Februar 2011 I .c 1 1 Številka 204 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Prof. dr. Tomislav Klokočovnik
Javni poziv izolskemu županu
Slovenijo je mogoče voditi bolje
©uT^CJ]©
*	42,5 milijarde evrov bruto dolga;
*	13,5 milijarde evrov neto dolga;
*	4 milijarde raznih državnih jamstev;
*	1, 73 milijarde evrov letnega proračunskega primanjkljaja;
*	500 milijonov evrov slabitev rezervacij v bankah;
*	3000 plačilno nezmožnih podjetij in nevarna veriga neplačevanja;
*	800 milijonov evrov zadolžitev prebivalstva za najeta stanovanjska posojila;
*	154.000javnih uslužbencev;
*	115.000 brezposelnih oseb, od tega več kot 35.000 pri obrtnikih;
*	6.471 obrtnih podjetij, ki so v letu 2010 zaprlo vrata, od tega 2.381 gradbenih.
Kapitalistični način proizvodnje nas je pripeljal v težko gospodarsko stanje, katastrofalne razmere v malem gospodarstvu, visoke dolgove in brezposelnost. Vsak Slovenec v povprečju že dolguje 5.744,00 evrov. Janša bi se vrnil na oblast, če bi ga podprla večina ljudstva in strank.
Nadaljujejo z Markovec
Cestno podjetje Maribor (CPM) se je znašlo v prisilni poravnavi. Gradnjo predora Markovec nadaljuje nekdanji poslovni partner -avstrijska firma Alpine Bau. Ostane nizka dogovorjena cena 64,5 milijona evrov.
Z gradnjo predora pod Markovcem se je nekako zapletalo že od samega začetka, ko so nekateri celo podvomili v nizko ponujeno ceno CPM 64,5 milijona evrov (drugi ponudniki so zahtevali veliko več) in so se čudili kako lahko izvajalec za tako mali denar zgradi tako velik predor. Do zastoja pa ni prišlo le zaradi nizke cene.
Očitno naročnik del, državno podjetje DARS, ni najbolje preveril komu predaja tako
radnjo predora
pomembno naložbo? Dela na gradbišču so stala kar nekaj tednov, sedaj pa naj bi spet zagnali morda malo boljše vrtalne stroje, s katerimi bodo premagali trdi kamen pod Markovcem, na katerega je naletel izvajalec CPM. Dolžina ene predorske cevi znaša 2.145 metrov, druge pa 2.173 metrov. Doslej je bila izkopana manj kot polovica dolžine obeh cevi. Rok za dokončanje ostaja avgust 2013.
Medtem ko morajo naše banke slabiti rezervacije so hrvaške v letu 2010 zabeležile visoke dobičke. Premierka Jadranka Kosor sedaj zahteva, da znižajo obrestnih mer, ki dražijo hrvaške investicije.
I » '. 1
Živite svobodno! j
’OTO: FK-Primorski utri)
Devet županov kraških, istrskih in ilirskobistriške občine je v sredo, 2. februarja 2011, v sejni sobi Občine Sežana skupaj z ministrom za okolje in prostor Rokom Žamičem podpisalo pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema preskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Ko bo začela pitna voda pritekati po ceveh bo to eden od naj večjih dosežkov dogovarjanja na Obali in Krasu! “Slovenska Istra ima zgrajeno omrežje, nima pa vodnih virov, ki jih je na Krasu kar
nekaj, je ob podpisu povedal sežanski župan Davorin Terčon, minister Žarnic pa, da bi bil vesel še kakšnega podobnega dejanja. Direktor Rižanskega vodovoda je dejal, da bomo morali kljub 50-milijonski investiciji, v pretežni meri sofinancirani iz sredstev EU, še uvažati vodo iz hrvaških Gradol. Projektna skupina (koordinacijo vodi Gašpar Gašpar Mišič) ima še veliko dela, ki mora biti opravljeno do leta 2015. Obala bo preskrbljena z vodo najmanj za 50 let.
V Izoli razpisali nadomestne volitve
Potem ko je Drago Mislej (Lista Mef in Izolani) nepreklicno odstopil s funkcije občinskega svetnika in ni počakal 6 mesecev, da bi lahko imenovali naslednika z njegove liste, županu Igorju Kolencu ni preostalo nič drugega kot, da je s tem dejstvom seznanil Občinski svet in Občinska volilna komisija je 11. februarja 2011 v UO Primorskih novic (samo v slovenščini!) že razpisala nadomestne volitve za člana Občinskega sveta Izola, ki bodo v nedeljo, 8. maja 2011. Za dan razpisa volitev glede rokov za volilna opravila se šteje 18. februar 2011. Ugibanj zakaj je Mef odstopil je kar nekaj.
Pravi, da na tak način ni mogoče več sodelovati. Druga resnica pa je, da je novi župan njegovemu podjetju Grafit Line d.o.o. odvzel tiskanje in objavljanje uradnih objav v tedniku Mandrač in ta dober "Business”, vreden letno vsaj 35.000 evrov, predal Primorskim novicam, ki so bolj naklonjene vodilni izolski stranki SD, ki je na volitvah podprla Igorja Kolenca. Volitve v Izoli naj bi stale občino najmanj 40.000 evrov.
Pogovor z umetnico
V ciklusu letošnjih srečanj s pomembnimi Pirančankami in Pirančani v Mestni knjižnici Piran je bilo 11. februarja prijetno srečanje z umetnico, slikarko in restavratorko Miro Ličen Krmpotič, s katero seje pogovarjal novinar Dela Boris Šuligoj. Umetnica je imela doslej že okoli 50 samostojnih razstav, je neumorna delavka in restavratorka sakralnih umetnin. Ponosna je tudi na visoko priznanje Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Na koncu pogovora ji je direktorica knjžnice izročila šopek rož. Foto: Primorski utrip.
