NEKATERE IZKUŠNJE PRI DELU Z RAČUNALNIŠKIMI MREŽAMI Davor ŠoštariS, UNIVERZA V MAHIBORU RAČUNALNIŠKI CENTER Maribor, Jugoslavijja UDK: 681.3.007 NEKATERE IZK0ŠNJE PRI DELU Z RAČUNALNIŠKIMI MREŽAMI V referatu so prikazane nekatere naSe izkušnje pri izgradnji in delovanju ražunalniške mreže Univerze v Mariboru. Prikazane BO nekatere dobre lastnosti ia. slabosti, ki smo jih spoznali v času delovanja, poleg tega pa tudi nekatere težave, ki smo jih morali premagati v izgradnji. EXPERIENCES USING A COHPUTER NETWORK In this article, we describe aome of our experiences while installing, using, and maintaiaing our computer netvork at the University of Maribor. The article tells about the problems we had to overcome when installing the netvrork and givea our opinion of the good and bad features of it. Uvod Potrebe članic Univerze v Mariboru so v pre- teklosti narekovale uporabo in nabavo različ- nih raSunalniških sistemov. Tako smo na posa- meznih šolah do leta 1983 sreSali raSunalnik DEI/TA 400 ter po dva računalnika DELTA 340 in ISKRADATA C-18, poleg taga pa so še uporabljali DEC-10 na Univerzi v Ljubljani in CTBER 72/172 na RepubliSkem raounskem centru. Vsaka šola je sama zase iskala svoje poti v računalništvo in s tem seveda tudi po svoje skrbela za svojo računalniško opremo. Tu je prihajalo do vecjih razkorakov, tako v programski kot tudi v spe- cialni strojni opremi. Ko ie bil ustanovljen skupni univerzitetni raounalniški center, je bila ena od njegovih temeljnih nalog tudi posodobitev in povezava vseh teh raSunalnikov. Pri tako razližni paleti želja, potreb in. paroialnih zmogljivosti je bilo Beveda težko spraviti vse na skupni ime- novalec. Brez nekaterlh temelonih, morda tudi bolečih rezov, ni šlo. Na podlagi različnih presoj smo se odločili za izgradnjo takega raSunalniškega sistema, ki bi posameznim člani- cam nudil dovolj avtonomae mo5i, obenem pa omo- gočil povezavo siatemov v integrirano raSunal- niško mrežo. NaSim namenom in možnostim je naj- bolje ustrezal koncept Digitala oziroma ISKRA DEI/DE, tako da smo kot centralni računalniški sistem inatalirali ražunalnik DELTA *850, sis- tem ISKRAUAITA C-18 pa zamenjali z DELTO 3*0 in DELTO 644. Po zagotovitvah proizvajalcev se dajo vsi ti sistemi enostavno povezati v mreže, saj vsi podpirajo DECNET - Digitalov software za računalniško mrežo, poleg tega pa se je možno z različaimi emulatorji prikljuSiti tudi k večjim ražunalnikom drugih tipov (IBM, CDC,..). Danažnja topologija raSunalniške mreže Univerze v Mariboru Na univerzitetnem raSunalniškem centru imamo tri raSunaloike DELTA 4850. Dva od teh treh sta bila šele nedavno instalirana in še nista povezana v mrežo. Na posameznih šolah je stanje tako: - TehniSka fakulteta - VTO Strojništvo: DELTA 340 - Tehniška fakulteta - VTO Gradbeništvo: DELTA 400 - Tehniška fafculteta - VTO Elektrotehnika, ražunalniStvo in informatika: DELTA 340 - Visoka ekonomsko komercialna šola: DELTA 644 - Visoka šola za organizacijo dela KranJ: DELTA 340 PiziSne povezave med ražunalniki niao pomembne za uporabnike, zato so organizirane tako, da smo kar se da optimalno uporabili komunikacij- ske vmesnike. NaSo mrežo smo povezali tudi z računalnikoma druga5ne arhitekture. Na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani uporabljaoo računalnik DEC-10, ki oe resda tudi Digitalov izdelek, vendar njegov operaoijski sistem do nedavnega še ni podpiral DECNETa. Zato smo skupaj z ljubljanakimi kolegi poskrbeli za drugačno programsko opremo za povezavo. Na tej relaciji amo pravzaprav imeli dva različna aoftvrara, namreč VAXNET in pa v zadnjem 5asu vse popu- larnejši KERMIT. Od julija letoa imajo tudi na DEC-10 DECNET, tako da 8mo zdaj tudi z njimi povezani na enak način, kot z drugimi centri naše Univerze. Računalnik povsem drugega tipa pa je CTBER 72/172 na Republiškem ražunakem oentru