja besedila pod notni zapis.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» znotira lastno skladbo ali naredi prepis že obstoječe;

» z upoštevanjem standardov, ki veljajo za jazzoovske in pop zapise, znotira in uredi prepis obstoječe

skladbe;

» pod obstoječo melodijo dopiše besedilo.



21

7

1

:

9

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ notiranje ◦ koda ◦ dal segno ◦ poševnice 1.31

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Pri notiranju sta pomembni natančnost in hitrost notiranja. Po opravljenih predavanjih in vajah naj bi dijak vsaj 12−taktno skladbo znotiral v eni šolski uri ali hitreje.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s seminarsko nalogo.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja,

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



22





7


1

:

9

0

/

/

/



NOTIRANJE ZA VELIKO ZASEDBO 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: preko notiranja za male zasedbe razume, poglablja in uri notiranje za veliki jazzovski orkester (big band);



(1.3.4.1)

O: spoznava zapise različnih artikulacij in jih uporablja;



(1.1.4.1)

O: spoznava transponirani zapis partiture;

O: usvaja zapis v netransponirano partituro na primeru lastne kompozicije;

O: usvaja zapis v transponirano partituro na primeru prepisa že obstoječe kompozicije;

O: se spoznava s specifiko notiranja za ritem sekcijo znotraj večje zasedbe (kitara, kontrabas ali bas kitara, klavir, bobni) in jo uporablja;

O: usvaja načine notiranja za bobne (poševnice, izpisano, poševnice s poudarki).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v netransponirano partituro za veliko zasedbo znotira lastno skladbo;

» prepiše obstoječe parte v transponirano partituro;

» usvoji notiranje za ritem sekcijo big banda;

» pri notiranju uporabi artikulacije primerne za specifične inštrumente, ki se nahajajo v partituri.



TERMINI

◦ artikulacije ◦ transponiranje ◦ ritem sekcija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak po zaključku predavanj na temo notiranja za veliko zasedbo odda po pravilih notiran prepis (v dolžini od 8 do 16 taktov) obstoječe kompozicije za veliko zasedbo.



23

7

1

:

9

0

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »0 pri pouku,1.31 » s seminarsko nalogo.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja,

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



24





7


1

:

9

0

/

/



SNEMANJE IN OBDELAVA /

5

2

0

2

.



POSNETKOV 0

1

.

3

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Snemanje in obdelava posnetkov je druga od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka najprej seznani s postopkom priprave na snemanje, postavitvijo inštrumentov v prostoru, postavitvijo mikrofonov in potjo signala od mikrofona do mešalne mize in snemalne naprave (največkrat računalnika). V drugem delu se dijak uri v obdelavi posnetkov.



SNEMANJE



CILJI

Dijak:

O: spoznava zgodovino snemalne tehnologije;



(1.3.2.1)

O: se seznanja z ustrezno postavitvijo inštrumentov v prostoru za namen snemanja;

O: se seznanja s postavitvijo mikrofonov, primerno za vrsto inštrumenta in jim določa pozicije;

O: spoznava vrste mikrofonov (dinamični, kondenzatorski, tračni) in razume primernost posameznih tipov mikrofonov za določene inštrumente;

O: razume pot signala od mikrofona do snemalne naprave;

O: spoznava koncept monitoringa v procesu snemanja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» za proces snemanja postavi inštrumente v prostor;

» za določene tipe inštrumentov izbere ustrezne mikrofone;

» za namen snemanja postavi mikrofone na ustrezna mesta glede na tip in postavitev inštrumentov;

» poveže mikrofon z mešalno mizo.



25

7

1

:

9

0

/

/

/



TERMINI 5202.0 ◦ mikrofon ◦ mešalna miza ◦ dinamični mikrofon ◦ tračni mikrofon ◦ kondenzatorski mikrofon 1.31

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Pouk naj, idealno, ne bo samo teoretične narave. Če je mogoče, dijakom omogočimo praktično izkušnjo snemanja z vsem, kar to obsega.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku.



OPISNI KRITERIJI

» samostojnost izvajanja,

» pravilnost, natančnost izvajanja,

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



26





7


1

:

9

0

/

/

/



OBDELAVA POSNETKOV 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: spoznava osnove delovanja avdio sekvencerja (vnos, shranjevanje, kopiranje, brisanje) in ga uporablja;

O: razume delovanje virtualne mešalne mize v avdio sekvencerju;

O: spoznava osnove mešanja zvoka (glasnost posameznega inštrumenta, postavitev v panoramo, kompresija, prostorski efekti, limitiranje) in ga uporablja;

O: spoznava različne formate avdio datotek (WAV, mp3) in način izvoza iz avdio sekvencerja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v avdio sekvencer vnese zvočne datoteke in jih razporedi po zadanih navodilih;

» v avdio sekvencerju preimenuje, logično razporedi in po potrebi združi v skupine kanale večsteznega

zvočnega posnetka;

» v avdio sekvencerju ekvalizira in nivojsko uredi večstezni posnetek, določi panoramo posameznim

inštrumentom, kompresira izbrane inštrumente ter določenim doda prostorske in časovne efekte;

» poprej obdelano skladbo limitira in izvozi v formatih WAV in MP3.