©tejoe[k0(°]|°)
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
Februar 2011
primorski uMp
(m^rmapemfam	(smrmumimm
Auschwitz: Grenak spomin na holokavst
Mladi morajo spoznati resnico o nacističnem terorju!
To je 27. januarja 2011 dejal nemški zvezni predsednik Christian Wulff, ki seje skupaj s poljskim predsednikom Bronislavvom Komorovvskim ob dnevu spomina na Holokavst poklonil žrtvam v nekdanjem uničevalnem nacističnem taborišču Auschwitz - Birkenau na Poljskem. Ob tako imenovanem „zidu smrti" so položili vence in prižgali sveče. „Prisiljeni smo naše občutke izpovedati tudi v besedi", je dejal nemški predsednik. Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald S. Lauder in predsednik Sveta nemške judovske centrale Dieter Graumann.
Ko so nemški nacistični veljaki, zlasti glavni policist SS Heinrich Himmler, po napadu na Sovjetsko zvezo leta 1941 Adolfu Hitlerju predlagali „dokončno rešitev vprašanja Judov", so nacisti začeli z njihovim množičnim iztrebljanjem. Z vseh koncev zasužnjene Evrope so Jude, pa naj gre za žene, otroke ali starce, že pred 70. leti v živinskih vagonih transportirali v uničevalno taborišče (odgovoren za transport je bil Eichmann, ki so ga ujeli in usmrtili Izraelci). Civiliste je na vhodu pozdravljal cinični napis „Arbeit macht frei" (delo osvobaja), v delovnem koncentracijskem taborišču pa je poleg tega še pisalo „Od tu ni več vrnitve). V Auschwitzu (pa tudi v drugih taboriščih) je dočakalo grozovito smrt v krematorijih okoli 6 milijonov Židov. Skupno ime za to tragedijo - holokavst, pomeni spravna daritev s sežigom žrtve na ognju!
Auschwitz in podružnico Birkenau so spomladi leta 1945 osvobodili sovjetski vojaki in bili zaprepadeni. Dachau so osvobodili Američani.
Na sojenju nacistom leta 1945/46 v porušenem N uembergu na Bavarskem, kjer so bili sprejeti tudi rasistični zakoni, so mednarodni sodniki najprej sprejeli ugotovitev, daje bila nacistična organizacija zločinske. Nato so večino obsojencev obsodili na smrt ali na dolgoletne zaporne kazni, nekateri nacisti pa so že prej napravili
samomor, kot na premer propagandni minister Goebbels, ki je bil pobudnik protidelavskih in antisemitskih pogromov.
Adolf Hitlerje 30 aprila 1945 naredil samomor v bunkerju blizu Berlina, ko so mu generali sporočili, da ni več rešitve za Berlin, ki so ga takrat zavzemali vojaki sovjetske rdeče armade.
Svojemu zvestemu podaniku je naročil dve odeji in dve kanti bencina. Najprej je s pištolo ustrelil svojo ljubico Evo Braun, nato pa še sebe. Njuni trupli so Nacisti zunaj bunkerja polili z bencinom in sežgali.
Kako je Hitler prišel na oblast?
Katarina Kresal (LDS) je imela prav, ko je na nedavni spominski slovesnosti ob dnevu holokavsta dejala, da Adolfa Hitlerja ni prinesla na oblast vojska pač pa volitve. Na internetu smo namreč prebrali nekaj zlobnih trditev, češ da ne pozna zgodovine.
Dejstvo je, da se je Hitlerjeva nacionalsocialistična	stranka
(NSDAP) leta 1928 v Nemčiji močno okrepila in dosegla 6-milijonsko članstvo! Na volitvah leta 1930 je postala druga najmočnejša stranka. Hitler je takrat obljubljal, da bo radikalno rešil gospodarsko krizo (trajala je že od leta 1929) ter da bo pometel s komunizmom. Ljudje so mu verjeli. Ob podpori velekapitala mu je predsednik nemške republike Hindenburg januarja 1933 poveril mandat za sestavo vlade. Po Hindenburgov! smrti (avgusta 1934) se je polastil funkcije predsednika vlade, predsednika države in poveljnika oboroženih sil Nemčije.
Hitler začel najprej odstranjevati svoje (nemške) politične nasprotnike, jih pošiljal v prva, zanje zgrajena, koncentracijska taborišča, z napadom na Poljsko leta 1939 pa je začel katastrofalno 2. svetovno vojno. Nacisti so leta 1943 začeli sistematično pobijati Žide.
Evropa
Prihaja obdobje inflacije
Nastaja v verigi od dobavitelja prek trgovine do potrošnika. Zaman so trgovske reklame “o neverjetnih znižanjih cen”, ko ljudem zmanjkuje denarja.
Po velikih turbolencah v blagovno-denarnih tokovih v evrski skupini (sedaj že 17 držav), ko sta količina denarja v obtoku in vsota bančnih posojil daleč presegali blagovne fonde, je naprej sledila finančna, nato pa še gospodarska kriza, s tem pa tudi zlom številnih podjetij. Prišlo
je do padca vrednosti evra nasproti drugim svetovnim valutam, zlasti v primerjavi z ameriškim dolarjem, česar pa nekako noče priznati Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu, ki bi praviloma morala sedaj, ko grozi inflacija, intervenirati z zvišanjem temeljne obrestne mere, ki sedaj znaša le en odstotek. To pa je lahko dvorezni meč za realni sektor, saj bi se to v končni fazi odrazilo na višjih obrestni meri pri komercialnih bankah in zmanjševanju investicij.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telcfav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Prebujanje arabskega in afriškega sveta
Nedavni januarski dogodki 2011 v Tuniziji, deželi turizma in Egiptu, deželi slavne zgodovine in piramid so pokazali, da se v tem predelu sveta še ni zgodila demokracije ter da povečini prevladujejo absolutistični režimi.
