Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. eo se tiska dvakrat, 15 eo se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska eesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski eesti h. št. 32.
Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman veljd: Za eelo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 0 ,, 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezno štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemši delje in praznike, ob lj%6 popoldne.'
\a razgledu.
ii.
Vsak čas ima svoje napake, v vsakem stoletji so krvave vojske, ljudje preganjajo drug druzega, pobijajo so in more, kakor da bi bil njih namen pokončevanje svojega bližnjega, v vsakem stoletji se pa tudi preganja Kristusova cerkev sedaj tu, sedaj tam, sedaj očitno in javno, sedaj bolj potuhnjeno in prikrito, kar je menda šo bolj nevarno. V tem je tedaj podoben naš čas prejšnjim, naša doba minulim dobam.
Vsak čas se pa razvija na podlagi prejšnjega, in tako se nadaljuje dandanes to, kar se je konec prejšnjega stoletja začelo. Kaj so je pa zgodilo tacega, kar bi še dandanes vplivalo na vlade in dežele? Tu najdemo na Francoskem ob konci stoletja klic: prostost, enakost in pobratimstvo.
Kako so te besede le spaka Kristusovega nauka iu kaj se je vsled tega godilo najprej po Francoskem, potem pa po vsi Evropi, nočem tukaj daljo razpravljati, obče je namreč znano, da je vsled tega po Evropi skoraj 30 let divjala strašna vojska, da je bila revolucija v potokih krvi zadušena, omeniti le hočem, da misel, ki je ta čas svet pretresavala, še ni zginila in se še dandanes pojavlja pri vladi evropejskih držav, a novo poganstvo, ki se je ta čas pokazalo, ni še prenehalo, marveč se še od dne do dne bolj prikazuje. Hočete mar dokazov za to ? Evo, tu so vam!
Stari pogani so molili izmišljene bogove, pred njimi so na kolena padali in zažigali jim darila. A poganski bogovi niso bili popolnoma duhovi, bili so strastni vdani, in tako je imela pri poganih vsaka zmota človeškega srca svoje božanstvo. Le malo razsvitljenih duhov je
spoznalo, da svet vlada neskončno pravičen, svet iu moder gospodar. Tudi ti niso spoznali pravega Boga, kakor ga gledamo v luči krščanstva, vendar so govorili o Bogu tako modro, da bi osramotili marsikterega naših novošegnih modrijanov.
Stari pogani so se globoko pogreznili v samopašnost in nravno spridenost, vendar so molili svoje bogove, ker so vanje verovali. Devetnajsto stoletje ne potrebuje Boga, je brezbožno. Kako pa jo mogoče biti omikan, pa verovati v Boga?! Svet se boji Božje pravice, boji se maščevalne roke Božje, zato pa raje pravi: „ni ga Boga". Ker pa mora ubogo človeško srce vendar kaj imeti, so pa nekteri namesto Boga izbrali si za svojega gospodarja hudobnega duha. Saj ima po vseh deželah dosti privržencev, ki pridno delajo na to, da bi šolo dobili v svoje roke, ker ti moderni osrečevalei ljudstva pravijo, da hočejo svetu pokazati, da pri vzgoji ni treba ne Boga ne vere, da človek dobro in nravno živi. Vendar bode kdo rekel, da te besede še ne razodevajo vere v satana, to se le pravi, da je človek omikan, in se ne briga za stare presoje, a potrpite malo, pojmo naprej, morda da v Evropi najdemo sled častilcev satana.
Bilo je pred nekaj leti, ko je bilo brati po časopisih poročilo o shodu „prostomišljakov" v Belgiji. V tem zboru je neki Robert Eugen zagovarjal satana, ter rekel, da jo človek dolžan, hvaležen mu biti. Poročilo pravi od besede do besede tako-le: zagovarjajo satana zoper ob-rekljivost toliko stoletij , je dal nadangelju
prvotno lepoto iu veličastvo..... Cas je,
sklenil je Robert, da prosta misel zakliče: Bog je mrtev! Naj živi satan! Tako daleč zabrede človek, da taji večnega stvarnika, pa moli zavrženega duha v peklu; vendar jih je pri tem
zboru bilo mnogo, ki so mislili, da je še vendar preveč versko satana moliti, „človekinora moliti samega sebe".
Rimljani so zaslužne ljudi po smrti bogovom prištevali, a kristjanje se hočejo pri živem telesu sami sebe oboževati. Ali niso naši krščeni in nekrščeni poganje slabeji od poganov starih časov? Nate drug dokaz! Po večih mestih na Nemškem, n. pr. v Berolinu, v Hamburgu je na tisoče otrok, ki niso krščeni, odkar je deželska oblast odpravila prisilni krst. Takisto je v Londonu in po druzih krajih na Angleškem, ker po nekterih krajih nimajo ljudje ne pojma o krščanstvu. Ko so nekega dne delavca prašali, ve li, kdo je Kristus? odgovoril je: tega no poznam, v njegovem rudokopu nisem delal. Ce pa krsta treba ni, čemu dajati otroku še krščansko imo? To je svoje dni do dobrega razumel literat Otto VValster, glavar socijalistov v Draždanih. Ogibajo se obredov krsta, dal je svojemu prvorojencu ime „Brut", isto tako, kakor kličemo kacega mesarskega psa.
Prav pomenljivo je pri tem, da pred vsem iščejo poganskih imen, v Parizu se širi to, kakor nalezljiva bolezen. Tam so pri nekterih običajna imena Neron, Vespasian, Plato, Jupiter, Sokrat itd. Ali je tedaj čuda, da taki ljudje žive, kakor Jupiter, Nero in drugovi, in da brezbožnost in nravna spridenost razjeda in razjeda človeško družbo kakor huda zagnjida?
