GDK: 923.4 :931 O svetovanju in načrtovanju v zasebnih gozdovih Razmišljanja ob Osnutku novega Zakona o gozdovih (z dne 23. 1. 1992) Hrvoje ORŠANIČ* UVOD V zvezi z 'novim Zakonom o gozdovih povzroča v operativi največ polemik spremi- njanje odnosa gozdarstva do lastnika go- zda. Pojem lastnine gozda zaradi zavlače­ vanja in spolitiziranosti gozdarske zakono- daje še ni dorečen do tiste meje, ki bi pomenila tudi lažje oblikovanje novo nasta- jajočega odnosa do lastnika gozda. Glede na to, da je zakonodaja po navadi prilagojena nekemu povprečnemu stanju oziroma ne more upoštevati določenih spe- cifičnosti območij v dovolj veliki meri, lahko pride ponekod do velikih konfliktnih situacij, kar otežuje delo, ki bi moralo potekati v nekem normalnem delovnem ritmu in ob pokazljivih delovnih rezultatih. Ob spremljanju poteka izdelave in spreje- manja nove gozdarske zakonodaje, upravi- čeno sumim, da bo novi Zakon o gozdovih bolj produkt političnih bojev v parlamentu, kot pa tisto, kar si stroka želi od nove zakonodaje. Pri tem tudi dvomim, da bo lastnik gozda čez čas zadovoljen s tistim, kar mu bo nova zakonodaja nudila. Svetovanje lastnikom gozdov je v go- zdarskem smislu zelo širok pojem. Kaj naj bi svetovanje zajemalo, bi moralo biti v prostoru države poenotena - zaradi lažje analize interesov lastnikov gozdov v njiho- vem gozdu. Analiza interesov bi šele poka- zala, kaj naj gozdarska stroka nudi lastniku oziroma kakšno zakonodajo potrebujemo na področju zasebnih gozdov. Bojim se, da bo novi Zakon o gozdovih sprejet brez te analize in bo zaradi tega v nekaterih členih težko izvedljiv. Tudi področje načrtovanja v zasebnem sektorju je zaradi pomanjkanja • H. O, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Bratov Milavcev 61, Slo- venija 168 G. V. 3192 analize interesov lastnikov zelo vprašljivo z vidika izvajanja načrtovanega. Lastnikov interes do svojega gozda je produkt nje- gove predstave o vlogi lastnega gozda v njegovem gospodarstvu in lastnih možno- stih za izkoriščanje . Javni interes po splo- šno koristnih funkcijah gozda je v zavesti lastnika gozda, žal, šele na drugem mestu. Ena od vlog inšpekcijskih služb je tudi navzočnost na terenu, vendar dvomim, da bo, tako kot izhaja iz osnutka Zakona o gozdovih, območni inšpektor fizično zmo- žen vsaj delnega stika s približno 25.000 lastniki gozdov, kot jih je v brežiškem ob- močju. ZASEBNI GOZDOVI V BREŽIŠKEM OBMOČJU (Povzetek iz območnega načrta 1991- 2000) Za lažje razumevanje problematike nava- jam nekaj bistvenih podatkov. Od 65.531,91 ha gozdov je v območju 49.350,37 ha zasebnih gozdov. (75% go- zdov v območju je v zasebni lasti). Od 24.912 lastnikov jih ima dobra polo- vica gozdno posest veliko le do 1 ha, pa še ta je v povprečju sestavljena iz 4 parcel. V strukturi gozdnih posestnikov je delež pravih kmetov zelo majhen. Prevladujejo polkmetje, ki večino svojega dohodka prido- bijo z zaposlitvijo v raznih podjetjih in jim kmetijstvo pomeni le dodaten vir zaslužka. Velik je tudi delež lastnikov, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarjajo in imajo gozd samo kot posledico dedovanja ali naložbe denarja. KOMENTAR Veliko število lastnikov kaže na veliko pestrost interesov lastnikov. Velikost in struktura gozdnih parcel in gozdne posesti Velikost parcele ali gozdne posesti do 0,50 ha 0,50-1 ha 