Problem je večplasten
Umar si še ne upa napovedati kolikšna naj bi bila letošnja inflacija.
Podjetja želijo izgubljeno v času recesije nadomestiti z zvišanjem cen in to ne glede na temeljna pravila ponudbe in povpraševanja. Kot sedaj že beremo je prva je na udaru prehrana. Podjetja tudi niso v stanju najemati novih posojil, ker ne morejo vrniti bankam starih, države članice EU pa se srečujejo z večjimi proračunskimi izdatki za sanacijo proračunskih težav v Grčiji, na Irskem, kar ni nič drugega kot ovinkarska pot za zaščito stabilnosti evra. Slovenija na bi si denar za pomoč Grčiji celo izposodila pri tujih bankah.
Cene v evrski skupini +2,4%!
Januarja 2011 so se cene na drobno v evrski skupini na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, ocenjuje Evropski statistični urad Eurostat. Inflacija v Sloveniji je v letu 2010 znašala 1,9%. UmarVladniUradzamakroekonomske analize in razvoj sicer opozarja na neugodna gibanja na trgu, očitno pa se izogiba napovedim za koliko naj bi v Sloveniji v letu 2011 zrasle cene. Pričakovati je, da bo inflacija v Sloveniji, glede na že sedanje podražitve goriva, kruha, mesa in mleka, nekoliko višja od evropskega povprečja in naj bi dosegla na letni ravni okoli 3,5%. Seveda pa za porast cen včasih dodobra poskrbi tudi javni sektor s podražitvami javnih (komunalnih in drugih) storitev. Vlada, razen v javnih podjetjih in zavodih v državni lasti, tako rekoč nima nobenega vpliva na oblikovanje cen storitev in blaga.
Ljudska vstaja v Egiptu je presenetila. Mnogi so mislili, daje tam vse v redu, da ljudje mirno živijo in uživajo v arabskem soncu, potem pa naenkrat nemiri na ulicah glavnega mesta, streljanje, mrtvi, ranjeni. Muslimani so zatirani, razočarani, jezni. Vlada revščina, socialno razslojevanje. Imajo predsednika, ki vlada s trdo roko že 30 let. Transparent z napisom, ki ga je nosila Egipčanka, lepo kaže, da so sev času vladavine Mubaraka v ZDA zamenjali že štirje predsedniki, kar naj bi ponazarjalo pravo demokracijo njihove zaveznice. "General Hosni Mubarak - predsednik, ki je prišel na oblast po nasilni smrti Anvarja
Ali je bruseljska evrokracija že dobila peruti je težko oceniti, dejstvo pa je, da se je v zadnjih nekaj letih, zlasti po sprejemu novink iz nekdanje vzhodne Evrope, v palače EU v Bruslju, Strasbourgu in Luksemburgu za nedoločen čas naselilo oziroma dobilo delo veliko število uslužbencev. Skupno število zaposlenih evro-birokratov (uradniki, prevajalci, delavci v Evropski komisiji, Evropi regij...) danes že dosega skoraj 24.000. Slovencev je 223. Največ je Belgijcev.
K številki 24.000 solidno plačanih evropskih birokratov ne smemo prištevati evro-poslancev. Zanje zagotavljajo plače, potne stroške, stroške pisarn, izobraževanja in
El Sadata, je moral iti! Tako so pač vzklikali Egipčani na ulicah glavnega mesta in številni neustrašni tudi umrli. Nekateri pa so poskušali celo s svojimi telesi zaustaviti tanke, kot je bil primer leta 1989 na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Nekaj časa se tudi ni vedelo kakšno vlogo pri vsem tem ima vojska, o čemer je za slovensko nacionalno TV velikokrat poročala odlična novinarka Karmen Švegl. Sporočilo iz Bruslja: "Egipčani imajo pravico do izbire lastne prihodnosti in vodstva”. To pa je verjetno tudi vse kar lahko Evropa stori za umiritev napetega stanja v Egiptu. Afrika in arabski svet se kot kaže prebujata.
podobno neposredno članice odkoder prihaja poslanec ali poslanka. Njihove plače so še vedno različne glede na gospodarsko in proračunsko moč države odkoder prihaja. Naj slabše plačani so Poljaki in Romuni. Pa vendar, kakšen poslanec prejme skupaj tudi do 15 tisočakov na mesec.
Kosilo v evropskem parlamentu stane poslanca samo 15 evrov, kavica 70 do 80 centov.
Že skoraj več kot 80% pravnih norm in direktiv prihaja iz Bruslja. Nacionalne države, članice evrske skupine, na področju monetarne politike (razen fiskalne politike - določanja davščin) nimajo več nobenih pooblastil.
Bruselj
V EU uradih že 24.000 solidno plačanih zaposlenih uradnikov in poslancev
Nacionalne države izgubljajo na samostojnosti.
Oberhausen - Nemčija
50 let vozil brez izpita
Po izbruhu inflacije pritisk na zvišanje plač
Beseda inflacja (inflatio napihovanje) se prvič pojavi v Ameriki kot razpoznavno ime za skok cen in prevelikih količin denarja v obtoku v času državljanske vojne 1861-1865.
