MNJ.torek, 25. 5. 1982 CENA 9 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Joše Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fpoštlj iva zahvala Titovemu delu Jy™J* ljubeljske karavle po maršalu Titu je nov list v *ran tržiš ke občine in vse naše domovine — Veličastno tx> si ogledali ugledni gostje in številni naši občani -IJ»wj^ soba v nekdanji karavli na Ljubelju odprta za Wtsa/er Gračanin Je na LJubelJu odkril doprsni kip maršala Tita - - V podljubeljski dolini i* minulo soboto živo, da že d« tako. Množica ljudi, v vozi-«pe«, se je vila proti Ljubelju. Ml K je v bližini spomenika *a koncentracijskega taborišča, /jbeliaki karavli. Mladina, tasti, planinci, lovci, vojaki in sta-W borci s prapori, skupine v na-Ws oolah, domačini in obisko-* /i vsepovsod so se zgrnili na Nfc«iri prostor, ki je bil ves fc» mlado zelenje, vihrajoče bar-*ttv in toplino pomladnega Toplino so izžarevali tudi oblasnih, ki so pričakovali veliki MA, poimenovanje karavle po MaTitu. k mečanost so prišli mnogi gostje, med njimi Sergej Lidija Sentjurc, generala Petar Gračanin in Branko Jerkič, Vinko Hafner, Janez Zemljarič, France Popit, Stane Markič, Janez Vipotnik, Marjan Orožen, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Ivan Maček-Matija, Pepca Kardelj, Jože Vilfan, Zdenka Kidrič in drugi. Udeležili so se je tudi pohodniki po stezah Titovih graničarjev in mladi s pohoda Po Titovi ilegalni poti, delegacije s Tržičem pobratenih mest Zaječar in Ludbreg, prebivalci občine Repentabor v Italiji ter predstavniki koroških Slovencev. Dobrodošlico je izrekla predsednica občinske konference SZDL Tržič Zinka Srpčič, ki se je zahvalila za visoko priznanje in čast, da bo prav objekt čuvarjev naših meja v tržiški občini nosil ime maršala Tita, često- av občanom festivalskih dneh, od 27. [U. aaaja, naj Kranj in z Via občina slovesno pri-adeležence 27. festivala in enotnost«. Zato občane, naj poči-»ia vedi jo okolico domov, mi h» predstavniki delov-arganizacij naj poskrbijo podobo pročelij stavb, zelenje naj poživita »sta, z oken in dro« pa aaj v pozdrav mladini mk jugoslovanskih repu-i ia pokrajin za vihra j o za-- občani Kranja naj s •seležbo na festivalskih pripomorejo k živahni in prisrčni V četrtek začetek mladinskega festivala Vinko Hafner slavnostni govornik Kranj — Na otvoritveni slovesnosti 27. festivala »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije, ki bo v četrtek, 27. maja ob 17. uri, bo slavnostni govornik Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije in častni občan Kranja. Pozdravno besedo bosta povzela tudi Nada Boga taj-Kržan, predsednica kranjske mladine, in Milan Bajželj, predsednik organizacijskega odbora festivala. Po slavnostnem govoru Vinka Hafnerja bodo udeleženci ob zvokih mladinskih pesmi dvignili festivalsko zastavo. (VEČ O FESTIVALU PREBERITE NA 8. STRAN L) Irak - Prireditve v počastitev 40. obletnice jugoslovanskega le-Wkm $o privabile konec minulega tedna na brniško letališče mnoge mfakfnnke. Razsta ki letal je bila zanimiva tako za najmlajše kot. »m/k. (S) - F o to: S. Saje krat najdražjega gosta med njihovimi občani. »Tako bomo na severozahodnem delu naše države — tik ob državni meji in na zgodovinskem mestu, kjer je bila v času fašisitične okupacije podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen — zapisali v zgodovino ljubeljske karavle, pod ljubeljske doline, občine Tržič, republike Slovenije in vse naše domovine nov, veličasten in svetal list, povezan z imenom, življenjem in delom našega maršala, tovariša Tita,« je dejala v nagovoru. Med drugim je še naglasila, da gre za svečan dogodek — za manifestacijo z geslom: Tito, to smo mi vsi, ki izraža iskreno ljubezen in spoštovanje do hajvečje-ga sina naših narodov in narodnosti ter hkrati tudi našo enotnost in predanost za nadaljevanje poti, ki nam jo je vizionarsko in smelo začrtal naš veliki voditelj in učitelj tovariš Tito. Spominu na življenje in delo maršala Tita je posvetil general polkovnik Petar Gračanin svečani govor, v katerem je najprej povezal sobotni dogodek s Titovimi predvojnimi ilegalnimi prehodi prek meje na tem področju in obiskom vrhovnega poveljnika na ljubeljski karavli 1962. leta. Nato je govoril o liku tovariša Tita, ki je vse svoje življenje posvetil svobodi človeka, delavcev in delavskega razreda, narodov in narodnosti. Opisal je tudi pomen njegove skrbi za razvoj naših oboroženih sil ter graditev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Slavnostni govornik je svoje misli sklenil s predstavitvijo dejavnosti .za zaznamovanje imena in dela tovariša Tita na vseh ravneh. Ob tem je dejal: »Poudariti ie treba, da se bomo najbolje oddolžili za vse, kar je storil tovariš Tito, če zagotovimo nadaljnji razvoj njegove revolucionarne misli o utrjevanju bratstva in enotnosti, o krepitvi naše skupnosti.« Peter Gračanin je po končanem govoru pred karavlo odkril doprsni kip maršala Tita, h kateremu so mladi z obeh pohodov prinesli šopke svežega cvetja. Svečano vzdušje so nadaljevali godbeniki vojaškega orkestra, pevci zborov in operni solisti ter recitatorji, ki so pripravili bogat kulturni spored. S prireditve so poslali tudi pozdravno pismo pred-sedništvuSFRJ in ZKJ. Svečanostim je sledil ogled muzejske zbirke v karavli Maršal Tito in spominske sobe v nekdanji karavli na Ljubelju. Ta objekt bo odslej stalno odprt za obiskovalce. S. Saje V SREDIŠČU POZORNOSTI Tito in mladi Ko se v teh dneh spominjamo 90-letnice rojstva našega maršala Tita, ko skupaj z našo mladino proslavljamo njen dan dan mladosti, lahko z upravičenim ponosom zremo na našo zgodovino, revolucijo, povojno izgradnjo. Obenem smo lahko zadovoljni z našimi mladimi, ki v teh dneh vsepovsod izražajo svoje predane misli, čustva in hotenja. Rojstni dan našega maršala je prav po njegovi želji neločljivo povezan z mladino, ki ji je vsa leta posvečal največjo pozornost. Želel je, da mladi rod zaživi lepo, človeka vredno življenje v enakopravni, svobodni in demokratični družbi, z roko v roki z mladinci vsega svobodno mislečega sveta. Po vojni si je vseskozi prizadeval, da bi bilo otrokom nekdanjih aktivistov, borcev, partizanov dobro, da ne bi živeli v pomanjkanju in trpljenju. Z vsemi svojimi silami in močmi, z vso voljo in zagnanostjo človeka, ki ima dobro srce in vedno odprte roke, je dosegel, kar sije želel. Mladim tako lepo kot danes ni bilo še nikoli, saj vsi uživajo brezskrbno otroštvo in razposajeno mladost, odprta so jim vrata šol, žive v lepih in prostornin učilnicah in v toplih domovih. Mladina pa ne bi bila mladina, ko ne bi kdaj kritično presojala problemov, kijih v današnji vsesplošni svetovni krizi tudi pri nas ni malo. Po svoje in prav nič parolarsko opozarja nanje, se ob njih pravilno opredeljuje, čeprav včasih kar preveč zagnano in s premalo izkušnjami. A treba jim je dati možnosti dialoga, jih poslušati, jim včasih tudi velikodušno odpustiti, če kar preveč skačejo čez reko, kjer je most. Pred nujnimi generacijskimi razpotji pač nikjer niso obvarovani, zato moramo biti kar najbolj strpni, jim dati priložnost, da se kalijo - pot v samoupravno socialistično družbo naj jim bo vselej na široko odprta. Ne bi bilo tudi napak, ko bi se mi starejši, malo odvadili vsesplošnega kritizerstva, ki nas je v zadnjem času prav obsedlo povsod ob vsaki malenkosti. Hlastanje po družbenih in zasebnih dobrinah v istočasno zanemarjanje moralnih vrednot prihajata navzkriž z našo družbeno usmeritvijo. Ker bo treba pošteno zavihati rokave, godrnjamo na vsakem koraku. Mladim vse to, verjemite, prav nič ni všeč. In če se odzivajo pošteno, jim v imenu dobre vzgoje dajmo prav, jih poslušajmo — kajti prihodnost je predvsem njihova. , . Za vse to si je nenehno prizadeval njen edini pravi, nepozabni vzornik, njen prija telj, njen Tito. D gedej J DANES V GLASU: 3. STRAN: Dolgoročna rešitev je preselitev na GodeŠič 6. IN 7. STRAN: Pred zasedanjem radovljiške občin&ke skun ščine v~ 8. STRAN: Praznik mladosti — zapisi pred kranjskim festi valom Bratstva in enotnosti 16. STRAN: TrŽiČani zmagovalci gorenjskega krosa 20. STRAN: Praznik letalstva na Brniku Goriv primanjkuje Najbolj zaskrbljujoče je te dni pomanjkanje mazuta /a ™f"-strijo ter bencina pred bližajočo se turistično sezono - uoriva za kmetijsko mehanizacijo je zdaj dovolj, ProdaJ^ku,rlIne^T je do septembra prepovedana skim plinom Zaradi deviznih težav je Jugoslavija letos uvozila s konvertibilnega področja 1 milijon ton surove nafte manj kot je začrtala energetska bilanca. Težave oskrbe z naftnimi derivati so zato^vse bolj zaostrujejo. Zbrati bo treba več deviz za uvoz surve nafte in nedavno je bil sprejet ukrep, da se poslej namesto 10,52 odstotkov namenja 17 odstotkov deviznega prilivu za uvoz surove nafte. Najbolj zaskrbljujoče je te dni pomanjkanje mazuta za industrijo in motornega bencina pred bližajočo se turistično sezono. Mazut pri Petrolu zdaj delijo takorekoč na recept in na nedavni časnikarski konferenci so njegovi predstavniki povedali, da do konca meseca z mazutom ne bodo mogli oskrbeti vse industrije. Izboljšala se bo šele junija, če bomo v prihodnjih desetih dneh uvozili dovolj surove nafte. V republiškem komiteju za energetiko zato pripravljajo ukrepe, da tovarne, po*bej tiste, ki delajo za izvoz, ne bodo stale, saj bi to pomenilo, da bo m uvoz surove nafte Še manj deviz. Ce v zimskih mesecih bencina ni manjkalo, je zdaj oskrba z njim vse težja, Črpalkam je minulo nedeljo zmanjkalo super bencina in točili so le navadnega. Podoben bencinski mrk ie ljubljansko mesto doživelo — Dobro teče oskrba z zemelj- pred tedni in predstavniki Petrola so pojasnili, da je do pomanjkanja na ljubljanskih ter na nekaterih primorskih in štajerskih črpalkah prišlo, ker je zamudil vlak. Zalog namreč nimajo in bencin so nato kar z železniške postaje razvozili po črpalkah. Petrolu je v letošnjih prvih mesecih uspelo zagotoviti 351 tisoč ton bencina, lani v tem Času 376 tisoč ton. Poraba pa je letos v Sloveniji poskočila za 6' odstotkov, torej ni Čudno, da so Petrolove zaloge prazne. Trdijo, da bi le višja cena bencina prispevala k varčevanju z njim, da ga »par-nepar« ali njemu podobni ukrepi ne hi prinesli toliko. Res je, da je cena našega bencina že zdaj pri vrhu evropske lestvice, toda pri naši nizki storilnosti in zadolženosti ne smerno gledati le tO primerjavo. Dragocena energija tako pri nas še nima prave vrednosti Boljša pa je zdaj oskrba z disel-skimi gorivi za kmetijsko mehanizacijo, manjka le motornega petroleja, ki poganja nekatere kmetijske s'roje italijanske izdelave. Do septembra velja prepoved prodaje kuril nega olja, ukrep, ki je bil sprejet, da kmetijski stroji spomladi ne bi stali. Vendar pri Petrolu pravijo, da je bil sprejet brez dogovora z naftaši in da ima slabo stran, .saj jeseni naenkrat praktično ne bodo mogli razvoziti vsem 40 tisoč kupcem kurilnega olja. Nekaj bi jih lahko oskrbeli že čez poletje, saj ima kmetijstvo, promet in železnica tako prednosti pri dobavi, pravijo. K oskrbljenosti z energijo pa je pomemben delž prispeval zemeljski plin, ki ga dobivamo iz Sovjetske zveze. K sreči z njim ni bilo težav in porabniki, ki so prikjučeni na plinovod so bili dobro oskrbljeni. Petrol je imel v bližini Dunaja podzemno vskladlščenih 40 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga je lahko potegnil iz zalog ob večji porabi, zdaj ko je manjša pa spet lahko polni zaloge in vskladlščenin ima 1,5 milijonov kubičnih metrov plina. Kaže torej, da je zemeljski plin zanesljiv vir energije, kar lahko daje napotek naši industriji, da se prikjuči na omrežje. M. Volčja k O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 25. MAJA 1912 PO JUGOSLAVIJI ŠTAFETA V BEOGRADU V nedeljo so kosovski mladinci, pri katerih je bila štafetna palica štiri dni, izročili ta simbol bratstva in enotnosti naše mladine svojim vrstnikom iz Srbije. Ob tem je bila v vasi Rudnica skupna proslava kosovskih in srbskih mladincev. Iz Rudnice je štafetna palica nadaljevala pot proti Kraljevu, kjer so ji priredili veličasten sprejem. Udeležilo se jo je 20.000 Kra-ljevčanov. Nato je Štafeta nadaljevala pot proti Beogradu. Med prvimi so jo v glavnem mestu pozdravili igralci in gledalci nogometne tekme za pokal Maršala Tita. POVSOD PRAZNIČNO Ob dnevu mladosti in 90-let-nici rojstva maršala Tita, te dni potekajo po domovini in po svetu svečane prireditve in slovesnosti, na katerih so sprejeli a& stotine mladih v mladinsko t./ganizacijo. V Kumrovcu, rojstnem kraju Maršala Tita, so se v soboto začele športne in kulturno umetniške prireditve v počastitev dneva mladosti na Hrvatskem. V nedeljo je bila tam osrednja republiška proslava. Tudi po Sloveniji so bile čez soboto in nedeljo številne prireditve. V Šmartnem na Pohorju so predali namenu novo šolo. Na Jesenicah so pripravili slavnostni sprevod, ki se ga je poleg mladine udeležilo več kot 600 nekdanjih borcev, vojakov, športnikov in drugih. V vseh večjih krajih ormoške, ptujske in bistriške občine so pripravili slovesnosti in sprejem pionirjev v Zvezo mladine. Po vsej Sloveniji so bile tudi številne delovne akcije. Dan mladosti so proslavili tudi v slovenskih društvih po Zahodni Evropi. SEJA CK ZKS Centralni komite zveze komunistov Slovenije bo imel svojo drugo sejo 3. junija. Na dnevnem redu bo razprava o poslovniku, ki ureja delo centralnega komiteja ZKS in njegovih organov. Obravnavali bodo tudi aktivnost zveze komunistov po 9. kongresu ZKS in priprave na 9. kongres ZK Jugoslavije. BOLJŠA REHABILITACIJA INVALIDOV Pomočnica generalnega sekretarja OZN za socialni razvoj in Človekoljubna vprašanja Le-ticia Shahani, ki se je mudila na dvodnevnem obisku v Sloveniji, je obiskala zavod za rehabilitacijo invalidov v L i ubija ni. Spremljali so jo predstavniki republiškega izvršnega sveta. Pogovarjali so se o dejavnosti Jugoslavije v mednarodnem letu invalidov, preučili pa tudi program službe za tehnično^so-. delovanje na področju rehabih-tacije invalidnih oseb v drža'van v razvoju v tem in prihodnjem letu. V skladu s tem programom bo oktobra v Ljubljani sestanek skupine strokovnjakov, na katerem bodo preučilian C var, predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV pa jima je podarilo skromni knjižni darili. — Foto: D.Dolenc Skupščina aktiva gorenjskih železničarjev Jesenice — 24. aprila je imel letno konferenco aktiv ZB NOV železničarjev Gorenjske. Aktiv ima 109 članov, od katerih je 88 aktivnih borcev NOV, 9 je internirancev in zapornikov, ostali so bili pa aktivisti OF. V minulem letu je aktiv obravnaval največ zbiranje zgodovinskega gradiva in sodeloval z odborom za zgodovino železničarjev, ki deluje Eri Železniškem gospodarstvu v jubljani. Zbrali so tudi podatke o padlem Francetu Vidicu, železničar- Varstvo borcev Kranj — V kranjski občini je 2131 borcev NOV s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, 289 vojaških invalidov, 265 družinskih invalidskih upravičencev, 23 borcev za severno mejo in 71 civilnih invalidov vojne. Varstvo teh kategorij je urejeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Občinski organi izvajajo zvezne in republiške predpise, nekatera področja na primer priznavalnine pa urejajo samostojno. S postopnim pod ružblja njem je bilo na interesne skupnosti preneseno zdravstveno varstvo in stanovanjske zadeve udeležencev NOV ter odločanje o varstvenem dodatku kmetom borcem NOV. Konec leta 1981 je bil sprejet zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, v začetku leta 1982 pa še podzakonski predpisi s tega področja, ki vsi prinašajo bistvene spremembe v primerjavi z do-sedaj veljavno zakonodajo. Cicibanu v tednu mladosti Kranj — Vsi štirje vrtci v krajevni skupnosti Primskovo imajo v tednu mladosti, to je od 24. do 28. maja, razstave otroških izdelkov. Nanje so se v vrtcih pripravljali vse leto, saj so izdelki iz različnega materiala, največ seveda iz krompirja, koruze, storžev, iesa, kostanja, lesnih gob, šišk, ne manjkajo pa tudi semena, kamenje, školjke, bodeče neže. Razstave so odprte dopoldne in popoldne do 17. ure. V vrtcu IBI ie razen tega na ogled še razstava lutk. Zbirka je kar bogata. Vzgojiteljice bodo staršem tudi Eokazale, kako se lutka izdela, da jih odo svojim malčkom lahko naredili doma. Kajti lutke in lutkovne igrice otroke najbolj sprostijo in razveselijo. Zato so se vzgojiteljice tudi odločile, da vsak dan v tednu mladosti otrokom predstavijo po eno igrico. Nanje so povabile malčke iz drugih treh vrtcev in predšolske otroke, ki niso zajeti v vrtce. Zanje so pripravile tudi posebne popoldanske prireditve. Tako bo danes v vrtcu IBI lutkovna igrica Pekarna Mišmaš, v sredo v vrtcu Milene Korbar orientacijski pohod proti Rupi oziroma, če bo slabo vreme, zabavne in tekmovalne igre, v četrtek v .vrtcu Na klancu risanje na asfalt, v petek v vrtcu pri šoli predvajanje risank. Prireditve bodo vsak dan ob 15.30. M.Skrlep ju vodniku radiotelegrafistu, ime katerega bodo naknadno vklesali v' spominsko ploščo na železniški postaji Jesenice. Zelo so aktivni, tako so sodelovali pri organizaciji »Vlaka bratstva in enotnosti«, organizirali srečanje z graničarji karavle narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, se udeležili pohodov na Stol, Porezen in podobno. Zaradi graditve nove obvoznice pod Belim poljem so pripravili novo lokacijo za obeležje »Partizanski prehod 1941-1945«. Uspešno zbirajo informacije o vključevanju železničarjev jeseniškega vozlišča v organizirano delovanje OF in KPS. Posebno strnjen in enoten je pri tem kolektiv takratne kurilnice. Na skupščini so izvolili nov odbor. Ta bo v svoj program dela poleg ostalega zajel predvsem nadaljevanje zbiranja zgodovinskega gradiva in vključevanje železničarjev v naša stabilizacijska prizadevanja. B. Blenkuš Zajetna številka »Plus minus« Kranj — Učenci šolskega centra Iskra so te dni znova izdali številko svojega glasila. Iskrški »Plus minus«, ki je bU pred dvema letoma nagrajen kot najboljše mladinsko glasilo v Sloveniji, še naprej ostaja vsebinsko bogat in zanimiv, čeprav bi bilo marsikaj očitali njegovi tehnični plati. »Plus minus«, je tokrat v dvojni številki in zato zajetnejši. Prinaša oceno polletnega uspeha. Sicer suhoparne številke BO mladi oblikovalci popestrili z anketo med učenci, profesorji in ostalimi delavci šole. Posvetili so jo uspehu, disciplini, mladinski organizaciji in stari, dobro znani iskrški prostorski stiski, ki tare tudi sedanjo generacijo. Vrsta prispevkov riše živahno življenje šole, ponekod ostro, resno in kritično, drugje spet šegavo. Sedanja dvojna številka je opremljena tudi s kritično in informativno fotografijo, ki pa žal zaradi slabega tiska ne pride do pravega izraza. V kulturni prilogi avtorji ponujajo šest različnih pogledov na ljubezen. Tokratno številko so sklenili s strokovnim Člankom o programiranju žepnih računalnikov, ne manjka pa niti težke križanke. D. Ž. Kranj — V juniju letos se bo delovni čas upravnih organov skupščine občine Kranj precej spremenil in sicer tako, da se bo povečalo število ur v popoldanskem času. Medtem ko je bilo doslej mogoče občanu le ob sredah popoldne, ostale dni pa le dopoldne, urejati določene obveznosti in pravice, pa naj bi z odlokom, ki bo v kratkem objavljen,-delovni "čas poslej takle: ponedeljek od 6. do 16. ure, v torek, četrtek in petek od 6. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. Z novo razporeditvijo časa se popoldanski delovni čas povječuje od sedanjih dveh na pet ur tedensko. Nova razporeditev delovnega časa za delavce upravnih organov seveda ne pomeni novih dodatnih delovnih ur, pač pa ostaja v okviru 42-urnega delovnega tedna. Na novi delovni čas so se v Kranju, pa tudi po drugih gorenjskih občinah, pripravljali dlje časa in se tudi glede na odlok izvršnega sveta SRS o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih skušali dogovoriti za kar najbolj enak delovni čas upravnih organov vseh občin na Gorenjskem. Vendar pa tudi po poskusnem delovnem času lani v aprilu, kot kaže, povsod niso prišli do enakih ugotovitev, zato niso v vseh gorenjskih občinah tudi podaljšali delovni čas popoldne, tako kot ga bodo v Kranju. Z novim delovnim časom se vsekakor povečujejo možnosti, da občani in delovni ljudje, ki so dopoldne na delu v organizacijah združenega dela, v popoldanskem času urejajo zadeve v upravnih organih. Na ta način naj bi se tudi precej zmanjšala odsotnost z dela delavcev v gospo-.darstvu, ki so bili doslej večkrat prisiljeni odhajati z dela in urejati osebne zadeve pač v času uradnih ur, ki so razen srede doslej vse bile v dopoldanskem času. Izkušnje bodo čez čas pokazale, za koliko se bo zmanjšal »dopoldanski obisk« uradnih ur in povečal v ponedeljek in sredo popoldne. Kranjski izvršni svet pa priporoča tudi organom in CJl^At* Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice Kranj. Radovljica. Skolja Lokt» in Trjtc — Uclaja Caiopis"« podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V d. odgovornega urednika Jože Kosnjek -- Novinarji Leopcldina Botiataj. Danici Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Sa|e. Darinka Sedej Kuralt Marija Volčjak. Cvete Zaplotnik, Andrei zalar in Danica Zlebir — Foto rrporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec ■- Oblikovalci' Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain ir» Igor kokali — List izhaja od oktobri) 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januaria 1960 trikrat tedensko, januara t%4 kot poltednik ob sjedah in sobotah, od |uli|a 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani. tisk ZP Ljudska pravica Ljublj-ina Naslov uredništva in uprave lista: Krani. Mote Pijidej.i i — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka SI500 603 31999 — Telefoni direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860 odgovorni urednik 21 835, tehnični urednik 21 815. komerciala, propaganda, računovodstvo 29 463. mali oglasi, naročnina 27 960 — Oproščeno promet nega davita po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.-- din občini, ki nepos**. organizacijam v no poslujejo z delovnimi' ih£m občani, da svoj delovni ča* in ure uskladijo z delovnim Z upravnih organov občine Kranj r Letos 263 vlog za višje cene Kranj — Občinska skupnost n tene je v prvih štirih meseefe letos obravnavala 263 vlog za p> višanje cen. Skupnost za cene j* odobrila v skladu z družbena dogovorom o izvajanju politik« ; cen v tem letu cene za storitve i« ! proizvode, ki so v občinski pristojnosti in sicer za obrtne, komunalne in kulturne storitve. Tako so se povečale cene za smetan no za 20,5 odstotka, vodo ta 10 odstotkov, kino vstopnice ta 12 .odstotkov, oskrbnine v vrtcih za 16 odstotkov, v domovih a ostarele za 10 odstotkov, oskrbnina v vzgojnem zavodu Preddvor za 19 odstotkov, v Dom učencev za 20 odstotkov, cementni izdelki so se pod rahli tt 19 odstotkov, cene peska in pt-moza pa za 14 odstotkov. Ga-stinske cene so v povprečju vit za 16 odstotkov, cene obrtnik širitev kot so šivanje, kemično S-ščenje za 16 odstotkov, popu da čiščenje in mazanje avtomobk« pa za 15 odstotkov. Skupnost V cene pe ni odobrila \TŠjih ceo u osnovne in posebne vrste kraka, prav tako tudi ne cen s področji gradbeništva, prometa in na take kot lani so ostale tudi c stanarin in najemnin. Skupio* za cene pa je potrdila višjo cea* za kvadratni meter stanovanjih* gradnje v občini Kranj in sicer n Planino II. od 22.161 do 23JB din, za bloke v Cerkljah 22J83JI din in na Zlatem polju 22.539 dk r Ob petletnici smrti narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka 1. junija mineva pet let, odkar je v Radovljici umrl narodni heroj — general major Anton Dež-man-Tonček. Spomin nanj in njegovo revolucionarno in borbeno pot je še vedno prisoten, kar pričajo številne prireditve, srečanja in svečanosti, ki jih v njegov spomin prirejajo organizacije ZZB NOV, ZRVS, ZSMS, garnizi-ja JLA v Radovljici in drugi. Vsem tem, zlasti pa organizatorjem vsakoletnega »Tabora heroja Tončka« in tradicionalne Tončkove proslave v osnovni šoli F. S.Finžgar v Lescah in številnim posameznikom, ki se tako ali drugače spominjajo pokojnega Tončka, izrekamo iskreno zahvalo. družina Dežmanova Anton Dežman-Tonček se je rodil 1920. leta v I^escah v napredni delavski družini. Od šestih otrok je bil Tonček najstarejši in se je zato že s štirinajstimi leti moral zaposliti kot zidarski vajenec. 1940. se je zaposlil v Železarni na Jesenicah. Takoj se je pridružil naprednemu delavskemu gibanju in vključil v lesko kulturno društvo Svoboda, kasneje pa v Vzajemnost, kjer so delovali komunisti in drugi naprednjaki. V SKOJ je bil sprejet že leta 1940. Takoj po vdoru sovražnika t našo deželo se je odzval poni« KPJ in kot prostovoljec želel toniti domovino pred nacisti. Tate? po vrnitvi domov se je po nakfi. partije vključil v ilegalno trojk* ki je zbirala orožje in deloval * političnih in organizacijski pripravah na vstajo. 28. julija 19U je odšel v partizane skupaj i blatom Jožetom in drugimi LeAraat Bil je borec slavnega Cankarjevega bataljona, ki se je odlikoval' dražgoški in drugih bitkah Proslavil se je kot drzen in hraber mitraljezec, nesebičen tovaril ia sposoben komandant. Težko hi našteli številne boje, ki jih je bt-jeval in diverzantske akcije, ki so močno odjeknile po vsej Gorenjski. Bil je strah in trepet ra okupatorja in domače izdajalce N*-govo ime so s spoštovanjem ugovarjali eni in drugi. Po osvoboditvi je ostal v JLA, kjer se je izpopolnjeval v riaokjra vojaških šolah, do leta 1984 sluj-boval v raznih krajih, tedaj pa » je upokojil in za stalno pnsehl' Radovljico. Tudi poslej j« akov no delal v družbenopcdibčH* organizacijah in zlasti v 221 NOV in ZRVS ter nesebično prenašal na mlade svoje bogate b«« bene izkušnje in znanje v* de svoje smrti 1. junija 1977. V njegov spomin so poimea* vali pionirski odred v šoli Mater-ža Langusa, v Kranju pa noaaje-govo ime ena od mestnih akt Pred dvema letoma so po rJH poimenovali vojašnico v lfi^ dovljici, kjer so odkrili tuđili* gov doprsni kip. Vsako teto prirejajo v Radovljici v ornarwrl občinske konference ZRVS » vodstev osnovnih šol »Part&Hft* ski tabor heroja Tončka« * m* hvaležnosti za pobudo, ki ja jt dal pred osmimi leti za tovrstat obrambno usposabljanje učence* sedmih razredov. Svečane ditve v spomin na Tončka leto organizirajo pionirji o$aov*» šole F. S.Finžgar Lesce, radovhv ška AMD pa prireja v njegov «a*> min vsakoletno tekmovanje > motokrosu L HV Ljubljana odgovarja Občinskemu odboru ZZB NOV Škofja Loka ivprašanja okrog filma in nadaljevanja Dražgoške bitke Namesto »Dražgoške bitke« — »Boj« 25. MAJA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS r M§ Loka - Tudi v Skofji iro ljudje spraševali, kako je 11 snemanjem filma o Dražbi Toliko več zanimanja je bilo »»da zato, ker so se dogodki NM»M njihovem ozemlju in tudi i priprave na film so potekale tu. Uro se g tem vprašanjem obrnili * »abialki odbor ZZB NOV in iko konferenco SZDL. Na m posredovanje so pred krat-AMi odgovor RTV Ljubija na. no prepričani, da tako kot * zanima problematika filma ne občane Gorenjske, ga obiti«) v celoti: ff zvezi z vašimi vprašanji o gttjtt »Dražgoške bitke« vam rarano, da je bilo predvidenih za **» projekt in porabljenih za *eČ kot tretjino posnetega lrw 124 milijonov dinarjev. Od T| jj prispevala Kulturna skup-artonije dve tretjini sredstev, ■o pa RTV Ljubljana. Tretji je bila Viba, ki je prevzela izvršnega producenta. Kot je naloge ni opravila, vendar ie ves denar. O vzrokih, in spodrsljajih je bilo napi-*tf gradiv (SDK, samoup- ravni organi TV Ljubljana itd.), ki jih zdaj preučuje republiški družbeni pravoDrannec samoupravljanja. Znano je tudi, da je po propadu projekta »Dražgoška bitka« Viba dobila novo vodstvo, organizacije in organi Zveze komunistov pa so nekaterim članom ZK izrekli ostre kazni. Pri obravnavi razlogov za propad projekta je bila TV Ljubljana kritična tudi do lastnega ravnanja. Mnenja so bila ob tem različna. Važno pa se zdi predvsem vprašanje, ali projekt ni bil zastavljen preveč širokopotezno. Dokončne besede o tem pač ne bo mogoče nikoli povedati. Bržkone pa bi bil projekt izvedljiv tudi v zasnovani obliki, če bi bilo delo takratne Vibe dovolj dobro organizirano in če se ne bi ob projektu, ki je bil razglašen za nacionalni in politični, spletlo preveč interesov, tudi samoupravno obarvanih, ki pa jim ni bil osrednji cilj, da bi po najcenejši in najkrajši poti prišli do dobre TV nadaljevanke in filma o zgodovinsko pomembni bitki v Dražgošah. O tem boste lahko več zvedeli v gradivih, ki smo jih že omenili in jih boste nedvomno lahko [krito o problemih mladinci so že v skoraj polovici osnovnih organizacij * po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih predkongresne razprave, ki so pokazale veliko mero •ti — Mladi se zavedajo problemov in o njih razprav-lodgovorno in dosledno KL~" Predsednik OK ZSMS M Milan Krsnik je povedal, da »Mvaeh razpravah govorili o ak-Krah problemih: [Nagrajevanje po delu ni dode-v merilih nagrajevanja poni dovolj upoštevana kva-predlogi za izboljšave niso " nagrajevani in zato in-dejavnost ni ustrezno na. Mladi so obravna-tadi odnos do pripravnikov, !wlikokrat ne delajo na ustrez-iidovnih mestih in so cenena litima sila, samoupravni orga-1 jfc ae upoštevajo dovolj. Ugo-da je dejavnost mla-organizacije po šolah da se z mladimi dovolj jjske isti č ne formacije - Turistično društvo Bled [0m »pet v več tujih jezikih pri-"t turistične informacije, ki irijajo Bled z okolico in se» tajo z vso turistično ponudbo, i informacije so že tradicija in rtom v precejšnjo pomoč, saj ■ bm se lahko v času dopu-fij» na Bledu napotijo, katere A* in naravne znamenitosti si ogledajo. V teh informacijah [afi vr» turistične prireditve, ki »razi raj o v poletni sezoni, in in prihodi avtobusov na Opisani so vsi okoliški in ji kraji, ki jih lahko turisti obi-trkupej z agencijami ali zasebnoj** turistične informacije so Hiboo propagandno gradivo, bi bilo še bolj očitno, da je _ turistična in gostinska po-• preveč razdrobljena. D.S. dela, da so aktivni, problem pa je prestop v srednjo šolo. Prav tako v Tržiču ni društva prijateljev mladine.« Predsednika je dopolnil sekretar OK ZSMS Miro Brovč: »Predlog v statutu, da bi bila pionirska organizacija sestavni del mladinske, ne ocenjujemo kot dobrega. Če bi bile društvene organizacije in društva v sestavi mladinske, je naša dolžnost zagotoviti osnovne pogoje za delo. Prav tako bi morali financirati delo pionirske organizacije. Pri vključenosti društev v mladinsko organizacijo je tudi starostni problem, saj so nekateri člani društev, ki niso več mladinci. Menimo tudi, da naj bi bilo plačevanje članarine mladincev v pristojnosti osnovnih organizacij, ki bi o višini članarine same odločale glede na položaj osnovne organizacije. V statutu je predlog, da bi višino članarine določala republika. Statut tudi dovoljuje, da se v večjih krajevnih skupnostih ali večjih TOZD lahko ustanovi več osnovnih organizacij ZSMS, kar pa menimo, da ni ustrezno, ker bi prihajalo do različnih stališč in različnega nastopanja na samoupravnih organih, kar za neko zaključeno ekonomsko enoto kot je TOZD, ni najbolje. V programskih usmeritvah so dane smernice za sodelovanje z mladimi iz obmejnih krajev, pozabili pa so na sodelovanje s pobratenimi mesti v tujini. Kot je znano, Tržič goji tovrstne stike ie dolga časa,« je končal Brovč. V prihodnjih dneh se bodo predkongresne razprave po ostalih osnovnih organizacijah Se nadaljevale, na prireditvah ob dnevu mladosti pa bodo tudi izvolili delegate, ki bodo prenesli njihova stališča na kongres. M. Fornazarič dobili pri republiškem družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Televizija Ljubljana ni mogla prevzeti od Vibe dediščine, ki je bila finančno, organizacijsko, pravno (razne pogodbe) premalo domišljena. Zato zdaj ravna takole: 1. Iz posnetega gradiva pripravlja nadaljevanko v treh delih, ki bo sicer nekoliko okleščena, vendar bo le, tako upamo, prikazala pripravo na vstajo v Poljanski dolini. Gradivo bo predvidoma dokončno pripravljeno za predvajanje proti koncu maja. 2. Kot samostojno nadaljevanko pripravlja scenarij (avtor Tone Partljič) o partizanskih bojih. Nadaljevanka ne bo igrana rekonstrukcija »Dražgoške bitke«, izdelana pa bo po temeljnem zgodovinskem in idejnem sporočilu »Dražgoške bitke«. Zato tudi nosi delovni naslov »Boji. Ce bo TV Ljubljana sposobna zagotoviti denar in bo scenarij pravočasno dokončan, bo TV snemala to nadaljevanko že novembra ali najpozneje decembra letos. Uporabljeni bodo objekti na Podlon-ku, čeprav jih je Viba postavila na kraju, ki je pozimi težko dostopen in zaradi odmaknjenosti povzroča tudi večje stroške, kot bi bilo nujno potrebno. Vodstvo televizijskih programov RTV Ljubljana je ugotovilo, da ne more nadaljevati projekta po poti, ki je bila sprva zakoličena, zato se je odločilo za drugačno ravnanje. Tudi vas prosi pri tem za dejavno podporo, saj pričakujemo pri nadaljnjem delu več ovir kot pa spodbude. Vse preveč je bilo doslej zapletov, da bi delo v prihodnje lahko steklo gladko. Po drugi strani pa sta zgodovinsko in idejno sporočilo Dražgoške bitke tako pomembni, da ju je potrebno spraviti na ekran, čeprav skromneje in z manj rekonstrukcije vseh podrobnosti, kot je bila sprva zamišljeno.« - RTV Ljubljana bo torej še v letošnjem letu iz obstoječega, že posnetega materiala naredila tri nadaljevanke, iz preostalega materiala in na novo posnetega v zimi 1982 do 1983 (če bo zadosti snežena zima) pa še nadaljnjih pet nadaljevank. Torej bomo skupno dobili osem nadaljevank, ki pa ne bodo prikazale le dražgoške bitke, temveč širšo slovensko vstajo. Da delo ni zaspalo, priča tudi sestanek, ki je bil 7. maja v Železnikih. Na njem so se predstavniki TV Ljubljana in člani Domicilnega odbora Cankarjevega bataljona sestali s člani sveta krajevne skupnosti in kmeti, ki so dali zemljo za filmske objekte in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Upajmo le, da bo delo zdaj teklo, kot je začrtano, in da bomo kmalu na naših televizijskih zaslonih lahko ugledali prvi del nadaljevanke, ki je povzročila že toliko hude krvi in zaslužila toliko upravičene kritike.« (dd) »iako Hafner obiskal naše uredništvo — Pretekli teden je obiskal uit uredništvo predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner. S člani \irtdntftva se je pogovarjal o aktualnih gospodarskih in družbenopoli-[Vmh razmerah pri nas in nalogah, ki nas čakajo, (jk) — Foto: L. M. NAŠ SOGOVORNIK Andrej Šil j ar: Vsaka majhna stvar bogati otroka V Bohinjski Bistrici je minuli četrtek in petek potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82. Dva dni je Dom Joža Ažmana polnila otroška in mladinska gledališka ustvarjalnost, dva dni je Bohinjska Bistrica živela s prireditvijo. Tudi v pogledu organizacije je prireditev dobro uspela. Poleg Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zveze kulturnih organizacij Radovljica sta za to poskrbela domače kulturno društvo DPD Svoboda Tomaž Godec ter posebej Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Skupaj s podružničnima šolama ima 550 učencev, že šesto leto pa jo vodi ravnatelj Andrej Siljar, domačin v Bohinjski Bistrici. Kako se je vaša šola vključila v prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82? »Z veseljem smo se vključili v prireditev, vsa šola, otroci in učitelji. Otrokom obiskovanje predstav ni nikakršna obveznost, ves dan so tu. Tudi problemov okrog tega, ali bodo učne ure odpadle aH ne, ne bo. V šoli smo naredili vso dekoracijo za prireditev, izdelali lutke, pripravili smo likovno razstavo, otroci so okrasili tudi kraj, izdelali napise in obvestila, naredili spominčke za goste, oskrbeli smo prehrano za gostujoče skupine, v pomoč smo jim dali vodnike, skupaj s člani kulturnega društva DPD Svoboda Tomaž Godec- smo postavili okrepčevalnico. Skratka želeli smo, da se gostje pri nas čimbolje počutijo, da prireditev čimbolje uspe, saj menim, da je tudi tovrstno delo merilo kvalitete neke šole. Brez dvoma pa takšno za nas samo po sebi umevno vključevanje v kulturne prireditve našega kraja odseva tudi siceršnje kulturno delo na šoli. Prizadevno dela kulturno društvo, katerega zunanja sodelavka je Alenka Bole-Vrabec. Tudi zdaj smo skupaj z njo načrtovali prireditev.« Nov kulturni dom je v Bohinjsko Bistrico prinesel veliko možnosti kulturnega udejstvovanja? »Vsekakor je kulturni dom za naš kraj in za našo šolo velika pridobitev Sodelujemo s kulturnim domom, ki nam ga krajevna skupnost daje v brezplačno uporabo. Kulturno dejavnost na šoli smo novezali z dejavnostjo domačega kulturnega društva, ki je z novim domom krepkeje zaživelo. V šoli ne pripravljamo več pnreditev in proslav zffoli za zaprti krog učencev in njihovih staršev, temveč za ves kraj. S tem so seveda naše proslave dobile novo razsežnost. Otroci vidijo tudi več gostujočih predstav. Zal je kino spored podobno kot drugod slab. Otroci v kino radi hodijo, toda kaj ko je dobrih filmov, pnmermh zanje, malo.« Rekli ste da je tudi kulturno udejatvovanje merilo kvalitete "^J^ -t čim več jih, tem boga- tejši so Sola mora dajati vrsto ta kini>h.spodbud, ne zgolj poudarjati znanje Nova oblika pouka se pnbližuje temu, več možnosti za Apnp oblike dela imamo. Tako smo na pnmer na naši šoli uvedli nou°k kmetijstva in cvetličarstva Nekakšno obliko svobodne menjave dela imTmo s hotelom Zlatorog, kjer nam brezplačno dajejo v uporabo bazen mi pa skrbimo za njihovo cvetje m čistimo okolico. Takšne urLI' jrr.«.wT «pveda velik vzgojni poudarek. Dobra šola mora biti 2S£ dobro vpet!\ kraj. Mislim,> naša je.. Ni nam več treba le raznošiliati po delovnih organizacnah prošenj za denarno pomoč, tmtSZ lahko v zameno tudi nekaj dajemo. Želimo pa si, da bi se vsi kVaiani v večji meri zavedali, da smo vsi od bovo m i za uspešnost vzgojno izobraževalnega dela, da ne bi mislih, da bo za vzgojo naših otrok vse naredila šola.« M. Volčjak Sestanek komunistov na Trati Dolgoročna rešitev je preselitev na Godešič Skofja Loka - Pobudo za četrtkovo problemsko konferenco, ki jo je na Trati pripravil komite občinske konference ZKS, so dali komunisti iz krajevne skupnosti Trata. Pogovor naj bi tekel predvsem o prostorskem planiranju, za konferenco pa so se odločili zaradi pretesnih prostorov in težkih delovnih razmer v Veletrgovini Loka oziroma v njenih temeljnih organizacijah Peks in Prodaja na debelo. Gre za to, da sanitarni inšpektor ter inšpektor za delo že nekaj let opozarjata odgovorne v ABC Loka, na nemogoče delovne in tudi higienske razmere v sedanji. Peksovi pekami. V njej namreč spečejo nekajkrat več kruha, kot je bilo ob gradnji predvidno. Hkrati jim pri ABC Loka zelo primanjkuje skladiščnih prostorov. Problem ni nov, z njim se odgovorni v občini in Loki ukvarjajo že skoraj deset let. Na podlagi novela-cije urbanističnega načrta, ki je bil sprejet konec leta 1978, so predvideli, da se bodo Peks in skladišča preselili v novo skladiščno-preskrboval-no cono na Godešiču, na sedanje prostore Loke pa bi se razširila industrijska cona oziroma Gradiš in Jelovica. Rešitev problema je bila tako zastavljena dolgoročno, saj je na Komunisti na Trati so spregovorili o problemu ^J"a dvomno pomeni dolgoročno prostorsko rešitev, P™™e^* selitev v skladiščno-preskrbovalno cono na Godešič - .fiaraiai izredno težkih delovnih razmer naj bi problem začasno rešili na sedanji lokaciji Godešiču za skladišča in pekanjo predvidenega dovolj prostora za šir-fenje skladno z naraščajočimi potratami Razen tega e P^dena nova lokacija blizu železniške postaje Tam naj bi zgradili tudi potrebne prostore za republiške in občinske Elagovne rezerve. Nekaj denarja za invfsticijo bi prispevale tudi ljub-lianske občine, ki bi zgradile na Godešiču skladišča za blagovne rezerve. Na ta način bi zagotovili denar za ureditev celotne cone m na njej postopoma zgradil, tudi vse predvidene objekte. Med prvimi naj bi se preselil Peks. Toda zapora investicij zavira gradnjo in ie zato nujno potrebno proučiti tudi druge možnosti. Ob tem velja posebej poudariti, da od leta 1979 hitro pada akumulativna sposobnost trgovine, da Loka tudi finančno ni sposobna izpeljati drage investicije. Izgradnja skladišč in pekarne bi namreč po cenah iz lanskega leta veljala 500 milijonov dinarjev, če pa bi hoteli preseliti le pekarno, bi morali zbruti 300 milijonov dinarjev, ker le komunalna oprema zemljišča in druga potrebna infrastruktura velja 100 milijonov dinariev. V Loki so poskušali najti rešitev v okviru sedanjih prostorskih zmoglji- vosti v industrijski coni na Trati. Z Jelovico in Gradisom so sklenili samoupravni sporazum, po katerem je predvideno, da bi Peks zgradil prizidek k sedanji pekami v izmeri 1000 kvadratnih metrov uporabnih površin. Prizidek bi zgradili tako, da bi bil potem, ko se bo pekama preselila na Godešič, uporaben za potrebe lesne industrije. Prizidek bi veljal približno 50 milijonov dinarjev. Na konferenci so komunisti poudarili, da nikakor ne gre Godešič a enostavno »odpisati«, ker trenutno za izgradnjo ni denarja, temveč je potrebno napeti vse moči, da se v do-glednem Času zberejo sredstva in se skladiščno-preskrbovalni center dogradi. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da je prostora za industrijo v Skofji Loki izredno malo, in če tudi tam ne bo skladišč za republiške blagovne rezerve in blagovne rezerve ljubljanskih občin, ki so od projekta odstopile, bo prostor še kako potrebovalo združeno delo. Pa tudi prostorsko rešitev za ABC Loka je treba dolgoročno iskati le na predvidenem prostoru. Vsekakor pa bo čimprej potrebno narediti vse potrebno, da se delavcem v Peksu zagotovijo primerne delovne razmere in da bodo imeli prebivalci škofjeloške občine zagotovljeno preskrbo s kruhom. Ne gre namreč prezreti dejstva, da loška pekama peče kruh za okoli 30.000 ljudi. Zato z rešitvijo, ne gre odlašati. L. Bogataj O LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 25 MAJUa Z večjim izvozom iz zagate Novi zakon o razpolaganju 8 konvertibilnimi devizami naj bi zagotovil izpolnjevanje sprejetih obveznosti do tujine in zagotovil, da se bo lahko zadolževal le tisti, ki je dolgove sposoben vračati -- Uresničevanje zakona je pogojeno z večjim izvozom, ta pa z vsestransko podporo izvoznemu gospodarstvu Pred dobrim tednom sprejeti zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami naj bi v prvi vrsti zagotovil izpolnjevnaje obveznosti, ki smo jih v preteklih letih sprejeli od tujih upnikov. Poravnava teh obveznosti je tako dobila prednost pred vsemi drugimi plačili v tujini. To je nujno, saj sta od poravnave zapadlih terjatev odvisna naša bodoča likvidnost in možnost najemanja novih posojil. Razmišljanje o tem, naj bi vsaka republika poskrbela zase in za svojo likvidnost, je nesprejemljivo in naivno, ker je Jugoslavija enoten gospodarski prostor in tako je lahko nelikvidna le celotna gospodarska skupnost, ne pa posamezna republika ali celo poslovna banka. Poslovne banke namreč v mnogih primerih solidarnostno jamčijo za posojila, najeta v tujini, kar pomeni, da tuji upnik lahko izterja dolg ene od poslovnih bank od katerekoli druge in tako povzroči njeno nelikvidnost. Zato je povsem razumljivo, da je nujno izpolnjevati vse obveznosti do tujine, ker je samo to lahko osnova likvidnosti za vnaprej in za plačevanje potrebnega reprodukcijskega materiala. Ob vsem tem so seveda na mestu razmišljanja, v kolikšni meri bodo sedanji ukrepi vplivali na višino uvoza, ki je potreben za-nemoteno proizvodnjo, še posebej za tisto, ki je izvozno usmerjena. Veliko se govori o raznih odstotkih, ki pa jih vsakdo izračunava po svoje. Ponavadi od skupnega deviznega priliva odštevajo znane in pričakovane skupne potrebe oziroma zahteve po solidarnostnem združevanju deviz in ugotovljeni znesek enačijo z možnim obsegom svojega uvoza. Upoštevati pa je treba, da tako dobljeni odstotek predstavlja le možen obseg plačil, ki izvirajo iz lastnega deviznega priliva oziroma združenih deviz. Vendar je treba k temu odstotku prišteti še tisti del uvoza, ki bi bil mogoč na podlagi povečanega obsega blagovnih kreditov, obseg uvoza na podlagi -dolgoročnih poslovnih kooperacij, za katere se vodijo posebni kompenzacijski računi, uvoz v okviru maloobmejnega prometa in uvoz v okviru Izvoz se povečuje Delovne organizacije v kranjski občini povečujejo izvoz na konvertibilno področje — Dobro gospodarjenje v prvem četrtletju, vendar pa so se po drugi strani povečale tudi izgube žaganega lesa in plošč, v kovinsko Kranj — Gospodarstvo občine Kranj je v letošnjih prvih treh mesecih še naprej povečevalo izvoz na konvertibilno področje, kaj, je prav gotovo ena najpomembnejših letošnjih resolucijskih nalog. Kranjske delovne organizacije so v treh mesecih letos izvozile za 35 odstotkov več kot lani. Na konvertibilno področje »e je izvoz povečal za 18 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 3 odstotke. Na ta način se je povečalo tudi pokritje konvertibilnega uvoza s konvertibilni £vo?om od lanskih 73 na letošnjih 94 odstotkov. Delovne organizacije, ki so se z resolucijo 1982 obvezale dodatno povečevati izvoz, to v prvih mesecih tudi uresničujejo. Najboljše rezultate v izvozu so v prvem četrtletja v pnmerjavi z lanskim enakim obdobjem dosegli v Gozdnem gospodarstvu, I skn - Telematiki, KŽK, IBI zvezdi, Centralu, Tekstilindusu, Iskn - Električna orodja, Alpetou-ru - Proizvodnja kmetijske mehanizacije in Gorenjskih oblačilih. Nekoliko manj ugodni pa so podatki o industrijski proizvodnji, ki je v začetku leta zmanjšala obseg za skoraj poldrugi odstotek v primerjavi z lani. Zmanjšanje gre predvsem na račun slabe oskrbe tako z domačim kot tudi z uvoženim reprodukcijskim materialom, vendar pa kljub ponekod občasno tudi kritičnim situacijam v preskrbi do večjih zastojev v proizvodnji ni prihajalo. Najbolj se je obseg proizvodnje v prvem četrtletju zmanjšal v proizvodnji predelovalni dejavnosti, v predelavi kemičih izdelkov, v predelavi kavčuka in v elektrogospodarstvu, delno pa tudi v grafični dejavnosti, usnjarski industriji, živinski dejavnosti in Proizvodnji gradbenega materiala, roizvodnja pa se je povečala v tekstilni industriji, v proizvodnji kamna, gramoza in peska, v predelavi papirja in v strojni industriji. Kljub težavam z repromateria-lom, povečevanju, materialnih stroškov je večina delovnih organizacij v gospodarstvu v prvih treh mesecih letos dobro gospodarila. V gospodarstvu občine Kranj je bilo v tem obdobju ustvarjenega 14.241 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 29 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Družbeni proizvod je bil večji za dobrih 34 odstotkov, rast dohodka pa je bila počasnejša — 29,5 odstotka. Kljub razmeroma dobremu gospodarjenju pa je letošnje prvo četrtletje zaključilo z izgubo več delovnih organizacij kot lani. Vrednostno so izgube narasle kar za devetkrat. Kljub temu, da je med delovnimi organizacijami, ki so četrtletje zaključile z rdečimi številkami, vrsta takih z dejavnostjo sezonskega značaja, kar pomeni, da je v naslednjih mesecih pričakovati boljše gospodarjenje, pa še spet pri nekaterih pojavlja izguba zaradi manjšega obsega prodaje, neustreznih cen, manjšega obsega industrijske proizvodnje m težav pri uvozu reprodukcijskega materiala. sejemskih kontingentov. Zadnje tri naštete oblike se uresničujejo v obsegu izvoza, torej v razmerju ena proti ena. Vsekakor je torej jasno, da si je potrebno za večji možni uvoz prizadevati predvsem z večjim izvozom, ki mora postati povsod razvojni in proizvodni cilj in ne le rešitev v stiski. Razmere kljub temu niso rožnate in bodo terjale vrsto omejitev. Vendar pa ob prizadevanju vseh in povsod ter ob skupni in usklajenuakciji, ki jo bodo podprli dodatni ukrepi, ne bi smela biti prizadeta proizvodnja, ki je usmerjena v izvoz. Z novim zakonom naj bi dosegli večjo •gibljivost in koncentracijo razpoložljivih deviznih sredstev. Zato je predvidena destimulacija zadrževanja deviz na računih organizacij združenega dela. Za te devize namreč ne bi bilo mogoče obračunati stimulacij. Poslovne banke bodo morale s svojih deviznih računov v tujini nakazati na račun Narodne banke Jugoslavije vse devize prek določenega zneska, ki ga bo določil Zvezni izvršni svet. Posebno določilo predpisuje tudi skrajšan rok za vnos deviz za opravljeni izvoz blaga in storitev. Skrajšanje tega roka od 90 na 60 dni je glede svojega učinka dvomljivo, saj je rok plačila odvisen od vrste blaga, ki ga prodajamo. Lahko se zgodi, da zaradi tega izvoza sploh ne bo ali pa bo moral prodajalec pristati na nižjo ceno. Zakon tudi določa, da morajo poslovne banke odvajati Narodni banki vso kupljeno tujo efektivo, čeke in kreditna pisma ter devize od prodaje bencinskih bonov. Tako zbrana sredstva se bodo deloma porabila tudi za pokritje priznanih deficitov v okviru projekcij plačilno-bilančnih položajev republik in pokrajin. Kar zadeva plačane predujme za izvajanje investicijskih del v tujini, zakon določa, da jih poslovne banke lahko deponirajo pri Narodni banki Jugoslavije, kar pomeni, da jih lahko uporabijo tudi za lastno likvidnost. Zadolževanje v tujini bo letos mogoče samo v okviru dogovora med zveznim izvršnim svetom in izvršnimi sveti republik in pokrajin. Dogovor bo določal pogoje, način m obseg zadolževanja za uvoz opreme in materilov za proizvodnjo. Določila deviznega zakona in aktov, ki mu bodo sledili in bodo sprejeti na njegovi osnovi, bodo vsekakor globoko posegla v gospodarske odnose s tujino. Zagotovila naj bi izpolnjevanje že sprejetih' obveznosti, solidarnostno pomoč tistim, ki sam sami teh obveznosti ne bi mogli izpolniti, in čimbolj smotrno uporabo deviznega priliva. Vse to pa je pogojeno z uresničevanjem izvoznih ciljev in vsestranski podpori izvoznemu gospodarstvu. Nikakor pa zakon in ukrepi, ki mu bodo. sledili, ne smejo pomeniti podružbljanja dolgov do tujine, ker bi bila to po-tuha neodgovornemu zadolževanju, temveč se mora prav uveljavljanje zakona doseči, da se bo v tujini lahko zadolževal le tisti, ki je dol' gove sposoben vrniti. L. B. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Šolska uspešnost usmerjenega izobraževanja (1) Srednje usmerjeno izobraževanje nabira izkušnje, razkrivajo se prednosti, a hkrati tudi slabosti in pomanjkljivosti. Poglejmo del praktičnih izsledkov prve generacije. Zlasti z vidika poklicnega usmerjanja so nas zanimali odgovori na vprašanja: kako uspeh oziroma znanje učencev iz osnovne šole deluje na šolsko uspešnost v srednjem izobraževanju, kaj se dogaja z razlikami med učenci, ali je Šolska uspešnost drugačna pri učencih, ki so se za določen program odločili naknadno po preusmerjanju oziroma še kasneje »po sili«, ker pač ni bilo druge izbire? Ta vprašanja smo pretresli le na vzrocu in sicer pri učencih v programu kovinarstva-strojništva ter cestnega prometa v Šolskem centru za kovinarsko in avto-mehaniško stroko Skofja Loka. Rezultati veljajo le zanje in je treba vsako posploševanje gledati z zadržki in omejitvami. , Rezultati kažejo, da je šolska uspešnost v začetku srednjega usmerjenega izobraževanja močno poveza- na z osnovnošolsko uspešnostjo. Med najboljšimi učenci iz osnovne šole ni bilo nikogar z nezadostnim ali zadostnim uspehom v prvem polletju, med najslabšimi nikogar z odličnim ali prav dobrim uspehom. Že med tistimi, ki so osnovno šolo zaključili s povprečjem (2,67 do 3), ni bilo v nadaljevanju nobenega odlič-njaka, ter le peščica prav dobrih in dobrih. To pomeni, da je »popotnica« iz osnovne šole zelo pomembna v nadaljevanju. Seveda se je to dogajalo tudi v starem sistemu srednješolskega izobraževanja, vendar je zanimivo, da se je zveza v novem sistemu še zelo okrepila. Že poprej nikoli vsi učenci, ki so se odločili in vpisali v določeno šolo ali poklic, niso bili medsebojno 'enaki. Razlikovali so se v sposobnostih, predznanju, morda manj po nagnjenjih oziroma poklicnih interesih. Z "uvedbo usmerjenega izobraževanja je bilo zaradi njegove zasnove logično pričakovati, da se bodo »vhodne« razlike povečale, kajti takoj na začetku se učenci še ne odločajo za poklic, pač pa le za program, ki kasneje preko smeri vodi v posamezne poklice. Podatki za omenjeno šolo v Skofji Loki kažejo, da so se v primerjavi s starim sistemom razlike med vpisanimi učenci v nove programe dejansko povečale glede na njihovo uspešnost iz osnovne šole. To je po eni strani ugodno, saj so tako programi dobili mnogo širšo paleto učencev, ki se bodo kasneje usmerjali po svojih sposobnostih, znanju, interesih in podobno v smeri ter poklice različnih zahtevnosti. Po drugi strani pa kaže razmišljati o rezultatu, da so se vhodne razlike glede osnovnošolske uspešnosti po prvem polletju srednjega izobraževanja še dokaj povečale. Dodati je treba, da se je to dogajalo tudi v starem sistemu, vendar manj izrazito. Domnevamo, da je temu botrovala v precejšnji meri skupna vzgojnoizobrazbena osnova, na kateri so omahnili zlasti učenci, ki se v osnovni šoli niso ravno odlikovali. Franc Belčič Kranj — V petek dopoldne smo novinarji Primorskih novic. Dolarskega lista, Pomurskega vestnika in Glasa obiskali kranjsko Iskn. Bdi smo gostje delovne organizacije Električna ročna orodja. Ogkdak smo si delo v tej delovni organizaciji in proizvodnjo avtomatskih frje-fonskih central in telefonov na Laborah. Potem pa nas je direktor En Jože Zaletel seznanil s proizvodnim programom Era in celotne Itkrt ter razvojnimi načrti. — Foto: L. B. Uspešen skupni prikaz Na mednarodnem sejmu Informatika 82 se je s avomai izdelki prvič predstavila nova Iskrina delovna oimS! zacija Iskra - Delta - Prikazali so uporabo računi nikov ««aai« Pred tednom so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani taprh razstavo računalniške tehnologije - Informatika 82. Hkrati z rantave je potekal simpozij o računalništvu, ki ima že dolgoletno tradicijo Osnovna vloga obeh je bila prikazati uporabo sodobne računalnike opreme, ki je bila izdelana v domačih tovarnah. Med 34 razstavljavci it 8 držav se je uspešno predstavila tudi nova delovna organizacija Isknv Delta. Od 15. aprila, ko so se delavci Iskrine temeljne orgaruzsciie Računalniki in Elektrotehnine delovne organizacije Delta odloČili a skupno pot, so v kratkem času uspeli pripraviti svoj prvi sejemski nastop. V skladu z zasnovo Informatike 82 je tudi Iskra-Dela prikazala uporabo računalnikov. Razstavo so razdelili na štiri področk - poslovno informatiko, procesno vodenje, načrtovanje in spremlunU proizvodnje ter izobraževanje. Pri poslovni informatiki so si obiskovalci lahko ogledali vse antik*. cije od glavne knjige, fakturiranja, poslovanja interne banket statistike. Pri procesnem vodenju so predstavili programski paket » vodenje industrijskih procesov. Tako so iz svoje stojnice imeli ne v sredno zvezo z. računalnikom v ravenski Železarni. Na področju » obraževanja so Iskrim sodelavci prikazali pouk računalništva v usrntr jenem izobraževanju. S svojimi programi sta sodelovala tudi račuaat niški center Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Visoke tehnS* šole iz Maribora. Prvi prikaz proizvodnje nove delovne organizacije Iskra-Delta ocenjujejo kot uspešen. Zal pa so na razstavi pogrešali nekatere do-membne domače in tuje firme, da bi lahko primerjali dosežke T»kT* Ljubljani niso razstavljali Intertrade. z IBM, niška Elektronska indu-industrija s Honevvvellom in še nekateri drugi. Vzrokov za to * verjetno več, osnovni pa je verjetno ta, da je bil prav v času senat Informatike v Beogradu »Sejem tehnike«, ki so se ga udeležili vsi jugoslovanski proizvajalci in uvozniki računalniške opreme L.B. J Investitorske želje V radovljiški občini čaka na odobritev več naložb, ki so niW nostne, saj so večinoma namenjene povečanju izvoza na ko/ vertibilno področje — Naložbe tudi v turizmu, tako na Bled' kot v Bohinju Radovljica — Delovne organizacije radovljiške občine za letos načrtujejo, da se bodo začele uresničevati nekatere naložbe tako, da bi jih gradili še v dveh naslednjih letih. Z nekaterimi naložbami so že začeli. Tako so Alpetourovi hoteli v Bohinju začeli z adaptacijo hotela Jezero v skupni predračunski vrednosti 70 milijonov dinarjev. KŽK, temeljna organizacija kooperacija Radovljica, je tik pred rekonstrukei-jo farme krav Blata na Bledu v skupni predračunski vrednosti 68 milijonov dinarjev. Za govedorejo in stroje pa namenjata hranilno-kre-ditna služba GG Bled in kmetijska zadruga Srednja vas okoli 18 milijonov dinarjev. Nekateri investitorji so že pripravili predloge za odobritev kreditov. Tako pripravljajo naložbe, ki so najvišje po predračunski vrednosti in . so namenjene izvozu, naložbe v proizvodnjo energije, naložbe v osnovne in deficitarne surovine in v skladišča za blagovne rezerve. Posebna delovna skupina je pripravila razvrstitev teh naložb. Investicije, ki so namenjene pred vsem izvozu, so rekonstrukcija opaznih plošč v LIP-u Bled, adaptacija nekaterih hotelskih objektov na Bledu, gradnia aikartmaiev in adaptaci- na Bledu. Rha hmeljni orgaa«anuW jo in povečanje Zake, laatt/ Jesenice proizvodnjo kitov v Dw ski vasi, K obla povečanje rrmtin*/ sti, K rim prizidek.turisem ardeštućj na Stražo, Plamen Kropa pakirah -in skladišče, PTT RadovhV, / povečanje pošte v Radcvij*' \/ naložbe, ki so že prijavljen* j1-Ljubljanski banki, poslovni ttšf, Radovljica, sodijo v pndaaiijn investicije in zato naj bi jih pml' di nostno tudi obravnavaj as ■UK. 25. MAJA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Vokviru Festivala bratstva in enotnosti bo v Kranju nastopila mlada riolinistka Vesna Stanković* iz Beograda Če si prizadeven, so ti tudi v Ameriki odprta vsa vrata ■ tananajst let ji je komaj, toda ima v sebi za veliko več let. tudi ne, saj ima za sabo vse no mladost, kot mladenke let za njo sta že dve »ameri-leti Studija, vsega skupaj tri-let glasbene šole in študija . za njo je vrsta uspešnih na-^*»in tekmovanj doma in v tuji-P ud vse m pa leta neizprosne he in vadbe in vadbe. Brez takš-jnzadevnosti bi ne bilo takšnih Eie čisto običajen otrok z beo-n ulic. S petimi leti sta jo dala v glasbeno šolo, da bi k<>-izrabila prosti čas. Ker ni bilo Vtrji za klavir, so jo vpisali 9wuo.To se je na šoli dalo dobiti meno. 1 »celo se je. Sprva igraje, toi pa je, kot pri vsakem otroku, tok knza. Nanujša tam pri tret- tartem letu igranja violine. Hi je zahtevala vse več vaje, P» Vesna bi se pa le rada igrala s Inai punčkami. Kot bi se pred Vzbudim hotela zateči k njim. ilnt po vedno več vaje dnevno '»jej naletele na hud odpor. Pa to se pri njenem igranju liže tudi prvi uspehi. Še ko je na republiški nastop leta rt Primorskega mskega zbora fari - V sredo, 26. maja ob faibo v dvorani kranjske gimna-tttoval Primorski akademski • Vinko Vodopivec iz Ljubljane, p rodi dirigent Brane Demšar. J*»wnje sodi v okvir delovnih iz ' i APZ France Prešeren. ftZ Vinko Vodopivec bo prihod-kto praznoval častiti jubilej — 'toMletnico delovanja. Ustanovili p primorski Študentje pod vodil Antona Nanuta. V prvih — i delovanja je dosegel dva jarima uspeha v Arezzu v Itali-oihtetni vrh pa je spet ponovil B*H74 z delitvijo prvega mesta v P*tRuxu v Švici. Na Naši pesmi 2 je prejel bronasto plaketo, leta "1 is letos pa srebrno plaketo toj Maribor. Zbor je nastopil že ^•i v vseh krajih Slovenije, go-toj pri rojakih v zamejstvu, v toipa je nastopal v Grčiji, Egip- • Bjltnji, Švici in na Poljskem. Leta 4 I*»prejel odlikovanje Red bratih H a enotnosti s srebrnim vencem. j 1973, ko ji je bilo devet let, je hotela vilono vreči s petega nadstropja na ulico... Potem pa se je v njej obrnilo. Vse bolj je spoznavala, da je prav violina tisto, kar ji daje nek smisel življenja. Pričela je živeti za glasbo in violino. 1980 je končala srednjo glasbeno šolo »Mokranjac« v Beogradu pri prof. mag. Jeleni Abramovič. Ze med šolanjem je požela vrsto uspehov: njene so bile štiri prve nagrade na republiških tekmovanjih glasbenih šol Srbije v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 in tri prve nagrade na zveznih tekmovanjih leta 1975, 1977 in 1979. 1976. je sodelovala na mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Senigaliji v Italiji, kjer je dosegla 3. nagrado (prvi dve nista bili podeljeni). Za izjemno koncertno aktivnost je dobila leta 1977 Oktobrsko nagrado mesta Beograd. Kot solistka je nastopala z Beograjsko filharmonijo, orkestrom JNA in mladimi filhar-moniki. S slednjimi je bila v letih 1978 in 1979 tudi na turneji po Franciji. Februarja 1980 je sodelovala na reviji mladih talentov Jugoslavije v Zagrebu. Na predlog Muzičke omladine Jugoslavije je poleti 1980. dva meseca preživela v Nacionalnem glasbenem kampu v Interlochenu v Združenih državah Amerike kot štipendist kampa. Tu je bila tudi »koncertni mojster« v simfoničnem orkestru. Na tekmovanju v kampu se je od 144 tekmovalcev prebila med šest finalistov. Prav na osnovi teh izrednih uspehov, ki jih je dosegla v kampu, in seveda uspešno opravljenih avdicij, je dobila kompletno štiriletno štipendijo za študij violine na Cleve-landskem glasbenem inštitutu pri poznanem profesorju violine Davidu Soroni. Ze lani pa je v začetku decembra na letnem tekmovanju izmed 25 najboljših glasbenikov Inštituta dosegla prvo mesto in kot za nagrado je imela 18. marec letos solistični koncert ob spremljavi simfoničnega orkestra v slovitem »CulasHoll-u.