1-3ha 3-5ha 5-10 ha 10-20ha nad20ha Skupaj Deleži števila parcel (%) 58 21 18 3 100 Deleži števila posestnikov (%) 34 20 29 9 6 2 100 Razmeroma majhna gozdna posest kaže na majhen interes lastnikov gozdov do kontinuiranega gospodarjenja z gozdovi. Obstaja bojazen, da večina lastnikov upošteva svojo gozdno posest le kot »zalo- go« za izhod iz kakšne osebne denarne krize, brez želje po negovanju gozdov in s tem povečevanju vrednosti svoje gozdne posesti ob uživanju vmesnih donosov. Navedeni podatki iz tabel kažejo na vso težavnost dela revirnih gozdarjev v takšnih razmerah. Strokovno delo zlahka ,,zvode- ni«, vložen trud in nastali stroški pa lahko ostanejo brez zadovoljivih rezultatov. IZ OSNUTKA ZAKONA O GOZDOVIH V členu 6 zakon omejuje lastninsko pra- vico zaradi zagotavljanja javnega interesa nad gozdovi z usklajenim gospodarjenjem z gozdnogojitvenimi načrti za (ni ločeno!) parcelo ali gozdno posest nekega lastnika. Člen razume »parcelno gospodarjenje«, ki pa v pričujočih razmerah razdrobljenosti gozdne posesti in političnih pritiskih na gozdarstvo verjetno ne bo dalo ne pravo- časnih ne pričakovanih rezultatov. V členu 11/2 daje zakon pravico lastni- kom, da sodelujejo pri.izdelavi načrtov za gospodarjenje, ostaja pa nedorečen pri na- činu pridobitve lastnika za sodelovanje pri načrtovanju . Gre namreč za zelo obsežno in drago delo, ki mora imeti zakonsko podlago, da bi bilo uspešno. V členu 17/2 zakon predvideva spremi- njanje gozdnogojitvenega načrta, če se sta- nje gozda toliko spremeni, da je treba potrebna dela ponovno določiti. To pomeni tudi spreminjanje »upravnih odločb« ... Glede na to, da je v povprečju čas veljavno- sti gozdnogojitvenega načrta okoli pet let, bomo morali zagotoviti v operativi dobro in hitro spremljavo usklajenosti odločb z ve- ljavnostjo gozdnogojitvenih načrtov. Brez pomoči računalnikov tu ne bo šlo, zato bo potrebno ves gozdarski kader izobraziti na tem področju. Spremljava izvajanja »upravnih odločb« ni dorečena in bo zaradi obsežnosti (števi- la) izdanih odločb nepregledna, zato bodo odločbe zlahka postale zgolj birokratski iz- delek. V PREMISLEK Vsekakor bo pojem »oddelčnega gospo- darjenja« v razmerah razdrobljene gozdne posesti in uvajanja tržnega gospodarjenja v življenju vse bolj pridobival veljavo, saj pomeni za večino lastnikov najcenejša možnost pridobivanja gozdnih sortimentov. Potrebna bo le označitev dreves po parce- lah zaradi lažjega obračuna pridobljene mase. Vlogo na tem področju bo verjetno imela gozdarska zadruga. Dobra zakonodaja spodbuja spoštovanje in uvajanje stroke s pomočjo davkov. S sistemom davčnih olajšav bi lahko spodbu- dili lastnike k večji strokovnosti pri gospo- darjenju s svojim gozdom. Da bi se izognili pavšalnemu pisanju »upravnih odločb«, bi morali zakonsko za- htevati navzočnost lastnika ob sestavi od- ločbe. V stiku z lastnikom bi prišli do bistve- nih podatkov, kot so npr. pripravljenost in možnosti lastnika za delo v svojem gozdu, pripravljenost lastnika za intenzivnejše go- spodarjenje s svojim gozdom in podobno. Dobra odločba mora vsebovati takšne po- datke, da bi bila ••Življenjska«. Da bi lastnik določila odločbe lahko izpol- nil, še posebej tista s področja nege go- zdov, ga je potrebno do določene stopnje izobraziti. Dejstvo je, da večina lastnikov ne loči osnovnih drevesnih vrst in si