Vzroki za porast cen so številni. Ekonomska teorija pozna najmanj 12 vrst inflacije; denarna, kreditna, inflacija kupne moči, proračunska, inflacija kot posledica pretiranega obdavčevanja, pretiranega (nekritega) investiranja, padca proizvodnje, zavarovanja izdatkov za socialo in plače, inflacija zaradi depreciacije (zmanj šanj e vrednosti valute), uvožene inflacije, inflacija zaradi pomanjkanja blaga na trgu, stroškovna inflacija, inflacija kot posledica zaradi omejitev v zunanji trgovini in podobno. Če se bodo nenormalno zviševale cene bodo delavci zahtevali višje plače. Zaradi povečanih plač se bodo povečali fiksni stroški in krog se zavrti. Gospodarski razvoj mora nujno spremljati neka umirjena inflacija, ki lahko, če na primer ne preseže enega odstotka, deluje kot poživilo. Ko preseže “normalne okvire” lahko izzove prerazporeditev narodnega dohodka in udari po sloju prebivalstva, ki ima fiksne dohodke in prihranke ter po slabo plačanih delavcev, kar se ta trenutek žal že dogaja v Sloveniji.
Policisti so pri kontroli prometa pri 79-letnem upokojencu odkrili, da je kar 50 let vozil brez vozniškega
Predsedniki držav in diplomati in častni gostje zasedanja, med njimi tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, so na petdnevnem srečanju v švicarskem letovišču Davos, pod obširnimi Alpami, v glavnem govorili tudi o usodi evropske valute evra. Tema: "Evro in njegova prihodnost”. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy
dovoljenja, ki gaje leta 1959 izgubil, a ga ni dal razveljaviti, da bi prejel novo.
je na TV javno potrdil, da “Francija in Nemčija nikoli ne bosta dovolili propada evra”. Kljub lepim besedam v Davosu pa evro še naprej izgublja na vrednosti v primerjavi z dolarjem, grozeča inflacija pa spodkopava stabilnost evropskega gospodarstva in pritiska na že tako obubožane denarnice preprostega delovnega ljudstva.
Berlin
Vsak Nemec se bo moral odločiti glede darovanja svojih organov!
Darovanj e človeških organov postaj a poleg zelo humane tudi prvovrstna politična tema. Bild poroča, da seje v Nemčiji pred nedavnim sestal politični vrh in razpravljal o tem, kako naj v njihovi državi uredijo to vprašanje. Načrtujejo, da bi namesto sedanje prakse proste odločitve posameznika o tem, ali bo daroval organe ali ne, to v bodoče tudi jasno zapisali - in sicer vsak nemški državljan se bo moral ob prejemu novega ali zamenjavi starega vozniškega dovoljenja ali osebne izkaznice odločiti, ali bo tudi darovalec svojih organov v primeru nezgode s smrtnim izidom in tudi katerih. Zaznamek bo v teh dokumentih. Do napovedanih sprememb naj bi prišlo še letos.
V Sloveniji je sistem nekoliko drugačen. Bodoči darovalec, ki je pripravljen darovati svoje telesne organe in tkiva po smrti, podpiše pri pooblaščeni osebi pristopno izjavo, ki ostane v tajnosti.
Davos
Enotni glede zaščiti evra
Frankfurt
Tudi v Nemčiji prepoved nošenja burk na javnih mestih!
Potem ko so v Nemčiji prepovedali nošenje burk (popolnoma prekrit obraz) v javnosti in tudi na delovnem mestu, neka 39-letna uslužbenka -Muslimanka sprva ni hotela v službo, nato pa je, kljub prepovedi prišla tako opravljena, česar pa ji niso dovolili. Njen odvetnik je, kot poroča Bild,
dosegel odložitev takšne prepovedi za nekaj časa.
V bistvu gre za varnost. Pod zakrinkanimi obrazi se lahko skrivajo tudi teroristi, menijo varnostni organi v Nemčiji, ki že imajo določene informacije o tovrstnih grožnjah Al Kaide.
Primer “Kampusch” tudi v Braziliji
Mož seje po 24 letih zakona naveličal svoje žene in jo je enostavno zaprl v mračno klet, kjer bila zaprta dolgih 16 let, njen mož pa seje medtem zabaval s svojo novo prijateljico. Sosedje so slučajno nekega dne slišali kričanje in obvestili policijo. Žrtev je bila rešena, mož in njegova prijateljica pa sta pristala v zaporu.
Februar 2011
3
primorski uVp
Prof. dr. Tomislav Klokočovnik
Javni poziv izolskemu županu
„ Javno pozivam sedanjega župana Izole mag. Igorja Kolenca naj odgovori zakaj si občina sposoja denar namesto, da bi izterjala sodno dobljeno odškodnino od Marinvesta 1,6 milijona evrov“?
Prof. dr. Tomislavu Klokočovniku, kije sedaj redno zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, smo postavili nekaj vprašanj.

Ste eden vrhunskih srčnih kirurgov, zdravnik med kar številnimi slovenskimi zdravniki, ki so se preizkusili tudi v politiki. Za seboj imate štiriletni mandat relativno burnega županovanja v Občini Izola. Na lokalnih volitvah 2010 vam je v drugem krogu zmanjkalo samo 316 glasov. Premagal vas je tekmec mag. Igor Kolenc s ključno podporo SD in drugih strank.
Vaša neizvolitev za župana na lokalnih volitvah 2010 je mnoge presenetila. Ste v stranki Izola je naša, katere predsednik ste, analizirali vzroke vaše neizvolitve, saj je to mnoge presenetilo?