« Pred kratkim se je vrnila domov, jeseni pa bo nadaljevala -študije na enem najbolj poznanih glasbenih inštitutov v Ameriki v Philadelphiji. Morda je za Kranj res posebna čast, da bomo lahko v četrtek zvečer v koncertni dvorani Glasbene šole Nova lutkovna uprizoritev v Prešernovem gledališču Kranj - Danes ob 16.30 bo Prešernovo gledališče premierno uprizorilo »Vžigalnik«, ki ga je po motivih znamenite pravljice H. C. Andersena svobodno oblikoval pisatelj in dramatik Franček Rudolf. To je letošnja zadnja premiera v Prešernovem, gledališču, ki tako sezono zaključuje s šesto premiero. Mladi lutkarji so jo pripravili pod vodstvom Vladimirja Rossa in pomoči An je Dolenc, ki je oblikovala f>rostor nove lutkove uprizoritve ter-utke. »Vžigalnik« je druga krstna uprizoritev v sezoni in poudarja prizadevanja kranjskega gledališkega kolektiva po uprizarjanju novih gledaliških besedil. ML. Mladi glasbeniki so navdušili - V petek, 21. maja zvečer je bil v ii/irarjglasbene šole v Kranju letni koncert, na katerem so nastopili ff/ftnci kranjske glasbene šole od skupine predšolske glasbene vzgoje iz razreda profesorice Tatjane Zepič do najvišjih letnikov. Naidušile 10 violine, kitare, flavte, pozavne, pa seveda klavir in harmonika in *kdi solisti so poželi zaslužen aplavz — nagrada za dolge mesece mft in vaje in odpovedovanja. Na sliki: Gorazd Tršan je na kitari Mignil Bachov Preludij. - Foto: D.Dolenc Kranj poslušali tako uspešno mlado jugoslovansko violinistko. Rada se je od zvala vabilu na Festival bratstva in enotnosti. Kranj jo namreč še posebno privlači. Tu je bila doma njena mati Vera.Poljanec. Nekdanje kranjske aktivistke se je zagotovo dobro spomnijo. Leta 1942 je bila s svojimi desetimi leti med najmlajšimi begunjskimi zapornicami. Lani je umrla. Njej v spomin je Vesna posvetila ta svoj koncert. Skupaj z našim poznanim pianistom Marjanom Lipovškom nam bo zaigrala Mozarta, Ysaeya in Sarasateja ter Brahmsa. Nežno, romantično glasbo ima rada. Zagotovo bo to za kranjske ljubitelje glasbe nepozaben večer. D. Dolenc Mladinska gledališka skupina KUD France Prešeren iz Boljunca pri Trstu je no motivih poezije Marka Kravosa naredila gledališko lepljenko »S kakšno pravico ti rečem dober dan?«. Napolnili sojo z mladostnim žarom in sproščenostjo zato je med mladimi gledalci požela spontan sprejem. Prve izkušnje gledališke vzgoje V Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je minuli teden potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82 - Okrogla miza o gledališki vzgoji v usmerjenem izobraževanju nanizala prve izkušnje, ki niso nič kaj razveseljive Bohinjska Bistrica — V četrtek, 20. maja in v petek, 21. maja je v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici potekala osrednja slovenska prireditev Pomladansko zajetje Naša beseda 82. Zveza kulturnih organizacij Slovenije jo je pripravila s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Radovljica, domačega kulturnega društva DPD Svoboda in Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Ponudila je pregled slovenske gledališke ustvarjalnosti mladih, saj je zajela predstave, ki so bile izbrane na območnih srečanjih. Gorenjsko sta zastopali dve predstavi. Podmladek domačega kulturnega društva DPD Svoboda se je pod režijskim vodstvom Alenke Bole-Vrabec predstavil s »Saprami-ško« Svetlane Makarovič, podmladek Amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic pa pod režijskim vodstvom Alje Tkačeve z Levstikovim »Martinom Krpanom«. Skupaj je nastopilo enajst pionirskih in mladinskih gledaliških skupin, pri čemer je bil delež mladinskih znatno večji. Poleg omenjenih dveh so nastopali še: lutkovna skupina Osnovne šole Drago Baje iz Vipave, gledališka skupina Osnovne šole Tone Tomšič iz Ljubljane, gledališka skupina Osnovne šole Bratov Le ton je iz Smartnega pri Paki, Oder Mladje Koroške dijaške zveze iz Celovca, gledališka skupina Ergo iz Celja, gledališka skupina KD France Prešeren iz Boljunca pri Trstu, lutkovna skupina Pionirskega doma iz Ljubljane, gledališki krožek Osnovne šole Bratov Polančič iz Maribora in gledališka skupina KUD Puconci. Prva prireditev po novi programski shemi Naše besede je bila to. V primerjavi s prireditvami doslej skuša skozi vse leto kontinuirano spremljati razvojni trenutek mladostniškega gledališkega gibanja, zato ima poslej več zajetij. S tem se izogiba kampanjskemu pripravljanju prireditev za srečanje, na drugi strani pa so spremembo spodbudile tudi nove možnosti, vsebine in oblike delovanja mladih v okviru usmerjenega izobraževanja. Za pomladansko zajetje je predstave izbral dramaturg Jože Vozny. Zelo spodbudno je zvenelo vabilo na okroglo mizo, ki so jo pripravili ob srečanju na temo umetnostna vzgoja v usmerjenem izobraževanju. Toda žal je zbrala le peščico ude ležencev srečanja. Vabilo je namreč šlo tudi k vsem srednjim šolam radovljiške in jeseniške občine, vendar odziva ni bilo iri »šolniško udeležbo« je zastopala le predstavnica Zavoda za šolstvo iz Ljubljane. Pogovor o strokovnih vprašanjih gledališkega delovanja mladih je vodil Marjan Belina, tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, dragocene celjske izkušnje je razgrnil Slavko Pezdir, direktor Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pogovor zato ni mogel biti celovit, ni zmogel podati izmenjave izkušenj med gledališčni-ki na eni in pedagogi na drugi strani. Vabilo pionirske knjižnice Kranj - V četrtek, 27. maja ob 17. uri bo v pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj svojevrsten dramski nastop. Člani Linhartovega odra mladih bodo predstavili odlomke prevodov Eriljubljenih mladinskih del. Valje ni! Vendar je kljub temu osvetlil prve izkušnje umetnostne vzgoje na srednjih šolah, nanizal podobo, ki je kaj klavrna. Zlahka lahko rečemo, da prvo leto gledališke umetnostne vzgoje, ki smo jo začeli na srednjih šolah, podobno preobrazbo pa bodo do konca leta 1985 začele doživljati tudi osnovne in visoke šole, ni bilo uspešno, kar je eden bistvenih razlogov, da jo bodo poslej premaknili v drugi letnik. Prve izkušnje govore, da bo treba veliko bolj zagnano zastaviti gledališko in filmsko vzgojo, področji umetnosti, ki sta bili doslej v našem izobraževalnem procesu znatno bolj zanemarjeni kot likovna in glasbena. Izkušnja, ki jo je prineslo prvo leto, govori, da nam manjka učiteljev, ki bi znali spodbuditi ustvarjalnost mladih, zagnanih učiteljev, ki bi znali ustvarjalno delati z mladimi in ne več zgolj govoriti pred Šolskimi klopmi. Na Celjskem je večina ubrala najlažjo pot, domne- vamo lahko, da je bilo temu tako tudi drugod. Učence so popeljali na gledališko predstavo, pripravili razgovor po njej in tako v šolskem dnevu odkljukali svojo obveznost do gledališke vzgoje. Tudi predstavnik jeseniškega gledališča je temu pritrdil, saj je povedal, da so v gledališču uro pred predstavo polni dvorani spregovorili, kako so predstavo pripravili. Gledališka vzgoja pa bi seveda morala biti vse kaj drugega, zahteva ustvarjalni odnos do ustvarjalnosti«, zahteva sproščenega učitelja, ki bo zmogel navdušiti mlade za gledališko ustvarjalnost, zahteva ne nazadnje tudi posluh »vse zbornice«, da gledališka vzgoja ne bo novo breme, temveč bo vzgajala mladega človeka v najširšem pomenu te besede. Prvič imamo priložnost, da gledališka kultura resnično postane sestavni del našega življenja, priložnost, ki je dolgoročna. Saj kot ie slikovito dejal Slavko Pezdir, morda vsi Slovenci tako radi pojemo zato, ker nas v otroških letih glasbeno vzgajajo strokovno podkovani. učitelji, ki nas znajo navdušiti za petje. M. Volčjak Ogledale so si vse predstave Pomladansko zajetje Naša beseda 82 je bilo za Bohinjsko Bistrico pravi praznik. Občinstvo je pridno polnilo dvorano, šolarji so poskrbeli, da je hil kraj v znamenju prireditve, da so se gostje dobro počutili, izdelali so jim celo spomenike. Povprašali smo tri, kako so prireditev doživele. lahko vidimo kaj delajo drugod. Drugam pa je od nas sicer tako daleč.« POLONA BAJT, 8. razred »Ves dan je bila dvorana polna, prišli so tudi iz Radovljice. Take prireditve so pri nas Že bile, vedno smo jih zelo veseli. Ogledala sem si vse predstave, tudi sama sem nastopala, ponosna, da lahko sodelujem na takšni prireditvi. Naša šola ima za to zelo veliko posluha. Najbolj všeč mi je bila predstava skupine iz Boljunca pri Trstu, narejena je prav na našo kožo.« ALENKA MENCINGER, 8. razred »Tudi meni je bila najbolj všeč tržaška predstava, zelo sproščena je bila, z glasbo, ki nam je všefi. Odkar imamo kulturni dom, je pri nas bolj živahno, veliko pred stav je že bilo, tudi v kino radi hodimo, le dobrih filmov je premalo. Tudi na šoli je kulturna dejavnost bolj živahna, Alenko Bole-Vrabec, ki se k nam vozi iz Radovljice imamo zelo radi. Danes smo ves dan v domu, veliko nam pomeni taka prireditev, saj KATARINA MEDJA, 7. razred »Za nas je nagrada, da sodelujemo na takšni prireditvi. Ves dan smo tu, vse predstave sem videla. Meni se je zdela tudi naša predstava dobra, povsem sproščeno smo zaigrali, brez treme, čeprav ie bilo to republiško srečanje. Odkar imamo kulturni dom je kulturno življenje v našem kraju veliko bolj Živahno, šola je zelo povezana z domom, zelo radi delamo z Alenko Bole-Vrabec, ki se tako daleč vozi k nam in nam že zato daje navdušenje.« GLAS6. STRAN RADOVLJICA DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 2S.MAMHB 2. skupna seja skupščine občine Radovljica bo v sredo, 2. junija, ob lft. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnika I. skupne seje z dne 14. 4. 1982 — slovesna izjava podpredsednika skupščine občine Radovljica — volitve: predsednikov in članov delovnih teles skupščine — delegata v izvršni odbor skupščine slovenskih občin — delegatov v skupščino gorenjskih občin — imenovanje vodje skupine delegatov za delegiranje delegata v zbor občin skupščine SRS — informacija o podelitvi priznanja skupščini občine Radovljica 2. seja družbenopolitičnega /bora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 2. junija, takoj po končani skupni seji v spodnji sejni sobi družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — predlog družbenega dogovora o financiranju izgradnje Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah — odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v knietijstvih — osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje — odlok o poslovnem času v poletni sezoni na Bledu — osnutek odloka o spremembi odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Radovljica — odlok o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem in Bohinjskem jezeru — predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in zaključnega prispevka za starostno zavarovanje kmetov v občini Radovljica za leto 1981 — samoupravni sporazum in aneks k samoupravnemu sporazumu za obnovo spominskega parka Goreljek na Pokljuki — informacija o sofinanciranju naložbe za rekonstrukcijo farme na Bledu — imenovanje več delegatov — predlog za začasno povečanje site-mizacije delovnih mest sodnikov za prekrške v občini Radovljica — delegatska vprašanja 2. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 2. junija, takoj po končani skupni seji v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Razprava o planskih dokumentih — potrditev zapisnikov zadnje skupne seje in ločene seje — predlog družbenega dogovora o financiranju izgradnje Muzeja revolucije Gorenjske Begunje — osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za to srednjeročno obdobje — analiza uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka lani — realizacija zunanje trgovinske menjave organizacij združenega dela v občini za lani in za letošnje prvo tromesečje I — samoupravni sporazum in aneks k i samoupravnemu sporazumu za izgradnjo spominskega parka Goreljek na Pokljuki - informacija o sofinanciranju rekonstrukcije farme na Bledu - imenovanje delegatov - predlog za začasno povečanje, sistemizacije delovnih mest sodnikov za prekrške v Radovljici - delegatska vprašanja 2. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo, 2. junija, takoj po končani skupni seji v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red — potrditev zapisnikov zadnje skupne in ločene seje V.____ Dnevni red — potrditev zapisnikov zadnje skupne seje in ločene seje — predlog družbenega dogovora o financiranju izgradnje Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah -t osnutek odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu — osnutek aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje — predlog odloka o poslovnem času v poletni sezoni na Bledu — osnutek odloka o spremembi odloka o ureditvi določenih vprašani s področja zasevne obrti v občini Kasovi jica — analiza uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1981 — realizacija zunanje trgovinske menjave organizacij združenega dela v občini — za leto 1981 in za prvo tromesečje leta 1982 — osnutek odloka o registraciji, uporabi plovnih objektov in varnostnih ukrepov na Blejskem in Bohinjskem jezeru — predlog sklepa o potrdtvi zaključnega računa davkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini za lani — samoupravni sporazum in aneks k samoupravnemu sporazumu za iz- ![radnjo spominskega parka Go re-jek na Pokljuki — informacija o sofinanciranju investicije za rekonstrukcijo farme na Bledu — imenovanje več delegatov — predlog za začasno povečanje sistemizacije delovnih mest sodnikov za prekrške v občini Radovljica — delegatska vprašanja Intervencije v kmetijstvu Delegati bodo na prihodnji seji razpravljali o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v radovljiški občini in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije Poslovni čas na Bledu Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je pripravil odlok o poslovnem času v poletni sezoni na območju Bleda* Osnutek odloka je izvršni svet že sprejel in ga posredoval v javno razpravo delovnim organizacijam na Bledu, turistični poslovni skupnosti, turističnemu društvu in krajevni skupnosti Bled Komite je nato na podlagi zbranih pripomb pripravil predlog odloka Namen odloka je v tem, da so v poletni sezoni na Bledu gostinski lokali odprti dalj časa, prav tako tudi trgovske prb nedeljah in ob državnih pravnikih. v proizvodnji hrane v obdobju 1982- 1985. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je najprej pripravil osnutek tega odloka, zdaj pa je pred delegati predlog odloka. S sredstvi občinskega sklada bodo upravljali po svojih delegatih izvajalci planskih aktov za področje kmetijstva v občini, organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, ter organizirani porabniki hrane po delegatih potrošniških svetov. Organ upravljanja sklada je skupščina sklada. Skupščina sprejme statut, administrativna in druga dela pa naj bi zaradi racionalnosti opravljal ustrezni občinski upravni organ. Skupščina naj bi sprejela tudi svoj program, letni program sklada in letni finančni načrt. Občinski sklad bo moral uresničevati politiko, ki jo je sprejela občina v družbenem planu občine in sicer na področji; proizvodnje hrane. Sredstva sklada bodo: sredstva, ki jih na osnovi samoupravnega sporazuma združujejo delavci namensko in i/, skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in osebnih dohodkov temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti, namenska sredstva iz proračunov družbenopolitične skupnosti in druga sredstva. Sredstva sklada se bodo namenila za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. V benega pla... nja — Še ne povsem usklajeni Dogovor o temeljih družbenega plana občine Radovljica so udeleženci podpisniki sprejeli ob koncu leta 1980. Tudi skupščina občine Radovljica ga je na seji vseh treh zborov obra vnavala in sprejela. Ker so se spremenili pogoji gospodarjenja, je skupščina na seji vseh zborov letos sprejela stališča in usmeritve za spremembe in dopolnitve planskih aktov ter sklep, da je treba pripraviti aneks k navedenemu dogovoru in sicer tako, da se pogoji razvoja uskladijo z realnimi možnostmi. Obenem je skupščina sprejela tudi stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov. Upoštevajoč program dela za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov so udeleženci dogovora pripravili osnutek sprememb in dopolnitev. Vsi nosilci planiranja še niso pripravili j sprememb in dopolnitev. Področje družbenih dejavnosti tudi še ni v celoti usklajeno in opredeljeno, ker so problemi z oblikovanjem programov, ki so povezani z republiškimi nosilci Imenovanje delegatov Na sejah bodo morali imenovati tudi delegate skupščine občine v delavske svete. Tako v delavski svet TOZD socialna medicina in higiena Gorenjske Kranj predlagajo Andreja Svetina; v delavski svet Gorenjskih lekarn predlagajo Borisa Maleja; v svet pri SDK -podružnici Kranj je predlagan Franc Hrustelj; v delavski svet TOZD Zdravstveni dom Radovljica Primož Bole; v delavski V svet TOZD Zdravstveni dom Bled Milena Celik in v delavski svet TOZD Zdravstveni dom Bohinj Janko Kavčič. Lansko razporejanje dohodka Izvršni svet skupščine občine je ob analizi uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka lani sprejel nekaj sklepov. Izvršni svet ugotavlja, da je globalna rast sredstev za osebne dohodke večja od dogovorjene rasti in da niso dosegli resolucij-ske usmeritve o zadržanju realnih osebnih dohodkov na nivoju leta 1980. Razlika med doseženo stopnjo rasti in dogovorjeno stopnjo sredstev, ki so manjše od dveh odstotnih točk, se ne obravnavajo posebej. Temeljne organiazcije, ki so uskladile rasti na nivoju delovne organizacije s sedežem izven občine, so dosegle uskladitev, delovne organizacije, ki so dosegle rast nad 50 odstotkov, so dolžne pismeno obrazložitev. Ta obveznost pa ne velja za Čevljarstvo Triglav. Druge organizacije združenega dela in skupnosti so dolžne izvršnemu svetu pismeno obrazložiti razloge za odstopanje od dogovora. Izvršni svet nadalje tudi ugotavlja, da so organizacije združenega dela in skupnosti na področju negospodarstva dosegle pri razporejanju sredstev usmeritev po dogovoru. planiranja s tega področja. Poleg tega tudi naložbe niso v celoti obdelane. Izvršni svet je gradivo že obravnaval in sprejel več sklepov. Tako izvršni svet skupščine občine Radovljica pripravlja razpravo o osnutku aneksa, s katero naj bi pospešili proces spreminjanja in dopolnjevanja planskih dokumentov, vključitev vseh nosilcev planiranja, ki so vključeni v dogovor o temeljih družbneega plana občine Radovljica, da bo na tej osnovi možno oblikovati predlog anek «v*» vezuje obe skupnosti, da l> Prav tako člani izvršnega s-sprejemajo pobudo za dopolnitev w spremembo člena dogovora v vtte smislu, da se opredeli vloga obok memb in dopolnitev planskih dekt-mentov in potrdijo predlagane *k-pe. Razprava, ki jo organizira urni* svet, se bo zaključila 17. junija ia njej naj bi sodelovali vsi udej — podpisniki dogovora. DOGOVORIMO SE Muzej revolucije v Begunjah Skupščina gorenjskih občin in izvršni svet skupščine abt' dovljica predlagata zborom skupščine občine Radovljica, h« >D1JT družbeni dogovor o financiranju izgradnje Muzeja revolucij??**^ ske v Begunjah. w,j* vjoienjv Skupščina gorenjskih občin je sprejela besedilo družbenega dogovora o izgradnji in financiranju MnJk* lucije Gorenjske v Begunjah in predlaga vsem udeležene« dogovora, da ga obravnavajo in sprejmejo. Nači^vanaillJS je v tem trenutku pripravljena kot idejna zasnova tako diSt udeleženci dogovora naknadno ali po podpisu i "•■* udeleženci dogovora naknaano au po nodn sprejemali programsko zasnovo in opredelil i ko ni!! ♦J?0*0*** Združevanje sredstev za realizacijo dogovora hn^» u delih. V letih 1981 do 1983 bodo udeleženci zago\ovili^bno pripravljalna dela. Vsako leto posebej se sprejemaio nJ~^ a ljalnih del in zagotavljajo sredstva za uresničevan,^™™1 pnP*»*-konca lete 1983 bodo udeleženci dogovora sprejemali i*>• drugega dela uresničevanja dogovora - izgradnie «t»!2f ° P****« bodo izhajali iz materialnih možnosti j J«^ »• . »~ - - —----------------- Izvršni svet skupščine občine Radovljica je predlog obravnaval po razpravi sklenil, da se sprejme besedilo družbenega dogovora int Jf vsem trem zborom skupščine občine Radovljica predlagaj, da sprejmejo in da za podpisnika imenujejo predsednika skupščine obč jokotdelegau Slavka Staro- spicjiii^j" ... —~ ^.o.i.rvo. ,.„v..