v Ljub- ljani. Z ujim smo povezani preko emulatorja MUX 200, obstaja pa tudi povezava DEC-10- CTBER. Težave pri izgradnji ražvmalniške mreže Na tem podroČju smo pil nas praktično orali ledino. Rešiti 8mo morali ogromno problemov, tako na hardwerskem kot na softwarskem pod- roSju. Kar ae ti5e ustrezne programske opreme, je bila zadeva vaaj med oentri naše Univerze lažja, saj je obstajal Digital DECNET. Dosti težje je bilo z ustrezno komunikacijsko opremo. Koliko muke je bilo potrebno, da amo zbrali vse modeme, multiplekserje, DL-je, DUP-e, DMH-je in vae oatalo, kar k temu sodi. Poseben problem so predstavljale tudi razdalje med 302 . posameznimi raSunalniki. Niti dva namreč nista v isti stavbi, kaj šele prostoru. Razdalje se gibljejo od 50 m pa vse do 200 km. Zaradi tega tudi hitrosti prenosa podatkov variirajo od 1200 bitov na sekuado do 55000 bitov na sekua'- do. Na hude težave pa smo naleteli že pri samih pripravah na izgradnjo mreže. Na Stevilnih ae- miaarjih, srečanjih, tečajih in aeposredaih pogovorih z raznimi strokovnjaki smo sliaali ogromao o teoriji računalniških mrež, o tistih slavnih sedmih nivojih, o entropiji, o formu- lah za preračuaavanje marsičeaa, spoznali cel kup grafikonov ia 3e naučili še dosti drugega. Zelo težko pa smo prišli do infonnaci;), kako konkretno postaviti mrežo na noge, (čeprav je ustrezna programska oprema že sestavni del operacijskega sistema;, sploh pa, kaj še vse pri tem potrebujemo. Dosti dela je bilo potreb- no, da smo se premaknili od zagotovil proizva- jalcev, da "mreža ni uoben problem - to mora delati", bližje aašemu cilju. Ob že znanih "kvalitetah" našega telefouskega omrežja so nas najbolj muoile nabave komunikacijskih vmesnikov, potrebnih za povezavo med računal- niki. Vse navedene probleme smo dokaj uspešno rešili ia mreža je končao zaživela. Kaj smo pravzaprav s tako mrežo dosegli? Denimo, da delamo z nekim ražunalnikom v naši mreži. Ne glede na naravo dela slej ko prej naletimo na dolooene težave, kot na primer: - preskromaa kapaciteta procesorja, kar pomeai daljši izvajalni čas s povečanim številom operacij; - prezaseden03t sistema v konicah; - pri zahtevnejših programih pride do zaaiče- • nosti kapacitete centralnega in perifernega spomina; - premajhna skupna kapaciteta diskovnih enot ne dopušŽa kreiranja večjih datotek ali poda- kovnih baz; - okvara samo dela sistema (npr. ediaega tis- kalnika) na3 tudi do 100 % onemogoči; - podatka je treba med raounalniki fizičao prenašati (trakovi, aekompatibilaost medi- dev, ...); - nimamo specialne opreme (grafika, posebni programi ...), ki jo ima na primer naš ko- lega v sosednjem oeatru; - itd. V mreži, kot je naša, se lahko s "svojega" ra- čunalnika s preprostimi ukazi enostavno "pre- selim" na nek drug računalnik in tam delam na enak način, kot da bi bil grikljuoen direktno nanj, poleg tega pa lahko se prenašam podatke iz enega raSunaluika na drugi oziroma uporab- ljam podatke in programe iz drugih računalni- kov. Vse, kar moram poznati, so ustrezne šifre oziroma gesla na drugem računalniku in pa se- veda pravila njegovega operacijakega sistema, če gre za drug tip raounalnika. V približno dveh letih, kar dopoln^ujemo in tzgrajujemo našo raSunalniško mrežo, smo ugo- tovili najrazličnejše primere njene uporabe. Posamezni uporabniki na poljubnem raSunalniku se preko mreže selijo s sistema na sistem in na ta način obidejjo vse težave, opisane v prejšnjein odstavku. Ugotovljen je ogromen pri- hranek na 5asu pri prenosu podatkov med raču- nalniki. Vsa zamudna dela s trakovi so odpadla. Nemalokrat smo bili v tak prenos dobesedno prisiljeni, 8aj je na primer odpovedala edina traina enota na nekem računalniku, pa smo preko mreže spravili podatke na trak na drugem raču- nalniku. Knjižnica TehniSke fakultete vzdržuje na Republiškem računskem oeatru podatkovno zbirko za