“Moram reči, da je tudi mene presenetilo. Bil sem prepričan, da bo Izola sprevidela, da gre v bistvu za neko igro Brede Pečan od zadaj s slamnatim kandidatom, ki išče službo - in to se je sedaj tudi pokazalo. To je človek, ki nima svojih ljudi v občinskem svetuje človek, ki mora ubogati in mu diktirajo. Poleg tega v treh mesecih, odkar je na oblasti, vidim, da se Izola ni ničpremaknila, v nobeno smer. Samo v predvolilni kampanji je obljubljal 3500 novih delovnih mest, sedaj pa bo ljudi metaI iz občine in naj bi tudi pripravljal reorganizacijo. On misli, da je to podjetje v stečaju in ga je treba ponovno aktivirati, kot da je to Tomos, a ni. To je občina. To je nekaj drugega. Upam, da bo to sprevidel in začel delati nekaj v dobro Izolanov, ne pa odpuščati ljudi iz službe. ’’
Niste navedli vzrokov za neizvolitev.
“Jaz sem nastopil sam proti vsem strankam. Ljudje so volili mene, ne pa listo IJN. Mogoče je bila nekoliko ponesrečena. Morda bi morali dati na listo nekaj novih ljudi. V času volilne kampanje, pa tudi vseskozi mojega županovanja sem bil boj za oblast proti vsem tistim malim lokalnim podjetnikom, tajkunčkom, ki so imeli svoj določeni interes. Bil sem edini župan, ki jih je ustavil. Od raznega
Galeba, Galassija... Menim, da sem še vedno moralni zmagovalec. Ni mi žal. Sel sem pokončno, čeprav mi je bilo žal za ljudi, na katere sem se navezal v času županovanja. Ustvaril sem si tim, s katerim bi lahko v naslednjih štirih letih uspešno nadaljeval. Hkrati sem zelo zadovoljen, ker se je zaradi mojega zdravja izkazalo, da je bolje tako. Sedaj lahko v celoti opravljam svoj poklic, ki mi je pisan na kožo. Afer, korupcij, klientelizma pri meni ni bilo. Nisem si vzel priveza, ne zemlje, ne stanovanja. Nič, kar bi mi lahko očitali. ”
Vaša politična stranka Izola je naša ima danes v občinskem svetu 6 svetnikov, torej največ. Kako to, da niste zahtevali nekaj več, vsaj mesto podžupana?
Izvoljeni ste bili v občinski svet. Ali nameravate na tem mestu ostati ali se boste po 6 mesecih odločili za odstop in vas bo nasledil Tomislav Vitezica, po vrstnem redu izvoljen na vaši listi IJN?
“Odgovor je DA. Z veseljem bom prepustil svoje mesto občinskega svetnika IJN dr. Vitezici. Njega delo v občinskem svetu veseli, sam pa ne morem gledati več določenih oseb v občinskem svetu in se z njimi prerekati, ker nekateri res niso na moji ravni. Razočaran sem tudi nad nekaterimi svetniki, ki so glasovali proti demokratični razporeditvi mest v določenih občinskih odborih. Ta občinski svet je nedemokratičen ”,
Občinska delovna telesa torej niso bila razporejena po uspehih na volitvah oziroma po število svetnikov?
“Ne. Ko sem bil jaz župan je bila ta porazdelitev primerna glede na število svetniških mest posamezne stranke oziroma liste ”,
Ali ima to kakšne posledice?
“Poglejte samo Zdravstveni dom
Izole. Postal je politična ustanova - politično orodje, ciljno torišče za službe tistih v krogu strank, ki jih sedaj nimajo
Kako gledate na primer Kalan Živčec?
“Ona je odlična zdravnica. Glede zastavitve 150 tisoč evrov podjetju Mabra pa ste že vi vašem časniku pravilno zapisali, da je oplemenitila sredstva, za kar pa je lahko tudi kaznovana, kerj>ač javni zavodi tega smejo početi. Ce bi mene vprašala, bi ji odsvetoval”.
Vaš naslednik mag. Igor Kolenc je takoj po izvolitvi za župana sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil dokaj klavrno finančno sliko občine, ki naj bi jo zapustili vi. Zakaj in za koliko ste se zadolžili v vašem mandatu?
To je njegova laž, ki mu jo je servirala I H gospa Breda Pečan. Ona je meni kot županja pustila 7 milijonov evrov minusa (vseh mogočih lizingov in posojila, celo za umetno travo za Šared). Jaz sem to sprejel kulturno in kot Gentleman nisem tega govoril naokrog. Na koncu sem pustil 4 milijone proračunskega primanjkljaja. Se pravi 3 milijone smo uspeli odplačati. Torej, v svojem štiriletnem mandatu, ki je bil strašno buren, kot ste tudi zapisali, sem zapustil občino z zmanjšanim minusom za tri milijone. To pa ni vse. Od teh štirih milijonov je treba odšteti 1,6 milijona evrov, ki bi jih moral novi župan, glede na dobljeno tožbo v mojem mandatu, iztržiti od Marinvesta. Ampak jih ne bo, ker ga je Galassi podpiral v volilni kampanji.
Sedaj javno sprašujem, tudi prek vašega časopisa: Sprašujem gospoda župana Kolenca zakaj ni gospod Galassi plačal, če pa je pravnomočno potekel rok?
Poleg tega smo 2 milijona sredstev založili za ribiško in frastrukturo, ki je bila v mojem mandatu končana in ta sredstva pričakujemo od Evropske unije. Ali sem torej zapustil Občino s 4-milijonskim minusom? ”
Znano je, da ste se “uprli”
Popoviču in s tem politiki KJN.