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. novembra. Avstrijske dežele.
Po Stajarskem se je j e 1 o — daniti. Predsednik višje sodnijo v Gradci, g. \Vaser, je pisal okrajnemu sodniku v Smarije, gosp. Fladungu odlok, da se naj ondašnji sodnijski
Popotne črtice iz domačije.
(Dalje.)
Zvečer šla sva z gospodom župnikom, ki je ves dan imel toliko duhovnega opravila, da se skoro nisva kaj razgovarjala, na sprehod dol proti jezeru. Nikar ne segaj ti, ki si bolj človekovit v občutkih, v najino pot, prosim te!
Doli sva, kjer se cesta zavije že proti jezeru, morda pol ure od Srednje \asi. Matija, gospod Matija, obrniva so, saj kaj tacega ni na vsem svetu, če ni nalašč naročeno o prihodu kake slavno osobe.
Tema jo. Ali kaj vidiš tam ob obnožji hriba, ki ga ne vidiš? Glej, da! glej! Pa glej dolgo, tako dolgo glej, da ti ta prikazen ne ugasne. To je cerkev Srednje vasi, ki so tako lepo vidi v tmini. Kdo pa ji sveti, da se vidi? Cerkvi ne gore lučice, gore pa pač ranjkim na
grobeh iu zato je cerkev osvetljena tako daleč. Ob vsem tem pa pojo še zvonovi, tisti premili
zvonovi, jaz jih kar trpeti ne morem.--
Dosti! Šla sva domu, še nekoliko pogovora, potem pa v posteljo. Drugi dan — kaj bo? Nič več! Prijetno je pač v Bohinji, človek se kaj lepo počije, če je tako ljubo postlano mu, ali domu moraš vendar; morda že domii jokajo po tebi.
Kosila sva postrve, pa kake! Ena sama bi bila požrla morda deset kokriških. Toda to ne izda nič. Živijo kokriške, da bi jih le šo kdaj mogel jesti v tako prijetni družbi! Bohinjske so bolj trebušne, pa tudi dobre; čo niso. naj me pa kdo toži za obrekovanje.
Po kosilu — se ve da — poslov! Kaj? poslov? Saj gre gospod Matija z mano do Bistrice, potoni pa nazaj, kakor koli, meni nič mar, jaz se bom že sam naprej pomaknil.
Na Babui gori, ki je vsajena v bohinjsko dolino kakor prav velik žganec, sva že pred kosilom napajala si pljuča s pogorskim zrakom,
zato sva jo proti Bistrici vsekala rajši po tisti poti, ktero so bili moji čevlji že gor grede premerili. Kaj je pot, naj bo še tako slaba! Kdo je gledal pod noge? Jaz ne in gospod moj tovariš tudi ne.---
Na Bistrico sva prišla. Kaj je bilo tam ? Sedli smo pri gospodu župniku za mizo, menili se to in ono in — kaj so taki večeri ? Prekratki so, nič druzega, posebno moj gospod Matija je prekmalu ogrnil izposojen popotni plajšč, pa jo je popihal. Na, Matija, saj ne boš umrl še! Tisti poslov je bil prekratek. Nič ne de, jaz mislim in želim, da boš ti šo dolgo živel; želi iu misli tudi ti o meni kaj tacega! Bog!
Gospod župnik Mesar, zdaj sva pa sama. Se malo pogovora, pa greva. Prijetno, mikavno, podučno, samo žalost zavoljo nesreče pri cerkvi. „Bog Vam daj tolažilo, saj niste tega krivi Vi!" (No, in zdaj, ko to pišem? Da bi bilo takrat že to! Veselite se z mano! Razumite lahko moje veselje.)
pristav, gosp. Rotschedl, takoj odpove predsed-ništvu „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereina". Waser utemeljuje dotični odlok na ministeri-jalni odlok od 34. oktobra t. 1., štev. 16.905, oprti ukaz, da se s sodniško službo ne strinja strankarsko postopanje pri nemšken „Schul-vereinu", ker bi se lahko o sodniškem delovanji dotičnega adjunkta sum pristranosti obudil.
Na Dunaji se priprave delajo za seje obeh zbornic. Predsednik Smolka ima priti dne 28. novembra na Dunaj, da prevzame zopet opravila pri predsedništvu. V ponedeljek ozi-, roma v torek se suidejo razni klubi državnega zbora zarad razgovora.
Skupna ministerska posvetovanja v:Budapešti, kakor „Nemzet" naznanja, se niso bavila s hrvaškim, niti z bosniškim vpra-....'.Panjem zarad železnic, marveč le z železnico Munkač-Stvrsko iu z drugimi jednakimi vprašanji, ki zadevajo skupne zadeve, a govorjenja ni bilo o politiki, ne o Kallavevem načrtu zarad bosniških železnic, marveč le o načelih, ki imajo veljati pri grajenji zgoraj imenovane železnice med Ogerskim in Gališkim.
Vnanje države.
Iz Bel gradil se naznanja, da je bivši minister Garašanin imenovani za poslanca na Dunaji.
Bolgarski minister Balabanov izrazil se je ob priliki svojega bivanja večkrat, da bode Bolgarska z Avstrijo in Rusijo samo-vlastno kupčijske pogodbe sklenila. Turčija se pa takemu postopanju odločno protivi in je teh misli, da za Bolgarsko in Egipt le ona sama kakor vrhovna oblast zamore veljavne pogodbe sklepati, ktere morate obe njej podredjeni državi brezpogojno sprejeti.