s tem lahko naredi škodo. Tudi to področje lahko pomaga urediti davčni sistem. Izvajanje nekega negovalnega posega v gozd je v znatni meri odvisno tudi od drugih dejavnikov v lastnikovem gozdu- npr. sta- leža rastlinojede divjadi. Gozdarjem ostaja danes Je možnost svetovanja glede upo- rabe repelentov. Menim, da bi morali biti G. V. 3/92 169 ~------ .. .. .... ,,. ____ ---- revirni gozdarji v svojih revirjih tudi lovci, ki bi znotraj dovoljenega odstrela usmerjali pa tudi izvajali odstrel divjadi. Z usmerjenim odstrelom na pomladitvenih površinah bi zmanjšali stopnjo poškodovanosti mladja po divjadi. Podoben model je ponekod v Evropi že uveljavljen in ob delnem ograje- vanju površin, ki se pomlajujejo, daje zado- voljive rezultate. Na območjih razdrobljene gozdne posesti bi morali gozdarski inšpektorji ponekod de- lovati le kot občinski gozdarski inšpektorji. Merilo bi moralo biti število lastnikov. S tem bi bil zagotovljen večji nadzor nad dogajanji v gozdovih vseh oblik lastništev. Uspešnost inšpekcijskih služb pa je seveda odvisna od primerno visokih kazenskih sankcij za prekrške. GDK: 904 (436 Koroška) SKLEP Poleg tega, da gozdarska stroka želi takšen zakon, ki bo v največji možni meri upošteval strokovna izhodišča pri gospo- darjenju z gozdovi ne glede na lastništvo, bi si morala želeti tudi takšnega, ki bo nudil, v zadovoljstvo gozdarja in korist lastnika, možnost kreativnega in z rezultati obogate- nega gozdarskega dela tudi v razmerah razdrobljene gozdne posesti. Bojim se, da nudi pričujoči osnutek Za- kona o gozdovih v tem pogledu preveč »pisanja« in premalo rezultatov. Bili smo na obisku pri koroških gozdarjih Boris BOGOVIČ* Konec maja 1991 smo se člani DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije udeležili strokovne ekskurzije, ki jo je pripravilo Ko- roško gozdarsko društvo iz Celovca. Spre- jeli in gostili so nas v gozdarskem izobraže- valnem centru Osoje ob Osojskem jezeru. Tridnevni program je bil skrbno sestavljen in je obsegal naslednje teme: - predstavitev gospodarjenja z gozdovi na Koroškem, - obisk prostovoljne skupnosti lastnikov kmečkih gozdov za skupno gospodarjenje z gozdovi, - sanacija varovalnih gorskih gozdov, - naloge in delovanje gozdarskega izo- braževalnega centra Osoje, - obisk zasebnega gozdnega obrata HESPA-DOMANE in njihovi pogledi na so- naravno gospodarjenje, naravnano na dobi- ček. * B. B., dipl. inž. gozd,. Gozdno gospodarstvo Brežice, 68250 Brežice, Ulica bratov Milavec 61, Slovenija 170 G. V. 3/92 Koroško pokriva 560.000 ha gozdov. Le 3% gozdov je državnih, 70% gozdov je v lasti »drobnih posestnikov«, ki imajo manj kot 200 ha gozda, preostalih 27% ali 150.000 ha gozdov pa je last veleposestni- kov. Za izvajanje gozdarske zakonodaje je pristojen deželni gozdarski urad pri vladi. Deželni inšpekciji je podrejeno 9 okrajnih inšpekcij, njim pa še 37 inšpekcijskih ura- dov. Inšpektor na terenu nadzira približno 15.000 ha gozdov. Temeljna določila gozdarskega zakona so: - vsi postopki v gozdu, ki vodijo k degra- daciji, so prepovedani; - posestnik mora gozd ohranjati; - lastnik lahko sam poseka do 0,5 ha na golo; v varovalnih gozdovih do 0,2 ha; - goloseki nad 2 ha so prepovedani; - golosečna površina mora biti v 3 letih pogozdena; - dostop do vseh gozdov je javen, za vožnjo po gozdu pa je potrebno soglasje lastnika;