“Pomemben tiskani medij je zapisal, da sva se skregala, kar pa ni res. V začetku smo res neke stvari zasnovali skupaj, ko pa sem sprevidel položaj, ki ni peljal v pravo smer in ko je šlo v bistvu za poskus nadvlade, sem mu dejal samo to, da mi ni dorasel. To pa je tudi vse ”.
Zdi se kot da Občina Izola ves čas obrača samo nekakšen drobiž, za velike projekte pa ji zmanjkuje proračunski denar?
“To je res. V vseh mandatih prejšnjega političnega vodstva je bila Izola razprodana zasebnikom. Imate celo ladjedelnico, ki ni več občinska (50.000 kvadratnih metrov zemljišča), nadalje 30.000 kvadratnih metrov
Argoline... Težko je karkoli postoriti, če ni sprejetih prostorskih aktov. Teh gospa županja Pečanova nikoli ni hotela sprejeti, ker je najlažje mečkati tako, malo po malo. Če sprejmete OPN (občinski prostorski plan) za celotno Izolo potem se točno ve kje lahko zidate. Ce pa tega ne sprejmete, sprejemate po koščkih (OPPN) in delate usluge razno raznim, Galebovcem in ne vem še kakšnim podjetjem, raznim Jovanovičem, Orlom itd. Oni so vodili Izolo ”.
Katerih načrtovanih projektov niste uspeli uresničiti in za katere menite, da bi jih, če bi bili izvoljeni?
“Kot prvo sem obljubil slemensko cesto za Korte v šestih mesecih. Dogovor je bil z Darsom. Potekli so trije meseci in nič se ni premaknilo. Obljubili smo dokončanje kanalizacije v Kortah, sprejetje OPN in projekt Argoline. Prisilili smo Abanko, da je kot hipotekarna lastnica počistila nesnago s tega območja, preprečil sem tudi druge apetite po tem prostoru, ki mora biti izključno namenjen turizmu visoke kakovosti in še bi lahko našteval".
Kako ocenjujete dolgoletno pravdanje Občine Izola z Marinvestom, ki ste ga sicer nasledili. Kdo je tu res končni zmagovalec?
“Občina je v tem sodnem sporu z Marinvestom zmagala. Mi smo dobili sodbo, ki je pravnomočna. Marinvest bi moral že do 24. oktobra 2010 Občini Izola plačati odškodnino v znesku 1,6 milijona evrov. Sprašujem aktualnega župana, zakaj ni še ni tega iztržil”?
Z izgradnjo univerzitetnega kampusa bo Izola bo postala univerzitetno mesto. Kaj ste k temu prispevali vi kot župan?
“Občinsko zemljišče je bilo dano UP v času županovanja Brede Pečan. Jaz sem ta projekt samo podpiral. Do neprofitnega bloka smo že zgradili cesto, ki pa bi jo bilo treba speljati še do univerzitetnega kampusa ”.
Kako ocenjujete delo novega župana mag. Igorja Kolenca?
“Doslej ni naredil čisto nič. Obnaša se kot da je to podjetje v stečaju. Pripravlja novo sistematizacijo, kjer hoče odpustili 30 ljudi. Delo teh ljudi - občinskih uradnikov - pa bo najbrž dal razno raznim drugim institucijam ali drugim podjetjem. V času volilne kampanje je obljubljal je 3500 novih zaposlitev, sedaj pa naj bi kot prvo 30 ljudi vrgel na cesto ”.
Zaposleni ste v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani kamor se vsak dan vozite na delo, kar je zagotovo naporno. Vemo, da ste želeli v izolski bolnišnici ustanoviti svoj center srčno-žilne kirurgije. Kdo vas pri tem ovira? Kako je s koncesijo in ali res o tem noče nič slišati minister za zdravje?
“Vsak dan se vozim na delo v UKC, operiram, dežuram, hodim operirat
tudi v Bosno. Tam sem mentor, učim mlade zdravnike, predavam po svetu. Nedavno tega sem predaval v New Yorku na svetovnem kongresu in tam prikaza! operacije kot jih izvajam jaz. Moram reči, da sem spet požel veliko priznanje.
Glede centra? Takrat je minister Keber dodelil koncesijo Metki Zorc, ki je bila histologinja in ne meni kot srčnemu kirurgu. To je tako kot da bi mehanično delavnico dali novinarju, ne pa mehaniku. Takrat so me okrog prinesli. Danes bi bila ta institucija pod mojo taktirko pravi tretji center za srčno kirurgijo, kar pa sedaj ni, ker nima urgence.
Kdaj pa kdaj to pokrijem jaz. Leta 2005 sem bil izvoljen za osebnost Primorske, ker sem urgentno rešil dve mladi življenji. Iz izolskega Medicorja sedaj paciente za urgentne operacije pošiljajo k nam v Klinični center. Njihov kirurg pride namreč v Medicor občasno.
Glede koncesije. Minister za zdravje, ne vem kaj mu je, ima tudi sam koncesijo, ne vem pa zakaj bi nasprotoval. Nekdanji direktor SBI Krajnc in Edvina Gregorič sta mi podpisala pogodbo o delu v izolski bolnišnici, da sem na tej podlagi lahko dobil koncesijo. Ce iz tega ne bo nič in če se ne bom mogel dogovoriti iz izolsko bolnišnico, bom to koncesijo prenesel na Klinični center, ali kakšno drugo regijsko bolnišnico ”.
Ali torej izolska splošna bolnišnica ni zainteresirana za svetovno znanega srčnega kirurga?
“Da in ne. Pogovarjam se z gospodom direktorjem SBI, dr. Derničen. Vse je še nekako v zraku ”.
Kaj so vam torej dali?