V pruski poslanski zbornici se je vršila 26. in 27. t. m. generalna debata [o budgetu, denarstveni minister pl. Scliolz je vpeljal to debato z obširnim vtrdilnim govorom. V obeh dneh so govorili odličnjaki raznih strank, Minigerode iu AVagner za konservativno, pl. Benda za nacijonalno-liberalno, Schorlemer-AIst in \Vindthorst za središče, Rickert za na prednjaško strauko. Pl. Menda je strogo kriti-koval vladine predloge, ter rekel, da nacijo-ualno-liberalci ne zaupajo na slepo vero de-narstvenemu stanju v državi, ki se ima še le ukrepiti, rekel je finančni minister Seholz, da se vlada ne zanaša dalje na sodelovanje te stranke.
Luški finančni minister tako dobro gospodari, da je za leto 1883 v kasi ostalo nekaj denarja. Tudi za 1.1884/85 kaže 6,974.980 lir prebitka, te misli porabiti vlada za vojno in mornarstvo. — Ni mnogo let tega, kar se o Francoski ni poročalo druzega, nego koliko denarja vsako leto ostaja, a sedaj se je pokazalo, da so samo številke tako dobro umeli postavljati, da je vsako leto nekaj ostalo. O Laškem kaj tacega ne trdimo, naše informa-
Spat se mora iti, posebno če hoče človek zjutraj zgodaj odriniti. In zgodaj odriniti mora, ker pošta proti Bledu se odpelje zjutraj ob petih. Za Ljubljančane je to prezgodaj, a pre-narediti se ne da. Bohinjska pošta je kakor železnica. Roka v roko, hvala, „lahko noč" in v postelji sem, pa v dobri, škoda le, da sem smel spati v nji samo do pol petih!
Zjutraj me je zbudila pozorna kuharica, po dobrem zajutrku odpeljal sem se s tistim čilim postilijonom. ki me je gor privlekel. Mraz jo bilo, a ne meni, k večemu plašču, kterega mi je gospod župnik blagovoljno posodil, da sem se ovil ž njim. Kaj je tako ogrinjalo vredno! Ce imaš pri sebi tisoče in tisoče goldinarjev, pa si brez ogrinjala, da ti v mrazu šklefetajo zobje, ne boš tako dremal v gorkoti, kakor sem jaz dol po „Stengali". Se le ko-čijaž me zbudi, ki mi pokaže dol v Savi celo gručo rib. »Toliko jih še nisem videl nikdar skup v kaki savski kotli, kakor tu" — pravi; — „more že zgoraj kje biti kaka vidra."
cije ne segajo tako daleč, čakajmo tedaj, kaj bode bodočnost povedala, a toliko vemo, da se ljudje iz Laškega izseljujejo in poglaviten vzrok je baje, da ne morejo toliko prislužiti, da bi se preživeli.
„Gazetta Piemontese" pripoveduje, da se bodo Benetke vtrdile. V ta namen izdala bode laška vlada polagoma sto milijonov lir.
Francosko. Tonkinski odsek je včeraj zaslišal poslanca iz Ki taja g. Bouree-a vpričo predsednika ministerstva. V Parizu so pripovedovali, da ni več dvomiti nad vojsko s Kitajskem. Kitajsko poslanstvo vse pripravlja za odhod iz Francoskega. V nedeljo je poslanec poslal kurirja v Falkestane, ki je prinesel obširno depešo, ktere niso hotli izročiti francoskemu telegrafu.
Nekteri časniki trdijo, da ima „lažnjivi prerok" Mahdi vže 300.000 vojakov, ali bolje rečeno, roparjev okoli sebe. Uradno poročilo iz Carigrada pa temu oporeka, ter pravi, da jih nima več kakor 1000, k večemu 2000 mož. Tudi krajevne razmere ondi niso takošne, da bi mu bilo mogoče 300.000 mož vzdržati.
Kitajci in „črni prapori" napravili so med seboj tajno zvezo. Kitajski vojaki v Kanton še vedno dohajajo.
Kaj bode z Egiptom in sploh z vso severno Afriko, ako se fanatizirani druhali Mahdija ne pošlje zdatna vojska nasproti, Bog ve. Mahdi obrnil se bo proti severu, bo napadel kraje, ki leže ob Nilovem raztočji, kajti pot mu je prosta. Ni mu druzega potreba, kakor iz Obejda naravnost proti Dongoli kretati, kjer bode pustil Chartum ob desni ter se od Dongole v Berber podal, iu bo tako gorenji Egipt s Chartumom vred popolnoma obkolil. Le brza pomoč in zdatna vojska najmanj 20.000, zamore Sudan rešiti, in ako bi se ta opustila, začela bo odmah ondi komaj zatrta kupčija s sužnjimi zopet cvesti. Angleži menda nameravajo Sudan sam sebi in svoji osodi prepustiti, kar bi bilo pa ravno toliko, kakor polena na ogenj metati. Druhal okoli Mahdija je od dne do dne silneja in bolj fanatična, kajti vsak se nadja iz bojnega polja naravnost k Mohamedu priti iu to je bil ravno vzrok, da so bili Egipčane pri El-Obejdu popolnoma vničili, če tudi so poslednji topove imeli, Beduini pa nič druzega nego ostre nože in stare puške. Fanatizem je zmagal moderno bojevanje.
Izvirni dopisi.