-jv,u |.i««icuiiiM sKupscine Občil Radovljica in da v odbor udeležencev dogovora imenujejo kot dele»» družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica Slavka verskega. sk jo Izvršni svet skupščine občine Radovljica predlaga tudi kultu upnosti, izobraževalni in raziskovalni skupnosti, da dogovor sprefn*. Obnova spominskega parka na Goreljku Delegati bodo razpravljali o obnovi spominskega parka na Goreljku. Občanom je znano, da se ie 12. decembra leta 1943 na pohodu na Koroško v težkih zimskih razmerah boril do zadnjega moža 3. bataljon Prešernove brigade. V spomin na ta dogodek je bil postavljen na Pokljuki spomenik. Ze pred tremi leti so sklenili na seji medobčinskega sveta ZB za Gorenjsko, da se pričnejo pripravljalna dela za obnovo spomenika na Goreljku. Zdaj so dogovori že tako daleč, da bi lahko z obnovo spomenika začeli. Sprejeli so inačico, ki predstavlja spomenik in grobišče kot celoto. Novi spomenik naj bi se vključil v obstoječi relief. Predlagana obnova spominskega par- ka predstavlja nekatere m te tragičnega dogodka ia sovražni obroč, ruševina ožgane tramove. Izdelali že maketo spominskega , idejni načrt in finančna strukcijo. Po prvotnem p čunu bi morali za celotne vo zagotoviti več kot II nov dinarjev, vendar m stvu v radovljiški občim ame» zmanjšati predračun na I ■JfcfV nov dinarjev. Da bi uianrris vsa sredstva, so pnprarinmar upravni sporazum in take W morali podpisniki do konca krm* zbrati milijon in pol dinarjev ii* naslednjem -j letu tudi „—-—-, — »^*« imi tookr Predračun jim je uspelo mu*/ sati zato, ker so si zagotovili mV stovoljno delo vojske, mkmnt* ,—---~ » vjmc, nunam Gozdnega gospodarstva Bled. 25. MAJA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRAN. O L, A DOGOVORIMO SE I i \ j 'j j i '-i 1 §;. \ : >• •.' ■ - r Rekonstrukcija farme Blata Sredstva za sofinanciranje farse Blata na Bledu so bila pred-«dwa Že lani, v letošnjem občinam proračun u pa je v ta namen predvidenih 6 milijonov 800.000 *Mfjev. Komisija za ocenjevanje in-**icij je letos o farmi na Bledu aeejeia sledeče mnenje: inve-itifijaki program za rekonstrukcijam* krav na Bledu v predznaki vrednosti več kot 69 mi-v dinarjev, investitor je ijako-živilski kombinat Gote Kranj, je družbeno upra-i. Usklajen je s kriteriji za > ajamun janje gospodarske struk-j tet po dogovoru o temeljih druž-plana Slovenije za to tfen. srednjeročno obdobje. Investicija je usmerjena v primarno kmetijsko proizvodnjo. Tako bodo dobili za naložbo tudi kredite banke. Obvezni lastni prispevek po zakonu v znesku 12 milijonov bodo deloma zagotovili občina Jesenice, radovljiška kooperacija in kredit. Trenutni zastoj v procesu zagotavljanja sredstev je nastal pri sredstvih KŽRS, ker kreditni odbor še ni sprejel sklepa o odobritvi sredstev. Za ostale vire pokritja bo banka dala garancijo. Predvidevajo, da se bodo gradbena dela lahko začela v prvi polovici junija. Izvo z m uvoz Wwlji*ko gospodarstvo je lani v pBtnvi z letom prej povečalo *wa 17 odstotkov. Gorenjsko go-Mlritvo je lani povečalo izvoz za VaJetotkov, v Sloveniji pa je bilo >bna obrt radovljiški >čini f*/inska skupščina lahko z odlo-»odloČi, da smejo delovni ljudje ličani trajno ali sezonsko oprav-določene dejavnosti kot poti poklic. Na podlagi tega je fina občine že leta 1980 spre-IsdJok o ureditvi določenih vpra-• področja zasebne obrti. Iz-M s soglasjem izvršnega sveta )dobi dovoljenje za opravljanje m oseb kot postranski poklic ffbcan, ki mu je bilo opravljanje 'tosti glavni poklic. t po opravljanju tega so na področjih občine različne, ► pa tudi interes občanov za avto taksi Tako se v krajih, so potrebe po taksistih, ta i lahko opravlja kot postranski Izjemoma lahko s soglasjem fa sveta dobi dovoljenje za Mjanje gostinske dejavnosti kot laski pokic tisti, ki ima zaradi Ine lokacije gostinskega obra-dneve v tednu majhen doseženo 23-odstotno povečanje izvoza v primerjavi s prejšnjim letom. Izvršni svet v občini ugotavlja, da so organizacije združenega dela v globalu, ob visokem deležu izvoza celotnemu prihodku, kar dokazuje nadpovprečen delež izvoza na zaposlenega, povečale skupni izvoz na konvertibilno področje za 6 odstotkov in s tem presegle povprečno stopnjo rasti, opredeljene v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za to srednjeročno obdobje. Pokrivanje uvoza z izvozom se je povečalo za 245 odstotkov. Industnjske organizacije združenega dela niso dosegle enakih rezultatov, ker se je skupni izvoz povečal za 14 odstotkov, izvoz na konvertibilno področje pa se je zmanjšal za 4 odstotke. Tako so odgovorni ljudje v delovnih organizacijah kljub nekaterim velikim težavam predvsem v zvezi repromaterialov uspešno premagovali težave in uveljavljali prodajo na tujih tržiščih. Vse delovne organizacije so v letu 1981 povečale izvoz, razen Iskre v Lipnici, Almire v Radovljici in UKO Kropa. Izvršni svet je tudi že obravnaval izvozna prizadevanja v prvem letošnjem tromesečju in kaže, da so nekatere delovne organizacije dosegle kar lepe uspehe, tiste pa, ki zaostajajo, morajo sprejeti določene ukrepe. Med drugim mora HTP Bled pripraviti informacijo o pripravi programov za nadaljnji razvoj smučišč v Zatmiku in na Pokljuki. Predsednika komisij Zaključni račun davkov Na seji bodo sprejeli tudi sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine za lani. Zaključna računa je pregledala j komisija, prav tako ga je obravnaval f izvršni svet in predlaga, da se za-| ključni račun sprejme. Skupščina občine Radovljica je na prvi skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora izvolila komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in statutarno Kravno komisijo, nista pa bila izvožena njena predsednika. ' Za to sejo predlagajo, da delegati izvolijo za predsednika komisije za volitve in imenovanja in kadrovske zadeve Katarino Bem, za predsednika statu-tarno-pravne komisije pa Jožeta Konca. Prav tako bodo delegati volili stalne komisije skupščine občine Radovljica. Izvolili bodo komisijo za prošnje in pritožbe, komisijo za odlikovanja in priznanja, komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, komisijo za družbeni nadzor, komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, svet za prevehtivo in vzgojo v cestnem prometu ter imenovali delegate v izvršni odbor skupščine slovenskih občin, v skupščino gorenjskih občin in imenovali vodje skupine delegatov za zbor občin skupščine SRS. DOGOVORILI SMO SE Delegati so volili... Na minulem skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so delegati izvolili predsednika občinske skupščine, člane komisij in predsednika ter člane novega izvršnega sveta skupščine občine Radovljica - Na prejšnjih sejah o blejskem zazidalnem načrtu in o delu upravnih .organov in izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Radovljica — Na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so izvolili več komisij ter sprejeli poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev. Na seji so opozorili na poenostavitev postopkov pri volitvah, sicer pa je bilo v temeljnih organizacijah združenega dela izvoljenih 697 članov delegacij za zbor združenega dela in 1361 delegatov za skupščine interesnih skupnosti. V krajevnih skupnostih so za občinsko skupščino izvolili 170 delegatov, za skupščine interesnih skupnosti pa 545 delegatov. Nato so na seji javno izvolili za novega predsednika skupščine občine Radovljica Borisa Setina, ™ . Podpredsednika pa Franca Bajta in Janka Stuska. Brez pripomb so za novega predsednika radovljiškega izvršnega sveta izvolili Janeza Smoleta ter nato tudi podpredsednika in člane izvršnega sveta. Delegati so tudi imenovali nove predstojnike upravnih organov. Soglasno so izvolili tudi komisijo za volitve in imenovanja, statutarno pravno komisijo, določili skupino delegatov, ki je delegirala delegate v zbor občine skupščine Slovenije in določili delegata za prvo sejo, določili delegate za drugo republiško kandidacijsko konferenco, volili predsednika in Člane predsedstva SR Slovenije ter delegate zveznega zbora skupščine SFRJ. Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so delegati sprejeli predlog odloka o soglasju k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za lani in letos. Nekaj časa pa so razpravljali o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta za centralno turistično območje Bleda, saj je sodelovalo kar petnajst razpravljalcev. Delegat delegacije krajevne skupnosti Bled se je strinjal, naj se zazidalni načrt sprejme, saj tak načrt obeta bolj urejen Bled ter predvsem ureditev komunalnih objektov, ki posredno ali neposredno vplivajo na sanacijo Blejskega jezera. Delegatka je dejala, da jo moti, ker združeno delo na Bledu ni enotno. Ko so govorili o južni obvoznici mimo Bleda, so poudarili, da bo južna obvoznica veljala okoli 30 milijard starih dinarjev. Osnovni problem bodo tako nedvomno finančna sredstva, saj bo obvoznico težko vključiti v naslednji srednjeročni program razvoja. Med drugim so delegati tudi menili, da je treba ohranjati naravne blejske lepote. Ob koncu so vendarle potrdili predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta centralnega turističnega področja Bleda, vendar je treba naročiti novelacijo urbanističnega načrta za širše območje Bleda in ugotovitve, ki so opredeljene v tehničnem poročilu in pravilniku o rekonstrukciji kanalizacijskega sistema. Nato so sprejeli še poročilo o analizi politike cen v občini in program uresničevanja politike cen v občini tudi potrdili. Občinska skupnost za politiko cen se mora dosledno držati dogovorjene politike, občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL pa naj bi si prizadevala za poživitev dela sveta potrošnikov. Inšpekcijske službe naj bi poostrile nadzor nad cenami v maloprodajni trgovski mreži. Strinjali so se s predlogom o uporabi sredstev solidarnosti za kritje škode, ki je nastala ob neurju v nekaterih slovenskih občinah. Brez razprave so delegati sprejeli sklep ah informacijo o okvirnih usmeritvah v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem srednjeročnih planskih dokumentov za to obdobje. Sprejeli so tudi poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini Radovljica za lanko leto. Sprejeli so še poročilo javnega pravobranilstva, poročilo sodišča združenega dela v Kranju, poročilo temeljnega sodišča Kranj, enote v Radovljici, poročilo občinskega sodnika za prekrške poročilo javnega tožilstva Radovljica, poročilo postaje milica Radovljica. Delegati so sprejeli poročilo izvršnega sveta skupščine občine Radovljica čeprav so imeli nekaj pripomb predvsem glede hitrejšega reševanja problemov Bohinja. Prav tako so se strinjali s poročili upravnih organov s pripombami. Nato so imenovali Janeza Trent-lja za namestnika komandirja postaje milice Radovljica, Darinko Novak-Zalaznik pa za namestnico javnega pravobranilstva Gorenjske za dobo osmih let. Delegat krajevne skupnosti Srednja Dobrava je postavil delegatsko vprašanje, kako se razporejajo sredstva za gradnjo in vzdrževanje družbenih domov po krajevnih skupnostih. Krajevna skupnost Srednja Dobrava namreč potrebuje sredstva za pokritje strehe družbenega doma svoje krajevne skupnoati. Dobil je odgovor, da so v proračunu že razporejena sredstva in za to tudi namenjena in naj bi se čimprej razdelila med uporabnike. Bled - V teh dneh so na Bledu delani Vodnogospodarskega podjetja Kranj ureddi del obale Blejskega jezera, ki se je že pogrezala. Obala jr zdaj primerno urejena od rile Bled do Mlina in to vsekakor pomeni za turistični kraj precejšnjo pridobitev. - Foto: DS. G LAS 8. STRAN PRAZNIK MLADOSTI TOBtK, 25 MAJA 1*2 Mesto slovesno v pričakovanju Ko se je komisija za komunalno ureditev in okrasitev mesta, ki jo je imenoval organizacijski odbor za pripravo festi-ala »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije, pripravljala na festival, je odkrila vrsto »črnih točk« — Festival je priložnost in spodbuda, da mesto dobi lepšo in čistejšo podobo Kranj — Za festivalsko vzdušje je lepo, urejeno in okrašeno prizorišče najbolj nepogrešljivo. Udeležencem bo namreč prav podoba mesta, kakršno jih bo sprejelo, ostala v spominu. Da bi bila kar najprijetnejša, se že več mesecev trudi komisija za ureditev in okrasitev pri organizacijskem odboru festivala »Bratstvo in enotnost«, ki ji predseduje Miha Ravter. Kaj ste ob tej priložnosti storili za lepši videz mesta? »Ze pred časom smo se člani komisije za komunalno ureditev in okrasitev mesta napotili na kratek obhod Kranja od gimnazije do Pun-garta, kjer smo našteli precejšnje število, ,črnih točk'. Na mnogih za- nemarjenih fasadah brez cvetja in zelenja smo odkrili pokvarjene na- Eisne table firm, nedomiselne izlož-e, razbit tlak na ulicah, da o sajah, ki jih veter prinaša, niti ne govorim. Naše ugotovitve so bile eden od vzrokov za akcijo .snažno, lepo, zdravo'. Začeli smo razmišljati o rešitvi enostavnejših problemov in jih nekaj že tudi uresničili. Do danes so delavci že zamenjali marmor na Trgu revolucije z granitnimi ploščami; stanovalce in trgovce v starem mestnem jedru smo pozvali, nai v prazna betonska korita zasadijo cvetje. Na pročeljih naj zamenjajo razbite napisne table in lice stavb naj dobi bolj urejen videz. Sestali smo se z aranžerji, ki bodo ob festivalu dali izložbam posebno slovesno podobo. Najlepše aranžirano izložbeno okno bo tudi nagrajeno s posebno plaketo festivala. Na Titovem trgu smo sklenili drugače razporediti korita za cvetje. Postavili jih bomo v zaključen rondo s klopicami in z drevesom v sredini, ki naj bi nadomeščalo nekdanji kranjski vodnjak. Staro mestno jedro bomo v petek, ko se bo skozenj odvijal festivalski večer, zaprli za ves promet. Maistrov trg in Prešernovo cesto bomo okrasili s spleti smrečja, vzdolž mesta pa se bo vrstilo več sto zastav. Mesto bo torej zgledno urejeno, vendar želimo, da se ta zavzetost s festivalom Praznični utrinki ne bi končala, temveč bi bila izhodišče trajne skrbi za lepo mesto.« Kaj je tisto najbolj moteče v kranjskem okolju, kar bi še naprej potrebovalo zavzeto akcijo? »Omenili smo nečisto ozračje, ki pa ga ni moč rešiti tako na hitro. K čistejšemu zraku bi pripomogla le nova Tekstilindusova kotlovnica, kar pa terja daljše obdobje in velika investicijska sredstva. Drug problem predstavlja promet skozi staro mesto, ki bi ga veljalo zajeziti. S tem bi bilo namreč lice mesta prijetnejše in mirnejše za prebivalce in goste, prometnemu režimu pa ne bi prav nič škodovalo. Dokaz za to so številne omejitve prometa skozi stari del mesta ob nedavnih rekonstrukcijah.« Ob pripravah na festival so se bržkone porajale zanimive zamisli, kako dati Kranju lepši izgled? »Razmišljali smo o pokritih gostilniških vrtovih v starem delu mesta, o premičnih stojnicah pred trgovinami, o prostoru pred Prešernovim gledališčem, ki bi bil idealna scena za razstave in drugačne prireditve ... Ena od zamisli je tudi rekonstrukcija Gasilskega trga z gradom Kiesselstein, ki bo še letos, upajmo, uresničena. Lepo bi bilo, ko bi spet zaživel Petelinji vodnjak na vrhu Vodopivčevega klanca med Plečnikovimi arkadami. Tudi tisto stopnišče bi bilo lahko prizorišče raznih glasbenih nastopov. Za zdaj pa bomo verjetno obnovili le instalacije in svetlobna telesa. Kot rečeno, ob pripravah na festival smo se srečali s problemi, ki sežejo precej globoko in zadevajo tudi naš odnos do kulturne zapuščine.« D.Zlebir Mi mladi Zapusti svojo sobo in pridi v Šolski center Boris Ziherl v Skofji Loki. V torek, 25^ maja, ob 16. uri bo tu scena »Mf mladi«. Dalo se bo videti in slišati in debatirati. Predstavljajo se kantavtorji, li-tareati, plesalci izraznega plesa, likovni ustvarjalci, razstavljavci ročnih del... Vabijo mladi po letih in srcih! Današnja mladina ni drugačna setletja je njen vsakdan napolnjen z dolžnostjo in odgovornostjo, ki ji Današnji dan mladosti, zgodovinska mejnika, 90-letnica Titovega rojstva in 40-letnica frontne mladinske organizacije USAOJ, letošnje leto mladinskih kongresov po Jugoslaviji in nenazadnje vsakdanja razmišljanja pripadnikov mlade in malo manj mlade generacije rojeva mngotero misel o tem, kaj pomeni danes biti mlad. Mladina Jugoslavije že desetletja predaja iz rok v roke Titovo štafeto mladosti kot zagotovilo, da na njegovi preroški besedi skovane vrednote nikdar ne utonejo v pozabi. De- Program XXVII. festivala »Bratstvo in enostnost« mladine Jugoslavije, Kranj, od 27. do 30. maja Četrtek, 27. maja 1982 •■• > 17. uri .^zporeditev udeležencev za svečani revod in otvoritveno slovesnost Ob 17.45 'ttvoritvena slovesnost na Trgu resolucije ob 19. uri sprejem za delegacije občin in goste pri predsedniku skupščine občine Kranj ob 20. uri ples bratstva in enotnosti v Savskem logu Petek, 28. maja 1982 ob 9. ui i poimenovanje osnovne šole »Bratstva in enotnosti« na Planini in zasaditev spominskega parka od 10. do 12. ure obisk v organizacijah združenega dela od 15. do 19. ure delovne, športne, kulturne, politične aktivnosti festivala ob 16. uri nastop gledališke skupine Centra za kulturo Zagreb v Prešernovem gledališču, ročk tragedija »Samo bez euforije« od 17. do 19. ure literarni večer pesnikov v domu KS Stražišče od 9. do 11.30 razrovor o delu mladih književnikov in pesnikov v študijski knjižnici od 10. do 11.30 nastop folkloristov v kranjski kasarni od 18.30 dalje obiski udeležencev festivala v krajevnih skupnostih kranjske občine Nedelja, 30. maja 1982 od 8.30 do 10.30 finalna športna tekmovanja ob 11. uri zaključna slovesnost na stadionu Stanka Mlakarja ob 12.30 izmenjava daril in odhod udeležencev r jo družba nalaga kot sopotniku in soustvarjalcu razvoja. V sodobnem trenutku, ko si je družba spričo gospodarske krize naprtila še težja bremena, so nekatera družbena nasprotja najteže obležala na mladih. Mnogi mladi čakajo na delo. Mnogi so se znašli v brezvrednostnem prostoru, kjer se v težnji po lastnem jazu ozirajo po tujih vrednotah. Nekateri, ki so iskali identiteto v svoji, mladinski organizaciji, sose znašli pred formalizirano ustanovo, kjer pogosto vlada forumsko, mlademu človeku nedostopno vzdušje. Nekateri so v iskanju samostojne poti zašli na stranski tir. Utrinki iz množice, ki nehote tvorijo tudi črnogledo podobo današnje mladinske stvarnosti. Nehote, kajti mladina je takšna in takšna. Mladina, ki gradi mostove in vodovode, izboljšuje proizvodni proces, se vrača k zemlji, se razdaja delu in družbi, snuje, ustvarja, oblikuje. Slika iz življenja prikazuje en organizem. Mlade ljudi, ki živijo zdaj in tukaj, ki so taki in drugačni, ki ali zvesto in predano sledijo priznanim idealom ali kritično motrijo ovire na poti do jutrišnjega dne. Pogosta je misel tistih, ki so se njega dni kalili na cestah, progah in ruševinh domovine, da je današnja mladina drugačna, da je pozabila na vzvišeno misel revolucije. Pogosta, pa neutemeljena. Mladi so namreč še vedno tisti vir energije, na katerega velja računati danes in jutri, le da jih ne moremo potešiti zgolj s preteklostjo, kije niso doživljali. »S tem, da le spominjamo na včerajšnji dan, ne moremo zadovoljiti mladine danes,« je zapisal Oscar vVese. »Moramo jim ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne* D.Zlebir od 18. do 20. ure nastop folklornih Center skupin v kinu od 20. ure dalje festivalski večer na ulicah in v gostinskih lokalih Kranja ples v delavskem domu Sobota, 29. maja 1982 od 8. do 14. ure tekmovanje kovinostrugarjev v Iskri od 8.30 do 17. ure športna srečanja od 9. do 12. ure tematska konferenca Sabina Zavrl spada med tiste mlade ljudi, ki jih zvedave, energične in polne različnih zanimanj najdeš vsepovsod. Obiskuje šolo, ukvarja se z ročnimi deli, prebira knjige, igra na kitaro, ob vsem tem pa vztrajno oblikuje lasten pogled na svet. Čeprav trdimo, da povprečnega človeka ni, kajti vsakdo je osebnost zase, povpra-šajmo Sabino kot tipično zastopnico svoje generacije, kako razume mladost, prihodnost, življenje ... »Mladih danes ne moremo tipati v eno samo skupino, ki enako .misli. Veliko je pogledov na življenje, med seboj različnih. Vendar pa imamo mladi veliko interesov, vključujemo se v klube, krožke, društva, organizacije. Danes mladi z delom v teh organizacijah dokazujemo, da smo koristni. Skupaj s kakimi petnajstimi vrstniki delam v šolskem klubu OZN. Pa se ne zanima za sodobna svetovna dogajanja le ta petnajsterica, temveč veliko mla- Biti mlad dih, ki zna tudi zrelo razpravljati.« Sabina je sicer članica mladinske organizacije, a v njej ne deluje. Kranj odprtih rok in src pričakuje jugoslovansko mladino Iz rodu, pobratenega na mladinski progi Doboj — Bania luka, odrašča že druga generacija mladine, ki ii • naložena skrb za razvoj na temelju bratstva in enotno « - Domala tri desetletja združeni v prijateljstvu si mla?' Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Niksi* Niša, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subotice TW binja in Kranja že tretjič podajajo roke v Kranju * Kranj — Svečana podoba Kranja in okolice bo v čet V popoldnevu pozdravila blizu 900 mladih iz vse Jugoslavije udu* 27. festivala »Bratstvo in enotnost« mladine Jugoslavije K i *** 17. uri se bo več sto udeležencev zvrstilo po kranjskih ulicah"? K bodo pozdravili mladina, pionirji, cicibani in občani Kranja OHr^ Staneta Žagarja bo krenil mimohod udeležencev proti Trgu Ve i^* kjer bo vseh dvanajst udeležencev s kulturnim programom ^1*'^' dviganjem festivalske zastave in pozdravnimi besedami 'iS *n*lD odprlo 27. festival »Bratstva in enotnosti«. ^avnotta« Ob zvokih godbe na pihala bo krenila povorka mladih o JLA do Trga revolucije. Na pročelju gimnazije bo ob podobi v° mladih, tovariša Tita, in njegovemu znamenitemu klicu k . m'** bratstva in enotnosti, zavihralo šest zastav jugoslovanskih ra^^r nJ° pokrajin. Ponosno vzravnani ob himni, ki jo bo zaijrrala k 13 pihalna godba, bodo odprli veliko manifestacijo mladinskeea w.ran-'*i in enotnosti, ki je porok enotne in trdne prihodnosti Po »i*tstv* nagovorih predsednice kranjske mladine in predsednika onaf°ravn,h ga odbora festivala bo spregovoril slavnostni govornik ^2°'^*^ govornik, predaj o— ------- skupščine Slovenije in častni občan Kranja Vinko Haf ~ Kr*k! Lepo je v naši domovini biti mlad bodo mladi dvignili feto-i i stavo, ki jo je kranjska mladina prevzela od lanskega oSL** mladine Bosanskega Samca. Vse štiri dni, kar bo trajalo h^?nt°»j*-nje, ga bo oznanjala bela zastava, na kateri je v jugoslova narisanih šest stiliziranih človeških figur, simbolično skl -k Na zaključni slovesnosti, ki bo v nedeljo na stadionu Stanlf^i v bodo zastavo spustili in Jo predali organizatorju nrib«^? M*abrj»-stivala bratstva, mladini Trebinja. nhodnjega. 2& fe vala, bodo mladi prikazali Vrsto dejavnosti, s katerimi bogarii^S vsakdan. Ob tem zgovornem prikazu pa bodo tudi z besedo nrS okolje, iz katerega prihajajo, kjer živijo, delajo in kujejo bodoSSfr Se bolj kot svečanost pa bo mlade zbližala osrednja dnrf M* tev, ples bratstva in enotnosti v četrtek v Savskem logu (3fS >o blizu tisoč udeležencev in nadaljnjih tisoč mladih iyV~ * _i___i„ caim.. u „ ____, "** 'vrana«* priredite^ uri se bo okolice zbralo na Gorenjskem sejmu, kjer bodo zaplesali ob Modrine. Ples bodo prekinjale točke kulturnega programa v kit»*# bo nastopila skupina za izrazni ples, v kratki reviji pa se bodo stavile komorne mladinske skupine. DZleb ir J Festival Bratstva in enotnosti v Kranju Prireditev, ki bo obogatila mesec mladosti Kranj — Mladini Kranja, prebivalcem, gorenjskemu življu mladih in mnogim mladim prijateljem, ki jih od 27. do 30. maja na 27. festivalu »Bratstvo it* enotnost« gosti kranjska mladina, bo letošnji mesec mladosti ostal v trajnem spominu. Vrvež, živo razpoloženje, pesem, ples, tesni stiki mladine vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, vse to bo obogatilo stotera mlada srca, ki se zbirajo, da bi potrdila že tri desetletja trajajoče tovarištvo in bratstvo s prvih mladinskih prog. 27. festival »Bratstvo in enotnost« v teh štirih dneh resnično ponuja pisanost mladega življenja, v katerem bo vsakdo našel nekaj zase. Tudi Kranju bo festival prinesel mnogo novega, svežega in mu za dlje časa vtisnil podobo brsteče mladosti. Prvi festivalski dan, četrtek, 27. maja, bo EreteŽno slovesen, nadaljnji trije pa odo nudili široke možnosti, da se v njem najde prav vsak mlad človek. V petek, 28. maja, bodo ob deveti uri s poimenovanjem osnovne šole na Planini v šolo »Bratstva in enotnosti« trajneje obeležili letošnje srečanje jugoslovanske mladine. V spominskem parku ob šoli bodo tega dne zasadili tudi dvanajst spominskih dreves, ki naj simbolizirajo povezanost in trdnost v bratstvu in enotnosti. Tega dne bo prek 800 gostov začelo meriti znanje in moči na športnih igriščih, kjer bodo vrsto prijateljskih • tekem v to**^ nogometu, košarki, rokometu i*^ miznem tenisu. Košarkarje m metaše bo sprejel stadion ?t*jTftf5m bo tekmovala še v atletiki, stf*ik-K bodo pomerili na strelišču p»S-It jah, na kegljišču Triglava na5r*m šču bodo kegljaške tekme. ^5» pa se tudi zanimivi Šahovski 4rf Sk. Tudi kulturno bo Kranj *J/ času dokaj razgiban. V pete* * najprej nastopile folklorne iz vseh gostujočih c ob 16. uri pa bodo gledališču nastopili iz vseh gostujočih občin i$ta* mentalnega gledateča^l^ft G greba z ročk tragedijo KvIK euforije«. Tega večera boJeVf« K folklornih večer, ki bo ansamble go«uj*£ dine, njihove folklorist* Tf& nike zvabd na ulice, bo »J?!-, polje, prostor pred nebooČ^^ politične" dejalo* dne dopoldne bodo v Iskri tek#f5r' »Mislim, da tudi delo pri pevskem zboru, v krožkih, klubih nekaj pomeni in ni le politično delo tisto, ki je mladincu potrebno. Sicer pa se mi zdi, da v mladinski organizaciji ne bi našla stika z ostalimi mladinci. Razlika je namreč v interesih nas šest-najstletnikov in tistih prek dvajset. Nam veliko pomeni družba, želimo živeti in biti mladi, ne oziramo se še toliko po materialnih vrednotah. Čez nekaj let bo moj interes zaposlitev, in na to me zdaj že pripravljajo starši in šola. Trenutno me to še ne skrbi in sem še vedno idealist, čeprav sedanji svet zahteva realiste.« Odrasli radi sodijo mladino kot nezrelo, neresno, neodgovorno. »Z delom .in resnostjo smo že dokazali, da smo družbeno koristni. Seveda pa tudi pred tem, da so nekateri mladi ljudje nezreli, neodgovorni in neresni, ne moremo zamižati. Z nekaj takimi sem se v šoli že srečala, vendar jih nisem pobliže spoznala, da bi jih mogla soditi.« D. Ž. mladi strugarji, posvetovali * \s ogi in položaju mladih v JiJT HE in bodo sedli za okroglo d*Ofi študijski knjižnici se bodo ---- — »i w» mladi pesniki, ki so se dan r^f % sestali na literarnem večeru < * f K žišču. Dopoldne bodo folklor^ ' L tole. Reke in Kranja nastfCPlP kranjski vojašnici. Na večer * gostje' podali med wJm&f* krajevne skupnosti, kjer se k^ a petkovem srečanju z mWi^jr združenega dela seznanili k V javnostjo mladih v njihov*** Ijenjskem okolju. > Tudi pionirjem in detaf^r bratskih občin pripravlja atrtjr tor bogat program. Pionirji 4 J poleg ostalih dejavnosti ptrnj^gt z vrstniki iz osnovne šok* in enotnosti« na Planini ter v ^jtm družno obiskali Krvavec. DeJ^f | občin pa bodo s predstavnik« skih družbenopolitičnih dejt*^ navezali trajnejše politične *V To intenzivno dogajanje sklenilo s slovesnostjo na Stanka Mlakarja, kjer bo a*5P mladih \ ■ »i ajjjjr preveva festival v duhu bratstvi t« sti, ki ves čas srečanje. - i 25. MAJA 1382 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE,PISMA UREDNIŠTVU 13. STRAN GLAS naterske melodije '82 v Krpinu jjpaje - Prireditev, ki bo že *»kto v Krpinu, se uradno ime-^•»ćanie bArrnr»nilra.ripv Ama. zarije harmonikarjev Ama * Melodije 82. Prireditev bo 2* » pričetkom ob 9. uri dola, obsegala pa bo tekmovalni *midel. namen te prireditve je' toge tradicije partizanske har-<**rae pesmi, ki je dvigala bor-*»0ttk> partizanov za boj proti gaja. Poudarja tudi obletnico odreda, ki se je boril v Wp in bil tudi legendami os-*a»lj begunskih zaporov. Drugi • je kulturno-zabavnega zna-^rojsnje tradicije tako starega *a»ta, kot je diatonična har-•fa, m izročila ljudskih godcev, ^poskus tudi vzbudi večjo ■^nost tega'instrumenta pri li Wtr smo jo otroci zagle-ta njenem črnem kolesu £Ei velikim pletenim cekar-r*F sa njem, smo se vsako-rpralali, kam neki straži-•sbica nese dojenčka. Ti-IJM eekar je bil za naše oči . neizrekljivo velik, skriv-' W In gledali smo za njo, ij [Wer so nesle oči. Bila je i*en svet. Svet skrivnosti Mik. Ko smo odrasli in * S spozna li življenje, je f ms veliko tega mita o £ SA ostalo v nas. Tako £ Stavno amo jo doživljali, * k nekako bali. Kadar se je : vala v hiši, smo otroci Sli ven, zato nas je tako * vleklo k njenim življenj-« skrivnostim. Da, s postoje P sno jo, obenem 4 * fHijala s svojega kolesa in £ Ms Čisto'navadna žena v ^ Mri obleki in s črnim svil-£ Ha predpasnikom... % Male se je spominjam jaz, A y> tako pa verjetno tudi y Jnikateri otrok tistega ča + :Xt desnem bregu Save je J Jali« otroke. Več kot štiri 5 5 sojen č ko m je pomagala p Mati na svet. 192«. leta je m *ifc»la prvemu. In potem f * pomagala rojevati tride-f [ki Trideset let njen delov- 0 y%\ poznal ne dneva ne f \ Vsak trenutek je bila p JveJjo in ob vsakem vreme- 1 y Vedno na poti. Tudi ob p Vijaki ari med vojno. Ni pa < ^*mo babica. Za tiste dni

j£^^„ no, so morali narediti izbor. V četrtek pa je bila v ^^Va^so redna letna skupščina društva upokojencev Gonnja vključeni upokojenci iz krajevnih skupnosti P0V™rave [obletnico — Na letni konferenci |l gasilcev in reševalcev je.se-Mezame so med drugim itadi organizacijski odbor za stoletnice industrijskega društva in 45-letnice po-»pšUke in reševalne čete žele- prireditve ob obletnici i# in 31. julija, kar sovpada inMeniškim občinskim prazni-T*ko bo 30. julija na sporedu ijpjsilaka vaja, slavnostna seja priznanj, osrednja pro->ti aadednji dan pri domu ga->* Senožetih. Na sporedu bo jNNpffttudi peteroboj poklicnih m reševalcev Slovenskih odprta bo razstava, nato s'mr&ko srečanje s piknikom, »toletnice ne bo le velika Kija, pač pa tudi pregled djake m strokovne priprav-palake in reševalne službe občine in Slovenskih žele- B. B. vanje in garsonjero 82 dinarjev, za dvosobno stanovanje 140, za šest-sobno, na primer, 332 dinarjev. Premija zagotavlja varnost pred poškodbo ali uničenjem zavarovanega stanovanja in stvari v njem zaradi požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije, demonstracije, poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, vlomske tatvine in ropa ter poskusa teh dejanj. Razen teh nevarnosti ima zavarovanec krito tudi škodo zaradi razbitja stekla na oknih in vratih stanovanja ter škodo zaradi odgo-. varnosti zavarovanca kot lastnika stanovanja; Če, na primer, soseda ugrizne njegov pes, če pade cvetlični lonček na glavo mimoidočega ali na vozilo in podobno. Stanovanjsko zavarovanje sodi med najbolj množična zavarovanja. Zavarovalna skupnost Triglav jih ima na Gorenjskem sklenjenih že okrog 32.000, kar glede na Število gosp(xlinjstev plmeni več kot polovico. Z dokaj skromnim doplačilom si zavarovanec obseg kritja lahko še razširi. Dodatno zavarovanje vsebuje zavarovanje električnih strojev in aparatov, stenskih in talnih oblog, dragocenosti, vendar o tem kaj peč prihodnjič. Strela udarila v hišo Bled — V hišo Antona Vidka na Bledu je v petek, ko je divjala močna nevihta z grmenjem, udarila strela. Iz vtičnic je začel švigati plamen, ki je v dnevni sobi zajel kavč in se potem razširil še na ostalo pohištvo. Ogenj so zadušili gasilci Pod-huma, Bleda in Rečice. Gmotna škoda znaša okrog 300.000 dinarjev. tudi takrat, kadar Prometno tekmovanje najmlajših l^v«^0 n*iboli*ih cicibanov iz kranjskih vrtcev se je pomeri-tradiVi^T1! em ™*n)u - Tekmovanje v kranjski občini je že tradicionalno, saj je bilo letošnje že petnajsto zapored prometu, ima izključno namen pospeševati in izboljševati prometno vzgojo najmlajših. Seveda morajo sodelovati tudi starHi še posebej s svojim zgledom. Spomladi se je zato začela vrsta predavanj v kranjskih vrtcih za starše, ki jih po programu kranjskega Sveta za preventivo organizira AMD. V Kranju pa ugotavljajo, da bi bilo treba preventivno delo z mladimi razširiti tudi na prve in druge razrede osnovnih šol, saj bi le tako lahko najmlajše kar najbolje pripravili na samostojnejše vključevanje v promet. Začetek je najvažnejši, saj je za starejše potem organizirano več oblik vzgoje od prometne vzgoje v šoli do kolesarskih izpitov, tečajev za izpite za kolo z motorjem itd. Da bi v prometno vzgojo zajeli kar največ predšolskih otrok, tudi tistih, ki niso vkjučeni v vrtce, bodo pri AMD Kranj dali pobudo aktivom AMD po krajevnih skupnostih, naj bi skupaj s komisijami za prometno varnost in organizacijo mladine ter ob sodelovanju vrtcev za vse nevkjučene otroke organizirali prometno vzgojo. L. M. Smreka padla na avtomobil — V soboto, Kranj — V petek popoldne je bilo na Titovem trgu že tradicionalno tekmovanje predšolskih otrok v vožnji s skiroji in prometnem znanju. Kljub slabemu vremenu je okoli 180 tekmovalcev iz kranjskih vrtcev vztrajalo do konča, da bi pokazalo f>rometno znanje, ki so se ga med etom naučili s pomočjo vzgojiteljic. Letošnje tekmovanje se je nekoliko razlikovalo od vseh dosedanjih, saj ni imelo več poudarka na športnih veščinah, na obvladanju skiroja, pač pa so cicibani morali prepoznavati prometne znake in se po njih ravnati, prav tako kot to sicer delajo na poti v vrtec sami ali v spremstvu staršev. Med vrtci, tekmovanja se je letos udeležilo rekordno število - 36 oddelkov, so največ znanja pokazali in , brez napak prevozili prometne pasti cicibani vrtca Pavle Mede-Katerine iz Naklega, drugi so bili otroci iz vrtca OŠ Primskovo, tretje mesto pa so osvojili otroci iz vrtca Tatjane Odrove. Vse tri ekipe so za nagrado dobile projekcijska platna za prikazovanje filmov. Tekmovanje je pokazalo, da so se vzgojiteljice skupaj z otroci izjemno potrudile, saj je polovica sodelujočih imela enako število točk. Tekmovanje nje, ki ga je organiziralo AMD Kranj, v sodelovanju z ZŠAM : Svetom za preventivo in in vzgojo v Nevihta povzročila veliko škode V četrtek, 20. maja, se je na območju Kranja, Cerkelj, Škofje Loke in Radovljice razdivjalo neurje s točo, ki je povzročilo dokajšnjo škodo na električnih objektih in v kleteh, kamor je vdirala voda. • V Cerkljah je nastala okvara na 400 kilovatnem transformatorju, ker je strela udarila v dva izolatorja. Škode je za 300.000 dinarjev, to območje pa je bilo od 16. do 22. ure brez električnega roka. • V Skofji Loki je voda zalila kletne prostore mestnega gledališča in frizerskega salona, eno uro pa je trajal izpad električnega toka. Materialne škode tod ni bilo. • Zato pa jo je povzročila voda, ki je vdrla v klet prodajalne Ona-On pri kinu Center v Kranju. V skladišču je za 50.000 dinarjev škode. Voda je zalila tudi klet Ljubljanske banke na Cesti JLA, vdirala pa je tudi v Planiko. Tu škoda še ni ocenjena. • V Radovljki so bili kako uro brez elektrike, voda pa ie prišla v kleti več stanovanjskih niš v Novi vasi. PLAVŠKI ROVT 22.ma.ja zjutraj je Franc Gričar z Jesenic v Plavškem rovtu podiral smreke. Z Jesenic je pripeljal z osebnim avtomobilom voznik Jože Ra-zinger z ženo Ano in sinom J ožetom, ki je sedel na zadnjem sedežu. Podirajoča se smreka je padla na streho vozečega avtomobila in jo zmečkala. Najhuje je zadelo 30-letnega Jožeta Razingerja, ki je utrpel zlom hrbteničnega vretenca. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Na avtomobilu pa je za 100.000 dinarjev škode. . 15. STRAN O LAS NESREĆE S CESTE V POTOK Žabnica — Zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika se je v petek, 21. maja, nekaj pred osmo zvečer v Zabnici zgodila prometna nesreča. Voznik Peter Prezelj, star 25 let, ki se je skupaj s sopotnikoma Bojanom Dolinarjem in Janezom Habjanom vračal iz Kranja v Škof jo Loko, je v ostrem desnem ovinku pri žabniški avtobusni postaji zapeljal na nasprotni pas. Od tod ga je odneslo v železno mostno ograjo, potem pa je avto padel v potok Zabnico. Pri tem sta Prezelj in Doli-nar utrpela lažje, Habjan pa hujše telesne poškodbe. NEZGODA KOLESARKE Bled — 19-letna Mojca Cebulj iz Ljubljane ie v soboto, 22. maje, v koloni šestin kolesarjev peljala po klancu iz smeri Zake proti blejski avtobusni postaji. Nenadoma je zaradi utrujenosti izgubila ravnotežje in padla na pokrov motorja osebnega avtomobila, ki ga je prav tedaj mimo pripeljal 35-letrii Bogdan Pucelj z Bleda. V nesreči je bila Cebuljeva hudo ranjena. NEPREVIDNI PEŠEC Jesenice - V križišču cest Maršala Tita in ceste v Rovte na Jesenicah je v nedeljo zvečer voznik osebnega avtomobila Hajrudin Tokalic Povozil neprevidnega pešca. Pešec rane Erjavec, star 38 let, doma z Jesenic, je zunaj prehoda za pešce prečkal cesto v trenutku, ko je z njegove desne pripeljal voznik Tokalič. Voznik je pešca prekasno opazil in ni uspel preprečiti trčenja. V nesreči je bil Erjavec hudo ranjen in je še vedno v življenjski nevarnosti. MOTORIST V AVTOBUS Fužine - Neprimerna hitrost in pomanjkanje izkušenj sta botrovala nezgodi, ki se je pripetila v soboto, 22. maja blizu naselja Fužine v Poljanski dolini. Iz Trebije je proti Zirem peljal avtobus, ki ga je vozil 30-letni Vojko Jezeršek iz Zirov. V levem nepreglednem ovinku zunaj naselja mu je nasproti pripeljal osebni avto. Ker se na ozkem cestišču nista mogla srečati, sta ustavila, da bi se eden od njiju umaknil. Tedaj je iz žirovske strani pripeljal motorist Matjaž Peternel, star 18 let, doma s Trebije. Zaradi velike hitrosti za osebnim avtomobilom ni mogel ustaviti, temveč je mimo njega zdrvel proti avtobusu in trčil vanj. V nesreči je bil hudo ranjen, njegov sopotnik Srečko Kristan pa jo je odnesel z lažjimi poškodvami D. Z. tp(ina ie strmi klanec na Kokrškem bregu Kranj - ^fSSSSSS^Sffm d<> obnovljenega mostu končnodobdf^l^Zpoiaieitudi na drugi strani na rfujah. Za Družbena samozaščita (15) m samozaščita predstavlja skla ori.no in usmerjeno skupno akcijo (ckhn v določeni samoupravni src-|flnj*imernhncjša sredina v naši samo-i organiziranost i je nedvomno temeljna iija združenega dela. ki zaobsega traj-Kv socialistične samoupravne družbe. |«fpjniziranost in učinkovitost ukrepov j in samo/aščite v 0210 in drugih samo-jtrfamzacuuh neposredno vpliva na .no »aeno/aščito in na učinkovitost jn^soupravncga sistema, f^aisino lahko pripišemo temeljni orga-IJsVužcrtcga dela temeljno vlogo glede imanja globalnih ciljev družbene samo-f* tpiošnc ljudske obrambe, ker se tu nedeljiva odgovornost /a stanje na //.jih Hkrati lahko ugotovimo, dainia-ijudje v delovnih organizacijah dve delavci in kot aktivisti družbeno- Temeljne organizacije združenega dela varuiejo in aivuiujvjv. » bolj konkretno zainteresirani delavci v temelj mh organizacijah, ki s temi sredstvi neposredno delajo. I/ lega sledi, da morajo vsi samoupravni m politični subjekti omogočili in zucptovJh političnih organizacij in samoupravnih organov. V obeh vlogah uresničujejo naloge, ki jih terja razvoj samoupravljanja in s tem ludi druž bena samozaščita kot del samouprav ne akuv-nosti. • V temeljni organizaciji združenega dela delavci združujejo svoje delo in sredstva zato. da s svojim ustvarjalnim delom proizvajajo potrebna sredstva za reprodukcijo m za razvoj dru gih družbenih dejavnosti. Zalo z varovanjem zaščito delovnih sredstev, ki so \ družbeni lastnini in ki omogočajo ustvarjalno delo ne sem mo le njega marveč raVvoj m napredek celotnega družbenega ustvarjanja. Čeprav je nedvomno vsa družba zamtere sirana, da se sredstva družbene reprodukciji ,n zavarujejo, pu so prav tako ali se pogoje za uresničevanje nalog in organiziranje oblik družbene samozaščite, Odločanje o tem mora biti na ravni zbora delovnih ljudi, vsi drugi samoupravni in strokovni orguni pa so usmerjevalci in izvrševalci dogovorjenih nalog. Ne sme s^ omogočiti, da hi si katerikoli organ sam prisvojil pristojnosti za urejanje zadet s področju družbene samozaščite in varnosti nasploh, kei to poincm delovati proti principu neposredne odgovornosti delavcev, /lasti pa ne sme priti do tega. da bi namesto temeljne organizacije prevzela odgovornost za uresničevanje družbene samozaščite delovna organizacija, ki združuje več temeljnih organizacij I a prevzema le tiste naloge, ki jih tja odgovorno prenesejo vsi' temeljne organizacije, ki orga-ni/aeijo združenega dela sestavljajo. Na ta način sc zagotavljalo boljše možnosti za uresničevanje družbene samozaščite v vseh strukturah, da še deluje pravočasno, usklajeno in piv ventivno. Dclovntl organizacija ali katerakoli druga delovna organizacija pa mora v svoji pri« stojnosti sprejeli naloge, ki jih od nje zahtev, občina ali druga družbeno politična skupnost Uresničevanje teh nalog pa je stvar dogovor; temeljnih organizacij, la naloga še zlasti vehi za organi/.iei|e zdiuž.enega dela. ki opravljaji dejavnost posebnega družbenega pomen; (vzgoja in izobraževanje, javno obveščanje piomet in zveze, energetika itd.). Jože Kavčič GLAS 16. STRAN___ Premočna zmaga Tržiča Na sobotnem gorenjskem spomladanskem prvenstvu v krosu so zmagali Tržičani z velikim naskokom pred Radovljičani -Skromna udeležba iz drugih treh občin kaže, da je razvoj atletike na Gorenjskem prepuščen predvsem osnovnim šolam Tržič - Čeprav ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 25. MAM \lt, sloviti »portoroški sklepi« uvrščajo atletiko v prvo vrsto, tega na Gorenjskem ni čutiti. Ne po številu in kvaliteti športnih objektov, saj je z njimi klavrno celo v Kranju kot atletskem središču Gorenjske, kot tudi ne po možnosti, ki se neha po osnovni šoli, in posebnih vrhunskih dosežkih. Da kritična ocena ni izrečena na pamet, je pokazalo tudi sobotno gorenjsko spomladansko prvenstvo v krosu, ki so ga pod pokroviteljstvom G laso ve ga uredništva pripravili v Podi i uhelj u prizadevni delavci tržiške telesnokulturne skupnosti in atletske sekcije pri TVD Partizan Tržič. Tone Djuričič Udeležba je bila sicer zadovoljiva, saj je nastopilo blizu dvesto tekmovalcev v osemnajstih starostnih skupinah, žal pa ie bilo zastopstvo po občinah zelo različno. Tržičani in Radovljičani, ki so bili tudi ekipno najboljši, so sodelovali s polnim zastopstvom, Kranjčani le v moški mladinski in članski konkurenci, Jeseničani v članski, medtem ko Skofjelo-čanov sploh ni bilo. Razlog ni v slabi organizaciji, saj so Erireditelji napravili vse, da bi kros čim olj uspel. Morda je nekaj v tem, da je termin nekoliko pozen in bi ga prihodnje leto kazalo prestaviti na zgodnejši čas, na konec aprila ali prve dni maja, saj so zdaj atletska tekmovanja že v polnem razmahu. Rekli smo: morda. Kajti očitno je, da so krosi večini gorenjskih osnovnih šol in klubom bolj malo mar. V Kranju, na primer, se niso niti toliko potrudili, da bi pred gorenjskim prvenstvom pripravili občinski kros. Tudi niso sprejeli pobude, da bi bili organizatorji gorenjskega, kot bi se vsekakor spodobilo. Tako je bilo prvenstvo že drugič v Tržiču, kjer denarja za atletiko nimajo prav nič več kot kjerkoli drugje, so le bolj delavni. Vendar naj bo kritik dovolj. Prireditev, ki se je na progi za motokros v Pod l ju beli u odvijala v lepem sončnem popoldnevu, je uspela. Tekmovalcem je pomenila predvsem trening in sprostitev, saj je šlo v glavnem za boje vsakega s seboj, ne za vrhunske dosežke in dragocene medalje. Najbolj množičen nastop je bil, presenetljivo, v članski konkurenci, kjer je bila proga »čez drn in stm« dolga pet kilometrov. Zmagal je Albin Krek iz Poljan, član atletskega kluba Triglav iz Kranja. »V klubu sem sedmo leto,« je povedal. »Tečem na daljših progah. Po programu, ki ga izdela trener, vadim največ sam. Pozimi sem treniral vsak dan dvanajst do petnajst kilometrov. Mislim, da so krosi odlična priprava za stezo, na katero smo se zdaj preselili. Na Gorenjskem jih je premalo. Današnja konkurenca je bila dokaj kvalitetna. Moj najresnejsi tekmec je bil Brane Bažnik, ki pa je v petek sodeloval na dveh zahtevnih tekmah in zato tokrat ni zdržal. Zmage sem vsekakor vesel.