“V Kliničnem centru sem opravil povprečno letno 220 operacij. Dali so mi polovično koncesijo, v vrednosti 600 tisoč evrov. Tudi po zaslugi napačnega medijskega obveščanja sedaj ljudje mislijo, da sem prejel denar v žep. Resnica je povsem drugačna. Za ta denar moram priskrbeti vso opremo, kader, najemnino, ves potreben material in operirati 107 bolnikov. Lahko mi verjamete, da to ni tako preprosto ”.
Naslednje leto 2012 so državnozborske volitve. Imate v IJN primerne kandidate za poslanska mesta?
“Ljudje me nagovarjajo, da bi kandidiral za poslanca. Dvomim pa, da se bom za ta korak odločil. Sicer pa imamo sposobne ljudi, ki bi lahko suvereno kandidirali ”
Ali tudi vi osebno menite, da je vladna koalicija pripeljala državo na rob gospodarske in finančne učinkovitosti ter da premier Borut Pahor strokovno ne obvlada svoje funkcije?
"Kot človek je name pustil prijeten vtis. Mislim pa, da so mu določene stvari zbežale iz rok. Rdeče okovje je pač premočno ”.
Franc Krajnc
4
■
primorski ufHp
Februar 2011
V Dragonji dokončno zaprli deponijo
17. januarja 2011 so morali v Dragonji dokončno zapreti polno odlagališče odpadkov in že je nastal problem kako naprej, kajti stroški odvažanja odpadkov na druga oddaljena legalna odlagališča bodo vsekakor višji in to morda že aprila?
GOJUP in neuspešno dogovarjanje
Konzorcij GOJUP in njegove aktivnosti so bili
predstavljeni občinskim svetom obalno-kraških občin že oktobra 2005.
Predsednica je bila Breda Pečan. Naloga Gojupa je bila predložiti merodajnim organom občin regionalni koncept ravnanja z odpadki, saj se je že takrat vedelo, da zaradi prostorskih, naravovarstvenih, poselitvenih in drugih dejavnikov ne bo šlo več tako naprej ter da bo treba na področju
odvažanja, sortiranja obdelave in predelave ter recikliranja odpadkov nekaj storiti, pa tudi pravila EU so že takrat narekovala drugačen pristop.
Predvsem pa je bilo že takrat dano opozorilo občinam da, ko bodo polne stare obstoječe klasične deponije, ne bo mogoče več postavljati novih. To je tudi že takrat pomenilo konec odlaganja vsega na kup, zasipavanja jam, gramoznic in še bi lahko naštevali.
Regionalni koncept ravnanja z odpadki je že leta 2005 predvideval aktivnosti na treh ravneh; na lokalni - občinski (zajemanje, zbiranje in ločevanje odpadkov na izvoru, postavitev zbiralnic ter transport), na regionalni -medobčinski ravni (naknadno sortiranje, obdelava in predelava odpadkov, trženje sekundarnih surovin, kompostiranje, biološka razgradnja odpadkov ter priprava za termično obdelavo na nacionalni ravni), na nadregijski - nacionalni ravni (termična obdelava preostanka odpadkov, izkoriščanje energije pri tem procesu in odlaganje ostankov.
5. natečaj za najboljši poslovni načrt Primorske
Podjetna Primorska 2010/2011 Nagradni sklad 15.000 evrov.
! PnS
ZKBG

Problem je bila lokacija
Člani Gojupa so se dolga leta dogovarjali in iskali novo morebitno lokacijo, a ni prišlo do konkretnega uspeha. Vzporedno je propadla tudi koordinacija obalnih županov, ki jo je odpovedal koprski župan Boris Popovič, sicer pa sodelovanje med nekdanjimi obalnimi župani, ki so izhajali iz različnih političnih opcij, tako ali tako ni bilo možno.
Novi poskusi
Pred kratkim je koordinacijo (in obujanje Gojupa) glede iskanja optimalne rešitve prevzel piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič, ki sedaj po nalogu župana Bossmana išče tudi najbolj primemo rešitev
za ureditev piranskega mimjočega prometa, dostopa do mesta in morebitno prestavitev zapornice na novo lokacijo pred garažno hišo na Fornačah. Deponije, ki še zadostujejo sicer strogim okoljskim pogojem, lahko še delujejo, kar nekaj pa je že takih, ki so ali prepolne, ali pa ne zadostujejo evropskim predpisom. Piranske je kot vemo polna in zaprta od 17. januarja 2011 dalje, odpadke odvažajo na oddaljeno lokacijo, izolska pa lahko še nekaj časa deluje. Roki za ureditev tega vprašanja po Sloveniji so različni. O okoljskih vprašanjih, ki zadevajo tudi odlagališča,je govoril minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnic, ki je bil 17. januarja gost na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru.
Evropska sredstva so še vedno na voljo, zagotoviti pa je treba projekte, ki zadevajo tudi izračune, ustrezne ekološko varovane lokacije... Sedaj je že skoraj popolnoma jasno, da na Obali take deponije ne bo.
Dejstvo je, da bo odvažanje odpadkov na morebitno drugo bolj oddaljeno lokacijo dražje tako za podjetja kot za gospodinjstva in posameznike.
Išče se konkretna rešitev
Geološki zavod Slovenije je županom občin, članicam Gojupa, že leta 2005 predstavil metodologijo in karto območij, ki bi bila primerna za odlagališče, nato pa se je kar po vrsti zatikalo. Nihče ni hotel odlagališča pred svojim pragom. Sedaj že kar 17 občin z Obale, Krasa ter Notranjske snuje skupni center za ravnanje z odpadki in vse kaže, da se bo lokacija našla, pa čeprav od obale oddaljena 70 kilometrov. Sledi izračun delitve stroškov odvoza odpadkov glede na količine, število kilometrov, prebivalcev, naselij in podobno. Po starih izračunih, ko je v Konzorciju sodelovalo samo 8 občin, bi bil delež Občine Piran 14%, Kopra 40%, Izole 12%. Ta bi moral biti sedaj nižji.