Iz Križeva poleg Kostanjevice, 24. nov. Omenjal ti je, cenjeni »Slovenec" neki dopisnik iz našega kraja o žalostni smrti mladenča na večer k vsem svetnikom, ki se je v pravem pomenu besede udušil v žgani pijači, in h koncu pristavil žalosten pogled vsem pijancem posebno „šnopsarjem", kar je imel prav. Ako
Vidra! To je tista žival, ki je prav za prav ribji volk in ktero je letos deželni zbor kranjski dal na paragraf, da dobi tisti, ki jo ubije ali vjame, 6 ali 3 goldinarje drobiža. To sem jaz vozniku tudi povedal, pa je rekel, da bo težko kdo kaj dobil za vidre; so že same na sebi dosti drage, če jo kdo vjame, pa jo je tudi težko vjeti. Meni se je le čudno zdelo, da ribe, če čutijo vidro v vodi, gredo le zmiraj navzdol, — zakaj? tega ni vedel 110 koči-jaž ne jaz, rekel pa je, da je resnica.
V meglenem, mokrotnem in zabuhlem zraku se nič ne vidi, čemu bi toraj zijal skoz okno poštne „ barke" V To je le, da se naglo naprej pride ali ..promete", ker pot z Bohinja do Bleda, kakor mi je bila v mlajših letih že parkrat prijetna, ko sem skakljal in plesal po hribovem in planem, bi mi bila zdaj pešcu vendar nekoliko dolga, če ne huda. Toda ne spominjati se tistih lepih in srečnih časov, ker če se pri tem mudimo, ne pridemo na Bled tisti čas, ko je pošti ukazano.
je pa nespametna mladina in tako čez mero nespametna, naj bi bili toliko bolj pametni in malo bolj strogi stareji; in če že starši ne morejo brzdati svojih otrok, naj bi seglo vmes starešinstvo, pomoglo županstvo z ojstro prepovedjo, da se gostilne in take strupene žga-njarnice zapro zvečer o določeni uri. Dovtipno znamenje modernega človekoljubja je taka prostost, ki dovoljuje noskušeni mladini, da sama sebi koplje prezgodnji grob in narodu jemlje krepki zarod, lepo prihodnost. Gospodarji tožijo o lenih poslih, o slabih delavcih. Kdor polovico ali celo noč prebedi pri kvartah in pri taki pijači, v jutro ne bode z veseljem prijel za delo. Saj postava menda tukaj stavi meje in če se ne motim, slišal sem tudi o enakem sklepu občinskega odbora, naj toraj županstvo malo bolj strogo postopa zoper tako ponočevauje, ki je po zadnjem žalostnem dogodku nekoliko samo od sebe pojenjalo, obvarovalo bode mladino dušnega in telesnega propada, prihranilo gospodarjem in poštenim ljudem marsiktero sitnost, in pridobilo si zasluženo hvaležnost cele občine.
Pred par dnevi smo zvedeli iz precej zar nesljivega vira novico, da je pretočeno nedeljo g. okr. sodnika, vrnivšega se iz Kostanjevice nazaj v grajščino, (oddaljeno kake četrt ure, kjer se nahajajo uradi in tudi nekoliko uradnikov stanovanja), napadel predrzneš, kteremu pa srečno uide nazaj v mesto. Saj se hudodelcem po kaznilnicah dobro godi, ker razun prostosti imajo vsega več in boljše, kakor kmetovalec.
V potrdilo poslednjega, evo Vam izgled, kakor se je pred kratkem dogodil v našem kraji. V bolj samotno hišo pride podnevi gosposko oblečen tat, pobere nekaj, kar mu ravno dopade in pride pod roke; odhajajočega pa zapazi sosed. Ko sliši o tatvini, pripoveduje okra-deneinu, kakšen človek je hodil okrog njegove hiše in skupaj se podasta na pot iskat ga. — Menda na cesti proti St. Jerneju se srečajo, toda okradeni noče verjeti sosedu, da bi ga okradel tako gosposki človek. Podasta se za njim, opazovaje ga. Kmalo jo krene od ceste po stranski poti, ona dva za njim; začne teči, preganjalca tudi postopita za njim, tudi nevernemu sosedu seje menda zdaj zdanilo, da gosposko oblečeni človek bi utegnil vendar le tudi biti tat. Zdajci se jima postavi nasproti z dolgim nožem v roki, rekoč: „Kdor se mi približa, bode mrtev." Toda možaka se ga ne
Pridemo na Bled trije, konj, postilijou in jaz. Pa ni nič tukaj! Pusto, mrzlo, nevljudno, jalovo, prazno, suhoparno. Pojdi, da se ogreješ! Poezija je na Bledu le poleti, brž pa, ko začne pihati po snegu ali vsaj rosi dišeči veter iz Triglavove strani dol, vse zbeži in Blejci so tudi taki, kakor da bi ne marali več ljudi. „Jutn morjen, god dag!"
Ce hočeš plačati 50 kr., se utegneš peljati do Lesce. Ali no boš! S čem se boš pa ogrel kožo, meso in kosti, če ne s hojo! Naj kočijaž, konj in voz dirjajo kakor koli, — jaz grem peš.
Grem! Ne, Bleda nikar gledati o tem času! To velja se ve da posebno zdaj, ko so )io obrobji jezera nastavili toliko kurnikov (gradov in gradičev), ki se z naravno lepoto vjemajo tako, kakor „packe" na papirji. Bled je bil takrat lep in prijeten, ko je bil še naraven, ko si lahko hodil še po kozjih stezah na griče in vrhe; zdaj je to vse zaprto.