INDOK za področje tekstila za Slove- nijo. Podatki se zbirajo na centralnem univer-. zitetnem raSunalniku, potem pa se preko mreže pošljejo v RRC. Tako so podatki za vso Slove- nijo na voljo takoj, medtem ko so bili prej stari dva do tri mesece, preden so po pošti priSli v Ljubljano s trakovi. Ko na primer do- bi Knjižnica Tehniške fakultete zahtevo po iskranju nekih iaformacij iz podatkovne zbirke knjižničarka kar na terminalu aa našem siste- mu sestavi ustrezni paket ukazov, ki jih po- Sljemo preko mreže v izvajanje na Republiški racunski center in potem oez čas dobi rezul- tate-na terminal ali na papir. Noben problem ni uporabljati različnih prog- ramskih produktov, kot ao matematične knjiž- nioe, konstrukcijski paketi, statistični in simulacijski programi itd., ki jih poaamezni centri imajo in dajo na razpolago tudi drugim uporabnikom preko mreže. Zelo težko bi si vaak računalniški center na aaSi univerzi pri- vošSil drage znaae programske pakete, kot ao NAG, SPSS, GP3S, IMSL, PINEL, BERSAFE ia po- dobno. Tako dejansko nabavi vsak samo aekate- re, potem pa jih lahko s pomočjo mreže uporab- lja tudi na drugih aiatemih. Sen5ne plati V prejšajem odstavku smo aašteli aekatere po- zitivae plati na naši mreži, ki so se pokazale v času njenega življenja. Seveda pa ai vse tako rožaato. Izkazalo se je, da Je hitrost prenosa 1200 bitov na sekundo razmeroma skromna. Zarea omembe vredai rezultati so edi- no aa tisti relaciji, kjer je hitrost preaoaa 56000 bitov aa sekundo, Seprav so tudi pri 9600 ia 4800 še zadovoljivi. Za distribuirano obdelavo, ki v določeaih časovaih obdobjih poailja podatke na druge računalaike (ali pa jih od tam uporablja), je taka mreža kar us- pešaa. Ni pa si mogoče pred3tavljati, da bi lahko v primeru okvare nekega ra£unalaika vse njegove uporabnike ali pa vsaj večiao, v aaj- krajšem času preselili drugam, z vsemi njego- vimi podatki ia programi vred. Poleg tega so tu Se tudi druge težave aa manj- Sih račuaalaikih, predvsem DELTA 3^0, pa tudi DELTA 644. Pri nekaterih majhaih koafiguraci- iah lahko DECNET močno obremeni računalnik, gre pa tudi za aekompatibilaost aistemske programske opreme, saj poaekod ai možno hkrati izvajati DBCNET-a in. programa za beležeaje porabe sistemskih resuraov (accounting). Upamo, da bomo to rešili s povečaajem central- aega pomailaika na nekaterih 8iatemih ia s poeaoteajem siatemske programske opreme na sorodaih raounalnikih. Ne aazadnje je treba spregovoriti tudi o var- aosti in zaščiti podatkov. V mreži, kot je aa- aa, ae obstaja poaebea zaščitai mehanizem proti uporabaikom z drugih račuaalaikov, kar aeveda dela dodatne preglavice odgovornim de- lavcem pri posameznih raiuaalaikih. Rea pa je, da zato tudi ni odaoaa goapodar-sužeaj, ampak so vsi raouaalaiki v mreži eaakopravni. S tem referatom amo skušali prlkazati aekatere aaSe izkušnje z računalniško mrežo. Sodimo, da smo na tem področju prišli dokaj daleč v aašem okolju, kar pa seveda ne pomeni konca, ampak 5e veSJo obvezo za iskanjje novih poti za šir^ jenje ia razvoj računalaiških mrez. V najkraj- šem času bomo povezali vse tri računalaike DEMA 4850 v Račuaalaiškam oeatru Univerze v Mariboru. če ne bomo uspeli aabaviti komunika- oijskih vmesaikov za DECNET, bo za ailo zadoB- toval tudi skoraj vsepovezujoSi KERMIT. Kasne- je bomo te tri računalnike, pa tudi še 2-5> ki so relativno blizu, aajverjetaeje povezali v mrežo ETHEENET, seveda pa je še privlačna varianta clusterjev. Sedaj naortujemo povezavo a še nekaterimi računalniki, tudi aa republiš- kem aivoju, s čimer bi olajšali doatop do po- 303 trebnih podatkov, ki se zbirajo na enem mestu, (ha primer RepubliSki zavod za statistiko). Tu gre tudi za distribuirane baze podatkov na širšem področju, na primer jugoslovanskem ali evropskem ter za vključevanje v JCJPAK-jugoslo- vansko PTT omrežje za prenos podatkov.