TERMINI

◦ reverb ◦ delay ◦ kompresija ◦ limitiranje ◦ panorama ◦ wav ◦ MP3



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Priporočljivo je, da ima vsak dijak na voljo svojo delovno postajo, opremljeno z zvočno kartico in slušalkami.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s seminarsko nalogo.



27

7

1

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »0 samostojnost izvajanja,1.31 » pravilnost, natančnost izvajanja,

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



28





7


1

:

9

0

/

/



ELEKTRONSKA PRODUKCIJA /

5

2

0

2

.



GLASBE 0

1

.

3

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Elektronska produkcija glasbe je tretja od štirih tem, ki jih obravnava predmet glasbena tehnologija. Dijaka seznani s celotno potjo od zamisli do posnetka, narejenega s pomočjo tehnologije MIDI in virtualnih inštrumentov.



GLASBENA IDEJA OD ZAMISLI DO PRODUKTA



CILJI

Dijak:

O: se spoznava z zaporedjem akcij, ki pripeljejo od osnovne glasbene ideje do končanega posnetka;

O: se uri v komponiranju osemtaktnih idej;

O: spoznava razliko med glasbeno idejo in aranžmajem;

O: se uri v instrumentaciji aranžirane glasbene ideje (programiranje bobnov, basa, harmonske spremljave in melodične linije);

O: vrednoti dosežke ustvarjanja, presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna razliko med glasbeno idejo in aranžmajem;

» skomponira in v programu Live posname osemtaktno idejo oz. del skladbe.



TERMINI

◦ instrumentacija ◦ aranžma



29





7


1

:

9

0

/

/

/



MIDI 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: spoznava zapis MIDI (Musical Instrument Digital Interface);



(4.2.1.1)

O: uporablja kontroler MIDI (klaviaturo) za programiranje bobnov, basa in harmonske spremljave s pomočjo virtualnih inštrumentov;

O: v programu Live spoznava linearni način aranžiranja in princip aranžiranja z gradniki (blocks);

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» s pomočjo klaviature v sekvencerju zaigra basovsko linijo, spremljajoče akorde in melodijo;

» s pomočjo klaviature ali z vnosom z miško sprogramira enostavno ritmično spremljavo;

» v sekvencerju poveže klaviaturo MIDI z izvorom zvoka (VST inštrument);

» iz svoje osem ali večtaktne ideje ustvari posnetek.



TERMINI

◦ gradniki ◦ linearno aranžiranje ◦ MIDI



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku,

» s seminarsko nalogo.



30

7

1

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »0 samostojnost izvajanja,1.31 » pravilnost, natančnost izvajanja,

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



31





7


1

:

9

0

/

/



AVTORSKE IN IZVAJALSKE /

5

2

0

2

.



PRAVICE 0

1

.

3

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak se v kratkem predavanju spozna z idejo avtorskih in izvajalskih pravic ter krovnimi organizacijami (SAZAS, IPF, AIPA), ki skrbijo za le-te.



AVTORSKE PRAVICE



CILJI

Dijak:

O: spoznava koncept in zgodovino avtorskih pravic;



(4.3.3.1)

O: se uči razlikovati med avtorskimi in izvajalskimi pravicami;

O: spoznava delovanje krovne organizacije, ki skrbi za upoštevanje avtorskih pravic in izplačevanje z njimi povezanih honorarjev (SAZAS).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izkaže razumevanje koncepta avtorskih pravic in ve, katera organizacija v Republiki Sloveniji skrbi za

uveljavljanje le-teh.



TERMINI

◦ avtorske pravice ◦ SAZAS



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku.



32

7

1

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. »0 pravilnost poimenovanja, razlikovanja.1.31



33





7


1

:

9

0

/

/

/



IZVAJALSKE PRAVICE 5202.01.31 CILJI

Dijak:

O: spoznava koncept in zgodovino izvajalskih pravic;

O: se uči razlikovati med izvajalskimi in avtorskimi pravicami;

O: spoznava delovanje krovne organizacije, ki skrbi za upoštevanje izvajalskih pravic in izplačevanje z njimi povezanih honorarjev (IPF).



(4.4.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume koncept izvajalskih pravic in ve, katera organizacija v Republiki Sloveniji skrbi za uveljavljanje le-

teh.



TERMINI

◦ izvajalske pravice ◦ IPF



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» pri pouku.



OPISNI KRITERIJI

» pravilnost poimenovanja, razlikovanja.



34





7


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

» Rudolph, T., in Leonard, V. (2011). Sibelius – A Comprehensive Guide to Sibelius Music Notation Software.

Hal Leonard.

» Sussman, R., in Abene, M. (2012). Jazz Composition and Arranging in the Digital Age. Oxford University

Press.

» Hosken, D. (2014). An Introduction to Music Technology. Routledge.

» Owsinski, B. (2022). The Mixing Engineer's Handbook. Bobby Owsinski Media Group.

» Owsinski, B. (2023). The Recording Engineer's Handbook. Bobby Owsinski Media Group.

» Miles Huber, D., in Williams, P. (1998). Professional Microphone Techniques. Mixbooks.

» King, M. (2009). Music Marketing - Press, Promotion, Distribution and Retail. Berklee Press.

» Milošič, K., in Bervar, J. (2020). Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Samozaložba.



35





7


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



PRILOGE 3



36