(Konce prih.)
vstrašita, pesreči se njima ga premagati in izročiti sodniji. Da nista krog njega hodda s svitlimi rokovicami, ko se jima z nožem v roki postavi nasproti, se menda ume samo ob sebi ? in vendar za plačilo, — bila sta od sodnij-skega pristava dobro ošteta, ali vpričo hudodelca ali pa posebej, toga no vem. Ni mi naloga, niti namen biti sodnika sodnik, ampak sporočam Vam le dogodek, kakor som ga zvedel in pripovedovati slišal.
Iz Goriščine, 24. nov. Mi bi v ponižnosti nekoga radi vprašali:
I.	Leta 1876 se je za r. dr. Lavriča spominek in za izdavo njegovih spisov v posebnem „albumu" lep denar nabral, in je še po izplačanih stroških za pokop in spominek precejšnja svota ostala menda s spisi vred v nekterih rokah, uverjeni smo, da v dobrih. Vendar želeti bi bilo, da bi se enkrat konečni račun napravil, in ostali denar obrnil z obrestmi vred od 1876. leta naprej za to, čemur je namenjen. Saj nimamo menda knjig v taki obilici, da bi dobre rokopise v prahu puščali. Sploh se mi Slovenci razen v nekterih hvalevrednih slučajih le še premalo brigamo za razvoj domače književnosti. Na dan z rokopisi, na delo na tem polji 1 Nikakor se pa ne daje zagovarjati postopanje nekterih, ki rokopise iz o s o b n i h namenov zadržujejo. Glejmo na stvar, ne na osebe!...
II.	En par besedi o ljudskem šolstvu na Goriškem. Položaja naših ljudskih učiteljev menda no bode nihče zavidal, da ga le nekoliko pozna. Plače niso prav nič urejene, v tem ko na Krasu provizorične službe in le plačilne kategorijo še nimajo, jih je pri nas mnogo, ki uživajo 300 gld. reci: tristo goldinarjev letne plače. V obsegu iste šolske oblasti tako očividne vitalne razlike! 300 gld.! V resnici, vsak čevljarski delavec ima več, in gotovo vsak gosposki pometač ima toliko, pa ni mu treba v Koper ali kam drugam študirat hoditi. Cas je. da se ta stvar na bolje obrne. Mislimo tudi, da se učitelji večkrat nepotrebno in tedaj neopravičeno promeščavajo, da zarad tega šolska odgoja mnogo trpi. Učiteljem je zabranjeno, pečati se s postranskimi posli, in vendar — kar ni čuda — skoro vse tajnikuje in pisari strankam. Dobro, da je kje kaj zaslužka; pa tako žaliti zakon, kakor se tu pa tam godi, se vendar ne smo. Ali je g. okraj, nadzorniku znano, da u. pr. nek glavni učitelj lonce in kožice prodaja; da drugi učitelj z vinom kupčuje in krčmari itd.?
Razen plač so tudi šolska poslopja in učiteljska stanovališča tu pa tam prav revna, zato se pa na nekterih krajih z neopravičeno potrato zidajo, kaj pomaga, da so učitelji spretni, ako so pa v slabem mate-rijalnem položaji, in kaj, da na Dunaji upijemo za zboljšanje ljudskega šolstva, ako ne vemo ali pa nočemo vedeti, da je korenika bolna! Najprej je treba stvar od zdolaj pri temelji prijeti, ne pa narobo le streho popravljati, pa pustiti, da se temelj ruši. Učitelj je človek, tedaj mora prej živeti, potom še vspešno delovati.
Domače novice.
(Iz katoliške družbe.) Včeraj, 28. t. m., zbrali so se udje katoliške družbo in č. gosp. Kol ar je razpravljal nadalje Lutrovo dobo na Nemškem ob začetku šestnajstega stoletja. Po besedah apostola Pavla: ,.prišli bodo časi, ko ljudje zdravega nauka ne bodo več prenašali,
marveč si bodo izvolili učenikov, ki jim bode ušesa šegotali in od resnice se bodo odvrače-vali", govoril je nadalje o spridenosti tiste dobe, posebno pa o zlegu, ki spremlja razkrivno in razširno življenje, o oderuštvo tiste dobe. Veliki trgovci so pritiskali na manjše trgovce; cena blagu in živežu, ki se je uvaževalo iz tujih dežel, je za tretjino ali polovico poskočila, posamezni so bogateli, a ljudstvo je lezlo od dne bolj v uboštvo. Posojevaje knezom in velikašem so se oderuhi prikupili na zgoraj pritožbe revnega ljudstva niso nič pomagalo, in oderuhi so gospodovali po vseh deželah. Vse je hitelo h kupčiji, ker tam so mislili hitro obogateti, nihče se ni hotel kaj prida učiti. Obrtniki, ki so izdelovali pošteno blago, niso mogli več izhajati, ker povsod je mrgolelo takih, ki so slabo blago izdelovali in za slepo ceno prodajali. Holbein, imenitni slikar, je barval duri, da se je preživel, a Luka Kranach, ki je slikal ostudne podobe na papeža in duhovščino, je dobro shajal.
Ker je tako občno blagostanje propadalo, so ljudje toliko bolj zavidali premoženje tistim, kteri so še kaj imeli. Ob tistih časih je Cerkev na Nemškem kakor tudi drugod imela mnogo zemljišč in ker so nekteri viši cerkveni dostojanstveniki zunanji lišp razodevali, kazali so novoverci in drugi zapeljivci ljudstva, oderuhi, ki so se z žulji drugih okoristili, na cerkev in njeno premoženje. (Ali ni dandanes ravna taka, kedar se oderuhom sedanjega časa, judorn, hlače tresejo, kažejo na zaklade, ktere mrtva roka ima in na bogastvo, ki ga posedajo duhovni, razloček je le ta, da danes cerkev ni bogata in to nepremično blago, ki ga še poseda, ni toliko, da bi se moglo primeriti z bogastvom, ktero se kupiči v judovskih rokah.)
