Izkoriščanje šole
Pra iskanju novih g-oniv po-svečajo zadnje čase v«liko po-z<«rao3it šoii. Ta je sestavijena iz ongainskih ogtankov rastlam-skega izvora, ki jdm je voda omogočiida trohnenae. Kalori-tna vredino-st šote se ravna po vred-nosti pr€inoga nizje kakcvosti. Šote je najve* v ba.rjanski in podvodni zemiiji, v slojdh od pol pa do 5 metrov.
Soto že od nekdaj uporabljajo orebivalci tisldh podiročij, kjer jo jfi mogoče pridobivati, za go-rivo. Ker navad.no vsebuje oli.rog 90% vO'de. šo*o običajjno sušigo tudi vse If-to. in sdcer ta-•ko, da je raprostrejo po zemlji. Proibl«m sušenja 5ote jc Se da-nes najpomembnejše vpražanie v zvezi z niem:m iz.koriš4anij?in. Za sedaj sod':rio, <*a j* nalprl-m-emejSi postogp«tk, to so &a od-
kirili v Nerniiiji, in se. imenuj* Madrukov postopek. Pri teim postopkai sisrovo šoto zmefejo z določeno količino suhe šo e in jo naito izposta-vi.jo za &no rri-nut visokcmu pri!.:5ikni. Po tej ope.ra-ciji se zmanjSa koli^na vode 2sa 55%, oslanek pa iaJo41« jo z gretjem.
Raze-n uporatoe šate za goriivo^ poaebej za pltaske turbene. m.i-slij'0, da je m-ogoč« kciri;=tno uporabiii tudi njene k«'m'ine se-stavine. To uiporabo šrte Se'.e razisikujejo. Ugitovili so, d3 do-bijo s suho d«st!i.fa<::iJo šote maj-heo odetotek visokokvalitetr-.-ija kcksa. katrana. plina z ve';iV'm cdslolik-cm ogljikrivegia d^k.soia in veHko kolitino teknj'««?. ki vsebujp sceton, metilialkoh-al ja aimomjak.