« Med člani je bil tudi Tone Djuričič, ki je bil kar deset let reprezentant v smučarskih tekih. Od plodne športne kariere se poslavlja nekoliko zagrenjen. »Res je, da v letošnji zimski sezoni nisem dosegel vidnejših uspehov, vendar pa me boli način. Dobesedno .odrezali' so me, tudi v klubu, kjer bi me, če bi bili pametni, lahko porabili vsaj za strokovno ali organizacijsko delo. Kljub vsemu s športom še ne nameravam prekiniti. Upam, da bom boljši rekreativec kot reprezentant. Krosi so mi všeč, če le utegnem, se jih udeležujem. Včeraj sem bil na jeseniškem, pred dvema dnevoma v Tolminu, kjer je ekipa Mojstrane na 20 kilometrov osvojila drugo mesto.« Sabina Felc iz Radovljice je tekla med mlajšimi pionirkami, rojenimi 1969. leta. »Na občinskem krosu sodelujem vsako leto, na gorenjskem sem tokrat Kvič. Vesela sem, ker sem zmagala, oga, dolga kilometer, ni bila prenaporna. Bolj mi ležijo dolge kot krajše. V atletski klub nisem vključena. V Radovljici ga nimamo.« Silvo Japelj Pa še beseda enega od organizatorjev krosa in učitelja telesne vzgoje v osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču, Silva Japlja: »Pobudo, naj bi. bil kros spet v Tržiču, je dala komisija za rekreacijo pri naši telesnokulturni skupnosti. Kranjčani za to prireditev niso bili pripravljeni, mi pa je ne želimo opustiti, posebno ker so tržiška dekleta in fantje na krosih dokaj uspešni. Lani, na primer, so bili na krosu Dela prvi. Močni so zlasti v pionirskih kategorijah, manj v mladinskih, medtem ko je zastopstvo v članski in veteranskih spet bolifte. To ie predvsem sad nenehnega in, lahko rečem, dobrega dela v osnovnih šolah, saj naši atleti v vseh panogah osvajajo vidne rezultate. Prav zato smo lani pri TVD Partizan tudi ustanovili atletsko sekcijo. Žalostno pa je, ker v Tržiču nimamo objektov za razvoj kvalitetne atletike. Vzgoja je omejena zlasti na osnovnošolsko mladino, saj v občini nimamo nobene srednje šole. Mlade po osnovni šoli usmerjamo v kranjski Triglav, zdaj pa jih prav po zaslugi atletske sekcije nekaj že lahko zadržimo doma.« Albin Krek Sabina Felc »Kako ocenjujem današnji kros? Zelo sem razočaran nad Kranjčani. Kranj kot atletko središče Gorenjske bi moral nastopiti v vseh kategorijah in osvojiti ekipno zmago. Razočaran sem tudi nad Jeseničani, saj so trije tekmovalci samoiniciativno prišli na kros, da o Skofjeločanih, ki se sploh niso odzvali, niti ne govorim. Zmaga Tržiča je zato zaslužena, čeprav ne kaže stvarne slike atletske moči na Gorenjskem.« H. Jelovčan Rezultati krosa Objavljamo samo imena treh najbolje uvrščenih v vsaki kategoriji. Mlajši pionirji, letnik 1970: 1 Mitja Slapar (Tržič), 2. Gorazd Plevnik. 3. Denis Požegovič (oba Kranj); mlajše pionirke, letnik 1970: 1. Lea Granc 2 Simona Podrekar, 3. Katja Hladnik (vse Tržič); mlajši pionirji, letnik 1969: 1. Janez Smit, 2. Florjan Požun (oba Tržič), 3. Leon Holc (Radovljica); mlajše pionirke, letnik 1969: 1. Sabina Felc, 2. Helena Šolar (obe Radovljica). 3. Jasna Meglic (Tržič); starejši pionirji, letnik 1968: 1. Uroš Markič, 2. Aleš Kavčič (oba Tržič). 3. Robi Safarič (Radovljica); starejše pionirke, letnik 1968: 1. Andrejka Mali, 2. Manja Borštnar (obe Tržič), 3. Tatjana Ferjan (Radovljica); starejši pionirji, letnik 1967: 1. Samo Pirjavec (Tržič), 2. Igor Rus (Kranj), 3. Slavko Pesjak (Tržič); starejše pionirke, letnik 1967: 1. Polona Pesjak, 2. Marjeta Sarabon (obe Tržič), 3. Lidija Golob (Radovljica); mlajši mladinci, letnik 1966 in 1965: 1. Peter Kukovica, 2. Uroš Oblak, 3. Tomaž Miklavčič (vsi Kranj); mlajše mladinke, letnik 1966: 1. Nevenka Praprotnik. 2. Mojca Bizjak (obe Tržič); starejši mladinci, letnik 1964, 1963: 1. Iztok Skumavc (Radovljica), 2. Janez Markič, 3. Iztok Seliškar (oba Tržič); starejše mladinke: 1. Požun Marija, 2. Vida Požun (obe Tržič); članice: 1. Breda Meglic (Tržič); veteranke: 1. Anica Jerman', 2. Sonja Sajovic, 3. Jana Ahačič (vse Tržič); člani: 1. Albin Krek (Kranj). 2. Dušan Djuričič, 3. Franc Teraž (oba Jesenice); veterani A: 1. Janez Sitar, 2. Janez GloboČnik (oba Radovljica), 3. Franc Rožič (Tržič); veterani B: 1. Jože Meglic (Tržič), 2. Franc Hrovat, 3. Franc Hribernik (oba Radovljica). Ekipno - ženske: 1. Tržič 120, 2. Radovljica 85; molki: 1. Tržič 145, 2. Radovljica 85, 3. Kranj in Jesenice po 25; skupno: 1. Tržič 265, 2. Radovljica 170,3. Kranj in Jesenice po 25. Družinski rekreacijski dan RTV Ljubljana — Slovenski radio in televizija že nekaj let uspešno navdušujeta poslušalce in gledalce s svojimi rekreacijskimi programi, med katerimi je gotovo najzahtevnejši program Brazde vzdržljivosti RTV. Komisija UNESCO »za šport in prosti čas« je letos posebej priporočila širjenje rekreacije v družinski krog. RTV Ljubljana je tako v svoj »zeleni program« vključila dva družinska rekreacijska dneva; ne le zaradi akcije Unes-ca, ampak tudi kot logično nadaljevanje dosedanje dejavnosti. Pri izpeljavi letošnjega načrta pomagata Partizan Bakovci, ki bo pripravil prvi dan, in sicer 6. junija, ter turistično društvo Crna na Koroškem, ki bo pripravilo drugega 15. avgusta. Obe prireditvi se bosta začeli ob 9. un dopoldne in trajali pet ali šest ur. Na približno 40 igriščih se bo mogoče igrati na različne načine, ki ne bodo zahtevni in jih bo družina lahko ponovila na izletu ali domačem igrišču. Večina igrišč je namenjena za družinsko igro, nekatera pa tudi za posamično Prireditvena prostora v Bakovcih in v Crni bosta imela tudi postaje, kjer bo mogoče izmeriti krvni pntisk, zmogljivost pljuč in predklon ter vzdržljivost s Cooperjevim testom. ___J Strelske novice TEKMOVANJE V POČASTITEV DNEVA VARNOSTI - Strelci sekretariata za notranje zadeve skupščine občine Kranj, poklicnih gasilcev m postaje milice iz Kranja so v počastitev 13. maja, dneva varnosti, pnpravih v 1 re-dosljah tekmovanje v streljanju z zračno puško. Ekipno ie zmagala P°?to£ iz Kranja s 630 krogi pred gasilci 603 krogi in sekretariatom za notranje zadeve Kranj 514 krogov. Najuspešnejši so bih Jože Berčič (Gasilci), Jože Sitar PM Kranj), Panič (PM Kranj), Janežič PM Kranj), Majcen (Gasilci), Covič (PM Kranj), Stamenkovič (Gasilci), Martinjak (SO Kranj), Jesenko (Gasilci) m Renko Mojstrana) 1.37.59. 2. Andrej KakC (GRS Kranjska gora) 1.44.63, 3 Toaelj bas (GRS Dovie-Mojstrana) 1.4471. Marjan Manfreda (GRS LjArjt/ 1.44.87, 5. Aleš Robič (GRS Kiaaj/ gora); ekipno: 1. GRS DovjVMojatiaJ I. ekipa 5.08,99, 2. GRS Mojstiaa* ' 5.26.93. 3. GRS Kranjska gora l.m ojsoaa« rs I.«* 5.27.69, 4. GRS Mojstrana llL 5.4111 GRS Ljubljana 5.49.78. J. Rak* (Tngkrr* are Raj* Kegljanje Gorenjsko prvenstvo Triglavu Kranj - Končano je letošnje stvo v kegljanju za starejše člane ( let starosti). Letošnje tekmovanje v Kranju in na Jesenicah. Največ so imeli tekmovalci Triglava, tako posamezniki, pari in ekipami. Med posamezniki metali so 100 lučajev na Jesenicah m v " bil najboljši Milan Bernik 1715 podrtimi keglji pred Stare (Trig.) s 1714 in Medaviek Božata s 1678 keglji. Četrti je bil Čutar (Jesenice) s 1678 in pati Stan (Žirovnica) s 1656 keglji itd. V pa rtih sta zmagala Bem* Stare Rajko (Trigl.) s 1706 " parom Kavčič Miro-Debeljak Ivaa dovljica) s 1656 keglji, in parom Zvone-Stern Slavko (Žirovnica) s " glji. Četrti je bil par Zorman vak Janez (Jes.) s 1610 in peti na Slavko-Miler Konrad (Kr. gora) podrtimi keglji. Med štiričlanskimi ekipami je prva ekipa kranjskega Triglav« s drtimi keglji pred prvo ekipo 3292 keglji m drugo ekipo Triglav« podrtimi keglji. Četrta ie bih Kr. 3169, peta pa Jesenice II i 3067 1 J Ko keglji. Simon Jenko in Jesenice Skorja Loka - Odigrani sta koli gorenjske kegljaške lige u tate I V ligi sodeluje osem moštev: Simon Jenko Podreča, Trun Z belj Tržič, Bled, Kranjska gora. Kranj in Lubnik ~7 iz Škofje Tekmovanje poteka dvokrožnovi 6X200 lučajev. V prvem kolu je Jenko iz Podreče premagal Trim. I Ljubelj, Bled Savo in Lubnik goro. V drugem kolu je Sava Trim, Jesenice Kranjsko goro, Jenko Lubnik in Ljubelj Bled. Simon Jenko in Jesenice s po 4 Ljubelj. Lubnik 77. Bled in Sava dve točki, Trim in Kraniska še brez točk. SJ gora Komisija za delovna razmerja DO RUDNIK URANA 2IROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS -Todraž vabi k sodelovanju nove sodelavce in objavlja OGLAS za sklenitev delovnega razmerja delavcev s polr delovnim časom za opravljanje prostih del: 1. PROJEKTIRANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM DEL ZA RUDARSKI OBRAT 2 delavca 2. INVESTITORJEV NADZOR NA IZVAJANJEM DEL ZA RUDARSKI OBRAT 2 delavca 3. VODJA GASILSKE SLUŽBE 1 delu vc c 4. KURJAČ PARNIH KOTLOV 2 delavca 5. RAZNA RUDARSKA DELA -MOŽNOST PREKVALIFIKACIJE ZA KV DELAVCE Pogoji: pod 1. — visoka izobrazba rudarske smeri, — do 5 let delovnih izkušenj, — tuj jezik; pod 2.: — rudarski tehnik, — strokovni izpit, — nad 5 let delovnih izkušenj; pod 3.: - gasilski tehnik ali uspešno končana druga poklicna šota možnostjo nadaljnjega tovrstnega izobraževanja. — vozniški izpit B kategorije: pod 4.: — KV ključavničar, — izpit za kurjače parnih kotlov. — preizkus znanja iz varstva pri delu, do 2 leti delovni! izkušenj; pod 5.: - KV rudarji ali kandidati s KOVINARSKIMI KLICI (mehaniki, ključavničarji idr.I, ki se obveieio se bodo prekvalificirali v rudarski poklic. — vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C kategonje — do 5 let delovnih izkušenj, — starost nad 21 let; za kandidate za prekvalifikacijo star nad 21 do 30 let. Delovno razmerje se sklene za dela pod 1 za enega delavca za dob čas 1 leto, za vsa ostala prosta dela pa za nedoločen čas. Stalno ali občasno jamsko delo je na delih pod 1,2 in 5; triizmensko delo pa na delih pod 4. in 5. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled. Kandidati naj prijave z DOKAZILI o izpolnjevanju pogojti pošljejo v roku 15 dni na gornji naslov. O izbiri bodo obx v roku 30 dni. 25. MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 1 ^^^^ ; S 4 ^ • d "j lil triglav TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ Savska c. 34 Poaosto sprašujete, kje lahko kupite priznane in moderne izdelke Triglav konfekcije? Industrijska prodajalna na Savski cesti 34 vam nudi kompleten asortiman ženskih oblek, kompletov in kril. Vedno si lahko izberete izdelke z manjšimi napakami po znatno nižjih cenah. Obiščite industrijsko prodajalno Triglav konfekcije na Savski cesti 34. vsak dan od 8.—16. ure, razen v prostih sobotah. odločili smo se za gradnjo \tanovanjski zadrugi... kar močno smo pljunili v roke, Inja nam gre dobro od rok. stanovanjski zadrugi lažje Urno zaradi tovarištva in ibojne pomoči. Skratka, Uli bomo. topa še druge prednosti: vanek časa pri urejanju me dokumentacije in i/u gradbenih del, popust i nakupu gradbenega iala in seveda višji bančni reševanju stanovanjskega foblema vam banka pomaga s fftojilom, ki si ga lahko )ite: »namensko varčujete z tirni mesečnimi pologi ali z ratnim pologom, z vezavo tkih sredstev ali dinarske ^vrednosti banki prodanih tibilnih deviz, redhodnim varčevanjem in to privarčevan i h sredstev. posojila je odvisna od varčevanja in varčevalne podrobnejše informacije dobili v vaši enoti temeljne ),združene v Ljubljansko - združeno banko. ljubljanska banka KOMUNALNO GOSPODARSTVO OBČINE RADOVLJICA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE TEHNIĆNO-PLANSKEGA IN ANALITSKEGA SEKTORJA v strokovnih službah v Radovljici 2. VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA SNAGE s poskusno dobo 1 mesec na delovni enoti Bled Pogoji: pod 1. pod 2. da ima visoko ali višjo izobrazbo komunalne ali gradbene smeri z najmanj 3 oziroma 4 leti delovnih izkušenj, da ima strokovni izpit za nadzor da ima kvalifika-kacijo voznika in vozniški izpit C kategorije z najmanj 2 leti delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje. Delo združujemo za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili je treba poslati v 10 dneh kadrovski službi. DO UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA o. sub. o. TOZD Univerzitetni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, o. sub. o. RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB ZA ODPRODAJO ODPADKOV BOLNIŠKE HRANE. Dnevna količina je približno 150 1 dnevno. Interesenti naj pošljejo ponudbe t navedbo cene v 15 dneh po objavi oglasa. O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 25. MAJA 1 KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE Kranj z n. sol. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD Komunali b. o. VODJE SE2IGALNE NAPRAVE - 1 delavec Pogoj: — kemijski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj v stroki, Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesece ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN - 4 delavci Pogoj: — nedokončana osnovna šola in priučitev za navedena dela Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca. v TOZD Gradnje b. o. OPRAVLJANJE KAMNOSEŠKIH DEL - 1 delavec OPRAVLJANJE TESARSKIH DEL - 1 delavec OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL - 1 delavec Pogoj: — poklicna šola gradbene stroke, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost in 1 leto delovnih izkušenj OPRAVLJANJE AVTOMEHANSKIH DEL in nadomeščanje strojnikov — 1 delavec Pogoj: — poklicna šola avtomehanske stroke, izpit za strojnika TGM, 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom 2 meseca. i v TOZD Opekarne bo. OPRAVLJANJE Z VILIČARJEM - 1 delavec Pogoj: — izpit za voznika viličarja in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za določen Čas, za nadomeščanje delavca na bolniškem dopustu. Poskusno delo je 3 mesece. Kandidati za vsa zgoraj navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD, Kranj, ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA, Škofja Loka Stara Loka 31 razpisuje prosta dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA CENTRA Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomske, socialne, pedagoške stroke ali višjo šolo za organizacijo dela, - da imajo najmanj 5 let ustrezne prakse, - da so moralno in politično neoporečni Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. 2. RAČUNOVODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo ekonomsko fakulteto I. stopnje ali višjo ekonomsko-ko-mercialno šolo in 3 leta delovnih izkušenj, - da imajo ekonomsko srednjo šolo in 5 let delovnih izkušenj, - da imajo moralnopolitične in moralnoetične vrline Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. 3. SEKRETARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo pravno fakulteto I. stopnje ali višjo upravno šolo ali višjo šolo za organizacijo dela — kadrovska smer in 3 leta delovnih iz-^nj, - da imajo ekonomsko srednjo šolo in 5 let delovnih izkušenj, - da imajo moralnopolitične vrline, pravilen odnos do samoupravljanja in sposobnost za izdelavo samoupravnih splošnih aktov. Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije. O rezuzltatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja po sklepu 35. seje z dne 5. maja 1982 pobovno objavlja prosta dela in naloge 1. PREDDELAVCA V OBRATU STRUGARNE ALI KV STRUGARJA 2. KV REZKALCA 3. PRIUČENE PERICE Kandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. - VK strugar in 2 leti delovnih izkušenj ali KV strugar in 1 leto delovnih izkušenj pod 2. — KV rezkalec in 1 leto delovnih izkušenj pod 3. — priučena perica in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje pod 1. in 3. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovno razmerje pod 2. pa se sklene za določen čas do 30. 6. 83 s polnim delovnim časom zaradi nadomeščanja delavca, ki je na odslužitvi vojaškega roka. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno poskusno delo, ki traja 2 oziroma 3 mesece. Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Komisija za delovna razmerja pri Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Križniška, škofja Loka, Stara Loka 31. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi. »VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ ■k'===5 KRANJ Mirka Vadnova 5, p. o. Po sklepu delavskega sveta z dne 17. 5. 82 razpisna komisija ponovno objavlja javni razpis za opravljanje prostih del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah, — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah Kandidati za razpisana dela in naloge morajo imeti tudi ustrezne družbenopolitične in moralnoetične vrline dogovorjene z družbenim dogovorom o načelih kadrovske politike v občini Kranj ter organiza-cijsko-vodstvene sposobnosti za opravljanje navedenih del in nalog. Izbrani kandidat bo za opravljanje navedenih del in nalog imenovan za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov Vodnogospodarsko podjetje Kranj, ulica Mirka Vadnova 5, Kranj, za razpisno komisijo. Pisni prijavi je treba priložiti tudi življenjepis. Kandidati ne smejo biti kaznovani in ne smejo biti v kazenskem postopku, za kar morajo priložiti potrdilo. Nepravočasno vloženih prijav in prijav brez dokazov o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ne bomo upoštevali. Vlagatelji takih prijav nimajo statusa udeleženca pri razpisu. Izbira kandidatov bo opravljena najkasneje v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa, o izbiri pa bomo kandidate pisno obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. MALI telefon 27-960 OGLASI DOM UPOKOJENCEV KRANJ p. o. Cesta 1. maja 59 Na podlagi sklepa sveta in v skladu s statutom Doma upokojencev Kranj objavlja razpisna komisija prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati za razpisana dela in naloge individualnega poslovodnega organa morajo poleg z zakonom določenih pogojev.izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ, — ima visoko ali višjo izobrazbo socialne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — je moralno politično neoporečen in družbeno politično aktiven ter da ima pozitiven odnos do samoupravljanja, — ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju nalog Doma upokojencev Kranj Razpis traja 15 dni po objavi. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija Doma upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka prijave. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosta dela in naloge 1. VODJE KRAJEVNEGA URADA NAKLO v sekretariatu za občo upravo Pogoji: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri ali gimnazijski maturant, — dve leti delovnih izkušenj, — dvomesečno poskusno delo 2. SNAŽILKE v splošnih službah Pogoji: — nekvalificirana delavka, — tri mesece delovnih izkušenj, — enomesečno poskusno delo Za razpisana dela in naloge pod točko 1. bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas nadomeščanja odsotne delavke na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom. Za dela in naloge pod točko 2. bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov zahtevamo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. - Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. (nasproti porodnišnice) ('. J L A 16 uprava __komerciala 28- iPRODAM Prodam ČOLN MAESTRAL 9. TOR tomos 4,5 ter PRIKOLICO Jane, Preska 3, Tržič Prodam dobro ohranjen globok OTRv SKI VOZIČEK. VpraSajte po tel 62-0l< Ali' Prodam nov GUMIJAST ČOLN stral 9 SD. Telefon 064-61 -809 KOŠNJO SENA prodam pod Oi kom. Jože Stare, Praprotna polica 8. kije Prodam novo DIRKALNO KOLO cial. Avgudtin, Godešič 34, škofja ' ' -:. * _. _ jsi Prodam dvoredni traktorski OKOPA NIK za dognojevanje koruze. Ži ca 57 Prodam VOLČJAKA z rodoi starega 4 mesece. Partizanska 9, tel. 77-472 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK i' pun, 2 elektrika). Meglic, Grahov** IS Tržič 4» Ugodno prodam dnevnoi sobo s SI DEŽNO GARNITURO Informacij« tel. 28-749 popoldan r Ugodno prodam 11 m komplet not schiedel DIMNIKA, premera 20 cm. jan Stojan, Posavec 2, Podnart Prodam 5 ČEBELJIH DRUŽIN man, Naklo 4, tel. 47-052 Prodam mlado KRAVO s teletom. W Zupan, Hudo 10, Tržič Prodam čistokrvne NEMŠKE CARJE - mladiče. Stanonik. Vi 10, Poljane Prodam malo rabljen ŠOTOR osebe. Telefon 28-404 Prodam električni PISALNI S" Telefon 44-594 med 15. in 16. uro Prodam izredno lepe borove PLOHE DESKE colarice in »POBJON« 11, Cerklje Prodam dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK (avtosedez). petrska 2, Stražišče, K ranj Ugodno prodam ŠOTOR za 4 Naslov v oglasnem oddelku Prodam VARILNI APARAT COt lefon: Kranj 26-989. Delavski dom »FRANCA VODOPIVCA« Trg revolucije 3 KRANJ Komisija za delovna raz me na razpisuje prosta dela in nalogi ENE DELAVKE za čiščenje poslovnih prostorov Delo se združuje s« nedoločen čaa. Prošnje je treba poslati t 8 dneh po objavi. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.aol.o. TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR n. sol. o. Komisija za delovna raz razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE REVIRJA Pogoji: - srednja šola gozdarske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj vloge z dokazili posredujejo komisiji za delovna razmerja TOZD Gozdarstvo Preddvor, Hrib 2, 64205 Preddvor, v rok« 15 dni po objavi oglase. OGRIS Trgovina za opremljanje stanovanj BOROVUE poleg avtobusne postaje Velika izbira PLUTE, TOPLIH PODOV, ZAVES, _TAPET, tepihov, tekstilnih stenskih oblog, izolirnih tapet, karnis, rolet, okenskih senčnikov, lakov za bar- vanje gega parketov in še veliko dru- Hitra postrežba! Govorimo slovensko! OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN GLAS w deta AN J 30 let • bogata izbira • solidna postrežba • konkurenčne cene Priporočamo se za obisk K sodelovanju vabimo KV KUHARJA in KV NATAKARJA za nedoločen čas. Stanovanje in hrana v nisi. GOSTIŠČE »RIBNO« PRI BLEDU 49S1 OBVESTILA KRAVO s teletom ali brez. ik. Dvorska vas 25, Begunje 4957 KOMPRESOR na stisnjen branje) in nov PLETILNI Naslov v oglasnem 495« TELETA in KRAVO s tele-tAA.Bodesče 10. Bled 4959 motorno kolo TO M OS avto i) in vrtno KOSILNICO. 491 li abdo OVCO. Jože Pretnar, tlbdovijka 4960 i tov PIANI NO. Ponudbe pod: 4961 POSESTI POLAGAM tapete, strokovno in po zmerni ceni. Telefon 26-592, zvečer 4982 KOPLJEM ponikvalnice in greznice. Vse informacije dobite v Ziganji vasi 13, Tržič - popoldne 4983 Oddam PROSTOR za mirno obrt ali stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4979 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja (500 kv. m). Tel. 25-661, int. 213; popoldan 22-318 4980 IZGUBLJENO Izgubil sem AKTOVKO od Tenetis do Mlake. Najditelja prosim, da jo vrne. Tenetiše 12, Golnik 4984 ZAPOSLITVE OSTALO Takoj zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA, vajenega dela s pločevino, ter PK delavca, ki ima že nekaj izkušenj s temeljno zaščito kovin. KLJUČAVNIČARSTVO, Prebačevo 13, Kranj telefon 49-155 4927 Iščem VARSTVO za 8-mesečno punčko na domu, vsako sredo od 14. do 17. ure. Telefon 24-623 4985 MATEMATIKO INSTRUIRAM za vse šole. Telefon 27-329 - kličite popoldan 4986 iKUPIM 7 dni starega Urfič bikca. Kopač, VOZILA i ni leta staro ZASTAVO 750 064-65-023 od 20. ure dalje 4788 ipodam CITROEN GSX 1,2, fHC.Ukev 7, Kranj, tel. 22-001 4795 ZASTAVO 750, letnik 1972, Miran Stem, Smidova 13, 4802 tomoB, starejši letnik, poceni i km Brezo var, Kidričeva 25, 4815 iHLEKTRONIC 90 (350O km). 16, Kranj ANO prodam desni prednji 'm radnje zavore. Tel. 25-371 FMdan 4963 BEANULT 4, letnik 1976. 1*440-541 - int. 43 od 7. do 4964 i ZASTAVO 750 po delih in mo-|<«HUve. Mohonč, Zabrekve 9, iftflfjoLoko 4965 FIAT 132 GLS, 18O0 ccm. kfUtotmfc, Pod jelovo brdo ti, So- 4966 IMBO, tup ran za B-kategorijo, iS 10 SM ali zamenjam za sta -poslopje ali del trav-Planine v Kranju. Vse in-ijobite telefonično po 15. uri 4967 tU TL »pecial, letnik 1978. Kanj 4968 MW0 350 ccm. Britof 46, 4969 k* ZASTAVO 101, letnik 1972, re-•teoktobra. Telefon 28-436 4970 ftk $b DIANO (lahko lažje poti od letnika 1975 dalje kupim. »ptrL 77-319 popoldan 49.71 sova leva prednja vrata za |ttcM, Zabreznica 6/A, Žirovnica 4972 i STANOVANJA m l*fkoSOBO s kopalnico. Predli! rso leto. Partizanska 9, Bled, |0 4973 i novo enosobno STANOVA-f.jt. Kličite po tel. 28-598 po 4974 istopremljeno GARSONJERO STANOVANJE v Kranju, kfcrpotel. 061-324-736 po 20. uri. ^okčiloza 2 leti 4975 ffm vzamem v najem enosobno itfANJE za dobo 3-4 let, (sam-taksM466 ithrn SOBO s souporabo kuhi-i«»lnke na relaciji Radovljica— Ma: Nujno 4977 ,VjW) a souporabo sanitarij, za 'u Tel. 27-882 od 19. do 20. 4978 30 let ZAHVALA Vsem našim kupcem in poslovnim prijateljem ^UeiiitateSll za sodelovanje in zaupanje KRANJ NASVIDENJE V DELIKATESI °J vezenine bled TOVARNA CIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o. Bled, Kajuhova 1, I. objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO naslednjih rabljenih vozil: stanje vozila tip vozila letnik prevoženi km izklicna cena 1 M t? rc cd. t? h L406-D/35 1971 530.000 200.000 + p. d. vozen 2. IMV furgon 220 D 1977 179.259 100.000 + p. d. vozen 3. Fiat 132/2000 1979 117.000 220.000 + p. d. vozen Javna licitacija bo 4. 6. 1982 ob 11. uri na dvorišču delovne organizacije Bled, Kajuhova 1. Ogled avtomobilov bo istega dne, tj. 4. 6. 82 ob 10. uri. Vozila prodajamo v vidnem stanju brez kasnejših reklamacij. Obvezna udeležba je 10 odstotkov od začetne cene, ki jo je treba plačati pred pricetkom licitacije. Kupec mora v treh dneh plačati razliko do izklicne cene in odpeljati vozilo, ker bomo sicer menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico vrnitve pologa. II. objavlja po sklepu delavskega sveta javno licitacijo tehnološko zastarelih strojev: ft naziv stroja SINGER OW 246 JL 43 SINGER OW 246/43 DLTRKOPP 946-353 KR VEB.OW 509/1 SINGER 451 JLX42 R1MOLDI EPS /962/3 APARAT ZA NAPITKE (2 kom) izklicna cena 1.500,00 din 1.500,00 din 1.500,00 din 1.500,00 din 1.500,00 din 94.000,00 din 2.000,00 din kom. Javna licitacija bo 5. 6. 82 ob 11. uri. Vse stroje prodajamo v vidnem stanju brez kasnejših reklamacij. Obvezna udeležba je 10 odstotkov od začetne cene, ki jo je treba plačati pred pričetkom licitacije. Kupec mora v treh dneh plačati razliko do izklicne cene in odpeljati stroj. V nasprotnem primeru smatramo, da je odstopil od nakupa. Ogled strojev je ob 10. uri istega dne v tovarniških prostorih. zavarovalna skupnost triglav ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n. sol. o. OMhamska 2, Kranj Zbor delegatov temeljnih rizičnih skupnosti razpisuje na podlagi 123. čl. Statuta Zavarovalne skupnosti Triglav prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ~ direktorja Gorenjske območne skupnosti Kranj lektorja območne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki :splošnih pogojev izpolnjuje se naslednje posebne pogoje, m MMnj višjo strokovno izobrazbo, ajstoij 5 let delovnih izkušenj v organizaciji poslovanja ter jjpMfljuje pogoje, ki jih zahteva zakon in veljavni družbeni dogodi ftkadrovski politiki ;bona razpisana dela in naloge izbranza 4 leta. iti naj po Al jejo pismene prijave z dokazili o inju pogojev za razpisna dela in naloge v 15 dneh po v zaprti ovojnici na naslov Zavarovalna skupnost Tri-Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2 — raz-ikomisija za imenovanje direktorja območne skupnosti. ite bomo o rezultatu razpisnega postopka obvestili v 15 • popravljeni izbiri. CENJENI BRALCI! V petkovi številki Glasa ste verjetno pogrešili redne informacije Ljubljanske Temeljne banke Gorenjske, ki so pomotoma izpadle. Že od tega petka naprej boste na stalnem mestu spet našli sestavke o bančnih storitvah in dejavnosti. V 78. letu nas je za vedno zapustil SILVESTER KOŠIR PTT upokojenec Od njega smo se poslovili 24. maja 1982. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! KOLEKTIV TOZD ZA PTT PROMET RADOVLJICA Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu umrl mož, oče, stari oče, tast JANEZ PIRC iz Trboj št. 38 Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 25. maja 1982, ob 16. uri izpred domače hiše. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trboje, 24. maja 1982 ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža FRANCA ERŽENA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sažalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem dr. Janezu Bajžlju za skrb in zdravljenje ob dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala tudi gospodu župniku. ŽENA PAVLA IN SORODSTVO! Zg. Bitnje, 21. maja 1982 V SPOMIN 25. maja mineva leto, odkar nas je zapustila naša dobra mama, žena FRANCKA JELAR roj. Oranič Krivčova mama iz Zadrage Tihn ir> odšla od nas. V naših srcih ostaja bolečina, in praznina lluu J v našem domu. v VSI NJENI Zadraga, 25. maja 1982 ZAHVALA Oh boleči in nenadomestljivi izgubi nafte drage žene, mame. sta ie mame, sestre in tete ANICE TAVČAR iz Begunj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. sovaAčannm. prijateljem, znancem in vsem. ki so sočustvovali I nami, darovali cvetje in vence in jo V tako velikem Številu opremili nf zadnji poti Posebna zahvala sosedom, g. Mariii LeSkovac za tople poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, gasilcem za spremstvo, pevcem, kolektivom Elan Begunje, Speceriia Bled, Veriga Lesce, KZK Kranj - Of rat Radovljica. PRAV VSEM II ENKRAT ISKREN \ HVALA! ŽALUJOČI: moi Tone, hčerki Amca in Tiocs /. otroci, sinovi Tone jfanei in Jote i družinami, sest p . bratje ur drugo sorodstvo Begunje, 18. maja 1982 'I Velik praznik našega letalstva Najprivlačnejša točka mitinga so bili poleti vojaških letal — Foto: I. Kokalj Ugledni gostje so se zanimali za oborožitev v našem letalstvu Brnik — Ob štirideseti obletnici jugoslovanskega letalstva so se minuli petek začele na brniškem letališču tridnevne slovesnosti. Zasnovali so jih z medsebojnim sodelovanjem, vojnega letalstva, ljubljanskega armadnega območja, TO Slovenije, republiških sekretariatov za ljudsko obrambo in notranje zadeve, Zveze letalskih organizacij Slovenije ter podjetij Inex-Adria in Letališče Brnik, da bi se dostojno oddolžili partizanskim pilotom pa pripadnikom našega vojnega in civilnega letalstva. »S prireditvami bomo skromno, a ponosno zaznamovali velik praznik našega letalstva,« je dejal predsednik zveze letalskih organizacij Slovenije Alojz Gojčič jia uvodni svečanosti v petek dopoldan pred letališko zgradbo, kjer so se zbrali visoki starešine naše armade, vojaški in civilni piloti, družbenopolitični delavci iz naše republike in gorenjske pokrajine ter številni delovni ljudje in občani. Na slovesnosti je govoril o razvoju jugoslovanskega letalstva in protizračne obrambe ter naše letalske industrije general podpolkovnik Branko Jer-kič Slavnostni govornik je med drugim naglasih »Danes se izteka 40 let od tistega zgodovinskega dogodka, ko sta pilota Kluz in Cajavec prvič poletela z osvobo- Jenega ozemlja v bojno akcijo, čeprav se takrat ni ustanovila letalska enota, je bil pojav prvih partizanskih letal s peterokrako zvezdo na krilih tako značilen dogodek v razvoju partizanstva v okupirani Jugoslaviji, da se uvršča med najpomen* ao- Od petka do nedelje so se na * Brniku vrstile osrednje prireditve ob 40. obletnici jugoslovanskega letalstva — Množica obiskovalcev na razstavah — Letalski miting uspel kljub slabemu vremenu_______. nih družbenih dejavnosti. Ustanovili smo Letalsko zvezo Jugoslavije in Zvezo letalskih organizacij po republikah ter pokrajinah s široko mrežo svojih organizacij v bazi. To je izredno pomembna osnova za nadaljnji razvoj letalstva v novih razmerah, v ustvarjanju in poglabljanju sistema SLO in družbene samozaščite ... Za vse nas je prav gotovo najbolj razveseljivo dejstvo, da se vse večje število mladih že v svoji rani mladosti navdušuje za izdelavo raznih letalskih modelov. To je začetno in pionirsko delo bodočih motornih letalcev. Menim, da so mladi modelarji z delom dokazali svojo pravo vrednost, saj danes odpiramo razstavo z njihovimi dosežki.« Zatem ko je Branko Jerkič odprl zanimivo razstavo likovnih del mladih ljubiteljev letalstva v letališki zgradbi, je skupaj z gosti začel tudi ogled razstave športnega, civilnega in vojašekga letalstva, protiletalskega orožja in letališke opreme na ploščadi ob letališču. Tod so razstavili okrog 60 eksponatov; od starejših motornih do sodobnih reaktivnih letal, športna letala, helikopterje, vozila in stroje za oskrbo letališč pa orožje in opremo naše protizračne obrambe. Obe razstavi si je v treh dneh ogledalo več deset tisoč občanov. Pozornost obiskovalcev sta pritegnila tudi poizkusna nastopa športnega in Stiki armade z ljudmi,posebno z mladimi, so vedno pristni Foto: S. Saje godke v razvoju novega letalstva; po njem tudi praznujemo dan letalstva in protizračne obrambe Jugoslavije ... Povojni razvoj vojnega letalstva označuje nenehni dvig tehnične ravni in visoka stopnja borbene pripravljenosti. Izpostaviti moramo predvsem vi ho ko moralno politično zavest pripadnikov vojnega letalstva, ki so se vzgajali na bogatih tradicijah letalskih enot iz NOB ... 21. maj ni samo praznik našega vojnega letalstva in protizračne obrambe. To je naš jugoslovanski praznik, saj je razvoj letalstva povezan z napredkom raz- Prva košnja - Dovolj dežja in toplo vreme v maju je po suši :>i>lšnjega meseca spodbudilo rast trave, tako da so ponek(xi že začeli kositi. Dobro pognojeno travo v strmem bregu, ponekje strmina dosega Č#lo 45 stopinj. Krtovi iz Struževega ne morejo kositi s kosilnico, pač pa kar po starem — s koso. Strmina, kjer so pred desetletji še rasli hrasti, daje, če se dobro gnoji, sveže krme za teden dni pokladanja živini. — Foto: L.M. civilnega letalstva v petek popoldan ter vojaških pilotov dan pozneje. Kljub slabemu vremenu pa se je v nedeljo popoldan zbrala širom po okolici brniškega letališča nepregledna množica ljudi, da bi videla atraktivni letalski miting. Prav gotovo je vsak od gledalcev prišel na svoj račun, čeprav so morali zaradi slabih vremenskih razmer organizatorji nekoliko skrčiti nastop nekaterih udeležencev mitinga. Vseeno je bilo nedeljsko popoldne na Brniku zares veliko doživetje ob koncu praznovanja jubileja našega letalstva, ki je predvsem potrdilo njegovo stalno pripravljenost za obrambo naše domovine. Stojan Saje Razstava spomladanskih šopkov Kranj - V okviru Festivala bratstva in entnosti je Hortikulturno društvo Kranj v svojem paviljonu pri Prešernovem gaju pripravilo zanimivo razstavo spomladanskih šopkov in makramejev. Odprta bo od torka, 25. maja, do vlkjučno petka, 28. maja, vsak dan od 10. do 18. ure. Posebej vabijo na ogled šolarje. V svojem vrtu ob paviljonu pa bodo prikazali nov način vzgajanja cvetja v posodah za sobe, okna, balkone z novini načinom zalivanja z zalogo vode. Obiskovalci pa si bodo lahko ogledali še veliko novih trajnih okrasnih cvetic in povsem novih, pri nas še neznanih rastlin, kot je na primer robida brez trnja, JOSTA, križanec med ribezom in kosmuljo, vrtne brusnice in podobno. Vsekakor vredno ogleda. , D. D. GLASOVA ANKETA Zanimiva letalska tehnika Brnik — Skoraj vsakih deset let je v naši republiki neka večja prireditev ob prazniku jugoslovanskega letalstva. Prvič doslej so na brniškem letališču letos pripravili obsežno razstavo športnega in vojnega letalstva, oborožitve naše protizračne obrambe in letališke opreme, ki je bila v središču pozornosti široke javnosti. Med množico obiskovalcev smo poiskali tri sogovornike. Športni letalec, starešina armade in mladinec so predstavili svoje vtise o razstavi in ocenili pomen prireditve. Tole smo zvedeli! Vv Poklic starešine v armadi, tako tudi v letalstvu, je nadvse zanimiv in razgiban. Povsod je povezan z najsodobnejšo tehnjto. Protizračna obramba ima šefe pomembno vlogo, saj v Dara zagotavlja s svojo oborožmaje nenehno varnost, v morebitni vojni pa bi v prvih trenutki prestregla velik del sovražnike«' vega udara. Za te naloge se stalat usposabljamo. Našo pripravljenost prikazujemo tudi s taksni prireditvami.« Leon Mesaric, športni letalec z Jesenic in podpredsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije: »Z razstavo želimo prikazati napredek našega letalstva. Žal ni tod moč videti veliko naših novih motornih letal; predstavljamo le model UTVA-75, namenjen urejanju športnih pilotov, ki bodo imeli dolžnosti tudi v teritorialni obrambi. Večji razvoj je opazen v jadralnem letalstvu; predvsem begunjski Elan, ki je v dobrih dveh letih izdelal prek 100 jadralnih letal, ima veliko zaslug za to. Sicer pa je razstava celovit prikaz letalske tehnike, od skromnih začetkov do najzahtevnejše .aviacije. Prav gotovo je letalstvo izredno privlačno za mladino. Dotik z letalom v mladem človeku povzroči zadovoljstvo in morda tudi željo po letenju. Mladino želimo spodbuditi, da bi se v večjem številu odločala za letalsko dejavnost, tako športno kot v vojaških poklicih. Po drugi strani želimo obiskovalcem pokaza.ti tudi pomembnost te dejavnosti, zlasti za našo obrambno pripravljenost.« Branko Petkovšek, starešina v enoti protizračne obrambe JLA: »Na razstavi sodelujemo s prikazom protiletalske oborožitve. Ker take razstave tod še ni bilo, ljudi zanima vsak razstavljen predmet. Prav je, da vedo, kam vlagamo znaten del družbenih sredstev in s čim varujemo naš zračni prostor. Taka razstava spodbudi tudi zanimanje mladih za delo v aero klubih in jih privablja v vojaške šole ter poklice. Milan Ramšak iz Crne Kamniku: »Obiskujem 7 osnovne šole Stranje, ki je nizirala za višje razrede izlet Brnik. Ogledali smo si raz* letal in orožja.Zelo zanimiva Vsaj zame je večina razstavbe-nega privlačna novost. P n tega* so me predvsem vojaška letak is protiletalske rakete, kar prvič videl od blizu. Vse sera a dobro ogledal in spraševal o čilnostih posameznih letat * helikopter sem se celo xa tiene« tek vsedel. Tako smo prikrita« spoznali tisto, o čemer smo * pred nedavnim učili pri tehniki vzgoji. Ce me privlači letalstvo? lenima že, vendar ne toliko, da b* deloval v modelarskem krožku nt šoli. V krožku je kar precej mJa-dih, mene pa bolj privlači sport Kam bom šel po osnovni Sob? Najbrž na delo.« Besedilo in slike: Stojan Saje iil Cicibani iz vrtcev škofjeloške občine zapeli - V soboto, 22. mnm so se na travniku vrtca Najdihojca v Podlubniku zbrali cicibani u vseh vrtcev škofjeloške občine. Najprej so zbori iz posameznih uflk zapeli po die pesmi, ob koncu pa so pod vodstvom skladatelja m