Niže plemstvo je bilo skoz in skoz zadolženo, in ti ljudje so bili prvi varuhi Lutrovi, tem silovitim vitezom so se najbolj sline cedile po cerkvenem premoženji. Niže ljudstvo je nauk od evangeljski prostosti razumelo po svoje iu si mislilo: „zakaj bomo mi delali, drugi pa vživali."
Gosp. govornik je potem omenil tako zva-nih prekrščcvalcev in njih ostudnega rogovi Ijenja po nemških deželah in črne vojske. Luter pa, ki jo zbudil vso to vojsko, je plašč po vetru zasukal, hujskal in dražil kneze zoper kmete, rekoč: „Kmetu se ne sme dobro goditi, sicer postane ošaben, noče ubogati." — Ko je bil v gradu „\Vartburg" v varnem zavetji in je prestavljal sv. pismo po svoje, slišal je o neredu in zmešnjavah, ki so se povsod kazale; prišel je zopet v Wittenberg in tam se ostro pritožil nad ljudstvom, ki ne mara več za božjo besedo. A njemu je slabo pristojilo, govoriti o čistem življenji, ki si je za ženo vzel bivšo nuno. Kamor je Luter pogledal, ni videl druzega, nego samopašnost in spridenje. Iz Ha-genaua je pisal svoji ženi: „Auch liier in diesen Landen tobt der Teufel mit schrecklichen Exem-peln seiner Bosheit und die Leute treiben Mord, Pran d und Eigenmord."
Velikrat jo tožil nad tem, da je bilo prej vse bolje, a sedaj je vse slabeje; a zmirom je bil hudič vsega tega kriv, nikdar pa njegov nevaren nauk: „da vera brez dobrih del človeka opravičuje". Naj je jadikoval, kadar ga je vest pekla, svoje zmote ni spoznal, niti preklical svoje vere. Umrl je, kakor je živel, v trdovratnosti, brez miru je bilo njegovo življenje, tako tudi njegova smrt. Pred smrtjo, tako pripoveduje zdravnik, je videl na vodnjaku, ki je bil pred njegovim oknom, hudiča, s
kterim je v življenji imel toliko opraviti, kako ga je zasmehoval. Tisti večer, preden je umrl, je napisal na steno: „V življenji, o papež, sem bil tebi kuga, ob smrti bodem pa tebi smrt." Umrl je 18. februarja leta 1546. Ubogi mož, kako zelo se je zmotil!
Tako in jednako nam je gosp. govornik razlagal Lutrovo dobo; lahko se iz tega spozna, zakaj se je krivi nauk tako naglo širil in trosil po svetu, kaže se pa tudi, kako resnične so besede sv. evangelija: „Slabo seme ne more roditi dobrega sadu, in po njih delih jih boste spoznali." Posebno zanimive so bile pri tem govoru črtice o socijalnem življenji tiste dobe, v nakopičenji bogastva v nekterih rokah, o občnem uboštvu med ljudstvom, o hrepenjenji po premoženji in bogastvu z malim trudom in prizadevanjem o splošnem zadolženji knezov. Namesto 16. stoletja berimo le 19. stoletje, pa pristavimo še zraven brezštevilne loterije na dobitke, plodonosne naložitve v ta ali una pod-vzetja, nakupovanje teh ali unili akcij in lozov pa imamo sliko sedanjega časa, kakor se nam v resnici predstavlja, potem pa tudi ložej raz-umimo socijalno gibanje sedanjega časa. Zgodovina ni tedaj lo kaka pravljica ali prigod-bica, ki se rada posluša, marveč zelo poučna temu, ki gleda z odprtimi očmi. Gospodu govorniku pa smo hvaležni, ker nam je razpravljajo Lutrovo dobro našo dobo pred oči postavil. — Sicer bi pa želeli (upamo, da bi bilo marsikomu vstreženo), da bi č. g. govornik svoja predavanja v tisk dal ter tako občinstvu sploh koristil.
(Vvažanje strojev za polovico carine.) Vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva od 2. oktobra 1882, št. 29844 V.-B. št. 45. morajo prosilci za vvaževanje strojev proti polovici carine vloževati prošnje pri dotičnem finančnem uradu prve inštance. — Akoravno obstoji imenovana določba že delj kot eno leto, se vendar vlagajo takošnje prošnje neposredno pri c. kr. finančnem ministerstvu. Ker se vsled tega konečna rešitev zavleče, je opozorila c. kr. finančna direkcija v Ljubljani vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva od 17. novembra t. I. trgovinsko in obtnijsko zbornico v Ljubljani, da naj s to določbo industrijalne kroge seznani.
(Slaba reč od kod in zakaj?) Več tednov že je opazovati po Ljubljani tam, kjer svetijo s petrolejem, slabo luč, ki se komaj more brati ob nji. Vzrok temu je slab petrolej. To je sitna reč. Kar je namreč petrolej dražji, je tudi slabši, kar bi moralo pa po pravici narobe biti. Pravijo, da je slab tisti petrolej, ki prihaja preko Reke. Je li res, ne vemo.
(Blata) že davno ne pomnimo po Ljubljani toliko, kakor ravno te dni; skoro ne more človek čez cesto. Sam se ne bo spravljal, solnce je prišlo še le danes izza megle. Kakor čislamo dotični odsek mestnega odbora, mu bodi vendar povedano, da, če misli na ta način štediti, je na slabi poti; prvič morajo prebivalci blato gaziti, drugič pa delavci nič ne zaslužijo. Toraj vsakemu svoje!
(„Brenccljnau 22. štev.) je prišla na svitlo zbadljiva, kakor navadno.
(Učiteljske službe.) V Komendi služba U. učitelja 400 gold. do konca decembra. — V Dovskem učiteljska služba letna plača 450 gld. do 20. decembra pri okrajnem šolskem svetu \ Kamniku. — Na dvorazrednici na Brezovici služba II. učitelja, plača 400 gold. do 15. de-
ceinbra pri okrajnem šolskem svetu okolice ljubljanske.
Razne reci.
—	Zarad nemirov v Bistrici na Hrvaškem preteklega poletja je bilo zotože-nili 24 kmetov, zoper dva so umaknili tožbo, 18 drugih je bilo obsojenih od 4 mescev do 7 dni, plačati ima sodne stroške iu solidum, t. j. kdor ima kaj tu, bode plačal za-se in za druge, ki nimajo kaj. Pri sodnijski obravnavi se je bralo pismo komisarja tje poslanega, iz kterega je razvidno, da je bil prvi vzrok nemirom zlo raba uradne oblasti, pritožbe kmetov je viša gosposka nazaj pošiljala srenjskim uradom, a kakini pravici ni bilo ne sledu ne tira. Drugi vzrok je bilo nepostavno iu neusmiljeno iztir-janje davkov, ošabno obnašanje občinskega notarja in njegovega brata iztrjevalca davkov in srenjskega predstojnika. Poročilo se glasi od besede od besede takole: V Bistrici sta do-prinašala občinski predstojnik in notar vsakovrstna nasilstva; ljudstvo ni najdlo pomoči nikjer, tudi pri vladi ne. Vse zlo so Madjarom pripisovali, in zato je zahtevalo od uradnikov pismenega zagotovila, da niso Madjari, nego dobri Hrvatje.
—	Banka »Sla vi j a" sklenila je v tretjem letošnjem četrtletji t. j. od 1. julija do 30. septembra 20994 novih zavarovanj za kapital 23,321.884 gold. 62 kr., za kar so jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 482.193 gold. 26 kr. — Za škode se je izplačalo v tem čaši 267.799 gold. 31 kr. in od bankinih kapitalij bilo je vloženih 259.525 gold. 41 kr. v česko-moravskih založnicah in 637.355 gld. 34 kr. izposojenih na hipoteke. — Promet osredne blagajnice znašal je v tem časi 2,073.502 gold. 24 kr. — Gasilne brizgalnice oddala je banka 8 občinam. Samoupravna društva za zavarovanje užitkov in pokojnin postajajo čezdalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca septembra t. 1. 717 članov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin 135.804 gold. 12 kr. in vpisali vlog 544.516 gold. 54 kr. Zastopniška pokojninska zaloga imela je do konca 30. septembra t. 1. 4483 deležnikov, a njeno premoženje narastlo je na 36.668 gold. 22 kr.
—	P o 1 y t e h n i k o v Budapešti so otvorili v nedeljo v navzočnosti odličnega občinstva. Navzoč je bil podučni minister Trefort, hrvaški minister Bedekovič, predsednik državnega zbota Pechv, župan Both, profesorji in slušatelji politehnike. Rektor Koloman Szili je v slovesnem govoru pričel slavnost in hvalo izrekel presvitlemn cesarju, vladi in mestu za požrtvovalnost iu radodarnost. Zvečer je bila baklada na čast ministru Trefortu. — Od kake cerkvene slovesnosti nismo brali ničesa. Sploh zapazimo, ko pišemo dnevno kroniko, da se v Budapešti slovesnosti, posvetovanja ministrov in strank prav rada vrše ob nedeljah. Sicer človek, ki le od daleč to sliši, ne more presoditi, ali je res vse to ob nedeljah neogibljivo potrebno, in da sicer ni dobiti časa za take slav-nosti in posvetovanja. Vendar toliko zapazimo, da ta stran Litve vendar nekoliko gledajo na dan Gospodov ob takih prilikah.
—	Nemškemu cesarje v iču na čast so napravili v Madridu tudi bikove boje, pri kterih namreč neumno žival dražijo z rudečimi banderci in z zbodanjem, da divja in se zaletava v konje, ktere gonijo pod bikove roge. Bil je tak boj v areni (prostoru s peskom posutem) v Madridu, okoli kterega je prostora za 1.5.000 zijal. Ves circus je bil razprodan. Boj se je začel ob 2. uri iu je trajal 3 ure, konec je bil: 7 bikov in 78 konj usmrtenih. Cesarjevič je hvalil predrzne igre, brzonoge iu urne igralce, „a razmesarjeni konji mu niso nič kaj dopadli". — Da to treznemu človeku ne dopada, lahko verjamemo, to more razve-selovati le ljudi, kterim so po vzgoji ali navadi čutnice vtrpnile, da morejo gledati divje živali in krvavo mesarenje in se Še nad tem rad o vati.
—	Iz Rostova ob Donu v Rusiji se naznanja, da je tam 4 stopinjo gorkote, ustje reke Don je odprto, vožnja po azovskem morji povsod odprta.
—	G r š k o - k a t o 1 i š k a šola v Carigradu. To je pač nekaj posebnega, katoliška šola v Carigradu za podučovanje v starogrškem jeziku. Otvoril je šolo apostolski legat Latincev mig. liotelli vpričo grškega poslanca in mnogih odličnjakov, posebno tako zvanih pravoslavnih Grkov. Vrednik »Nevloga", časopisa, ki je v Carigradu najbolj razširjen, je imel govor, ki je zelo ugajal, v njem je izrekel željo, naj se grška corkov zedini s katoliško. Šola ima pred drugim namen, katolikom grške narodnosti zlajšati naučenje grškega pismenega jezika.
Te loma m i „Sloveiic»".
Dunaj, 28. nov. V nazočnosti cesarjevih Rudolfa in cesarevične Štefanije otvorjeno je bilo zavetje za slaboumne otroke, ki je pod pokroviteljstvom cesar-jevične Štefanije.
Dunaj, 28. nov. Za pričetje zborovanja obeh državnih zbornic je že vse pripravljeno. Državne zbornice predsednik dr. Smolka pride danes zvečer sem, da zopet sprejme predsedniška opravila. V pondeljek in torek snidejo se posamezni klubi za poprejšnje dogovarjanje.
T n j c i.
27. novembra.
Pri Maličl: Miillner, Deutseh, Goltmann, Quapil, Lo\vy, Friedrich, Godina, Steinharter, Itessel, Trebisch, kupci, z Dunaja. — A. Fuchs, zasebnik, z Gorenjskega.
Pri Slonu: Julij Kronberger, kupec, z Dunaja.
—	V. Springer, tovarnar, z Dunajo. — Jakop Ballag, kup. potovalec, z Dunaja. — Janez Krizek. ingcn. asistent, iz Prage. — Ignacij. Stern. kupec-, iz Budapešte.
—	Ignacij Lovvinger, kupec, iz Kaniže. — Terezija Sostarič, kupčeva soproga, iz Siseka. — Franc Bohinc, župnik, od Sv. Križa. — Frane Spendal, žnpnik, iz Tržiča.
Pri T 'i ran tu: David Wahl, z Dunaja. — .Josip Skul, z Vel. Lašič. — Franc Skul, iz Sežane.
Umrli
2(1 nov. Marija Simnovec, delavčeva, lici, 3/4 ure, Marije Terezije cesta št. l(i. vsled slabosti. — Franc Plevnik, delavčev sin. (i let, Kravja dolina št. 2S. difteritis.
27.	nov. Marija Kanin, ključaričarjeva vdova, 48 let, sv. Petra cesta št. 6, oslabljenje moči. — Friderika Steinberg, tovarniškega posestnika hči, 5 mescev, sv. Martina cesta št. 11. plučniea. — Jožef Leveč, kupče-valčevi sin, 5 let, Reseljevi trg št. 1, difteritis.
28.	nov. Ana Gantar, postreščekova hči, 10 mescev. Kolezijske ulice št. 4, capillare Bronchitis.
Ihuuijska i)orx:e.
28. novembra.
Papirna renta po 100 gld.		78	gl-	90
Sreberna „ ,, „ ., 4 % avstr. zlata renta, davka		79		30
	prosta .	97	M	90
Papirna renta, davka prosta		93	n	40
Ogerska zlata renta 0%		120		10
„ 4 % .		87	„	05
,, papirna renta 5%		85	„	—
Kreditne akcije	100 gld.	279	„	80
Akcije anglo-avstr. banke	120 gld.	107	„	50
„ avstr.-ogerske banke		886	n	—
Liinderbanke		100	n	70
avst.-oger. Llovda v Trstu		G04	n	—
državne železnice .		310		—
Trannvav-društva velj. 170 gl. .		210	11	40
4% državne srečke iz 1. 1854	250 gl.	119	ii	50
4% „ „ - .. 1860	500 „	133		25
Državne srečke iz 1. 1804	100 „	170		—
, „ „ 1804 Kreditne srečke	50 „	170	ii	—
	100 „	172	ii	hO
Ljubljanske srečke	20 „	23	n	—
Rudolfove srečke	10 „	19		—
5% štajerske zemljišč, odvez.	obligac.	104	ii	—
Prior. oblig. Elizabetine zap.	železnice	102	ii	80
„ ., Ferdinandove sev		104	»	50
London Srebro Ces. cekini Francoski napoieond. Nemške marke .
120
65
o !) 59
71
59 20
Urez te varstvene znamke, postavno zavarovano, ima so to zdravilo po dr. Maliču*sma-trati kot ponarejeno.
M po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa čo se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje Varstvena znamka. P? dr- Maliču* z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
SSSsa Ba m^sia 1 ib.
Gospodu .1. pl. Trn k o cz,v.j u, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brozvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so so po kratki rabi toga zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj (lr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (17)	posestnik v Smarji p. Cclji.
izboren zoper kašelj, hripavost, viatobol, prsne in pljučne bolečino; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poinultljevo (I$oi*s«'li)
najboljšo vrste, izborno zoper brainoro, pljučnico, kožne izpustke in bezga-ne otekline. 1 stekl. 60 kr.
8a S i c i lita ustna voda.
aromatična, vpliva oživljajoče, znpreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<•- Iv. jji-iv..
ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.: jeden zavoj s 0 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava so le jeden zavoj.
ISSP" izvrstna homeopatična zdravila i se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila is dežele izvršž se takoj
j v lekarni gn«a
Jul. pl. Tnikoez.v-j;!
na mestnem trgu v Ljubljani.
smHRsra^raEns^sra^a^EnaHHBB
(Francoski izdelek.)
■ed iioiiarejenjein se svari
n .ledino prav je ta papir, ako je u
na vsakem papirji vtisnjeno ime !■ ) LE H0UBL.0N in ima vsak karton Sjj/ V S spodaj stoječo varstveno marko. (",
du Brevet
i CAWLEY & HEMB Y,alllinlijo fabvikante?, PARIŠ