Franc Krajnc
Davorin Devetak (tajnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst), Sergio Stancich (Zadružna Kraška banka), prof. dr. Rado Bohinc (rektor Univerze na Primorskem), Matjaž Primc (direktor Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske - UIP), Andrej Baričič (direktor visokošolske ustanove Gea College) in mag. Borut Širca (direktor Poslovne enote AS v Kopru) so 10. januarja na sedežu UIP v Kopru predstavili vsebino 5. natečaja za najboljši poslovni načrt Primorske - Podjetna Primorska 2010/2011.
Natečaj je usmerjen k spodbujanju nastanka novih inovativno naravnanih podjetij in tako tudi po svoje prispeva k razvoju podjetništva na Primorskem. S tem tudi sledijo njihovemu poslanstvu in želji po povezovanju akademske sfere z gospodarstvom, je dejal prof. dr. Rado Bohinc.
V ta namen so letos natečaj nadgradili z novo kategorijo nagrade za najboljši poslovni načrt za spin-off-podjetje in s področja integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij. Izbor je namenjen mladim, študentom, akademikom, raziskovalcem, podjetnikom, inovatorjem in drugim posameznikom s Primorskega, iz zamejstva in ostale Slovenije.
Natečaj poteka v času od decembra 2010 do maja 2011. Rok za oddajo osnutka poslovnega načrta (2 strani) je 15. 2.2011. Strokovna komisija bo nato izbrala 10 do 13 finalistov. Zaključna prireditev oziroma razglasitev finalistov bo 24. maja 2011, predvidoma v Avditoriju Portorož, kije tudi eden izmed številnih pokroviteljev.
Nagradni sklad znaša 15.000 evrov
Nagrajeni bodo trije najboljši poslovni načrti, ki prejmejo denarne in praktične nagrade. Ob uvrstitvi v finale so vsi finalisti deležni brezplačnih podjetniških delavnic in storitev svetovanja za izboljšanje poslovnega načrta v vrednosti 400 evrov.
1.	nagrada: 600 evrov, ki jo zagotavljata Adriatic Slovenica in Zadružna kraška banka in polletna brezplačna uporaba pisarne UIP (Gonzaga-pro).
2.	nagrada: prenosni računalnik UP (Saop) in brezplačna uporaba poslovnega spletnega programa MiniMax za 1 leto (Saop).
3.	nagrada: poslovni mobitel (mobitel) in računovodske storitve v protivrednosti 1500 evrov (Fipos).
Nagrada za spin-off podjetje 1500 evrov, za področje integracije mobilnih in spletnih komunikacijskih tehnologij 1500 evrov.
Natečaj sofinancirata Ministrstvo za gospodarstvo RS in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.
Franc Krajnc
*
Kakšen naj bi bil idealni Piran?
Na to vprašanje so Pirančani poskušali dobiti odgovor na okrogli mizi v okviru srečanj na Domoznanskih četrtkih, 10. februarja, v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja ZRS UP, Bolniška 20 v Piranu. Udeležence je najprej pozdravil organizator srečanja Slobodan Simič Sime, Mediteranum.
Po tem kar smo tam slišali bi se morda moralo glasiti vprašanje Kakšni naj bi bili idealni Pirančani? Namreč, kakor koli obrnemo so na pogovorih povečini eni in isti, kot je na srečanju v piranski knjižnici dejala Natalija Planinc. Razvnamejo se običajno pri vprašanju kaj bi morala storiti za mesto Občina Piran, da bi resnično zaživelo kot gospodarsko, turistično in kulturno mediteransko središče. Ne vprašamo se kaj bi moral narediti vsak sam, da bi bilo življenje v mestu lepše. Na vprašanja kakšno naj bo mesto Piran navzven in kakšno naj bo življenje v njem, katere arhitekturne elemente je potrebno ohranjati in vzdrževati, kako mestu povrniti sijaj in nekdanjo identiteto, kako povezati ljudi v njem so poskušali dati odgovor arhitekt Salko Pivač, Pirančan Vinko Oblak ter publicistka in vikendašica Vlasta Cah Žerovnik. Dobro obiskano srečanje je povezoval mag. Peter Štoka iz domoznanskega oddelka Knjižnice Srečka Vilharja v Kopru.
Kaj lahko stori Občina?
Kot za stavo se na takih in podobni srečanjih v Piranu vedno pojavi vprašanje kaj naj stori Občina?
Nekaj čistega vina je natočil Boris Kočevar, ki je povedal, da je Občina Piran že poskušala s taksami obremeniti lastnike praznih prostorov, a iz tega ni bilo nič. Pa še nekaj. Običajno se pojavi tudi vprašanje ali nima Občina v mestu veliko število praznih prostorov, ki bi jih lahko poceni oddajala, kot seje to zgodilo na primer v Izoli “Lokali za en tolar”? Kočevar: “Občina je svoje tovrstno premoženje v mestu že zdavnaj skoraj v celoti prodala”!
Povedal je tudi, da je skupina zanesenjakov že leta 2005 pripravila projekt “Piran, moje mesto”. Spomnimo se, daje na okrogli mizi na to temo v Gledališču Tartini Marino Antolovič javno obljubil takratnih 200 milijonov tolarjev, kijih bo portoroško turistično gospodarstvo vložilo za revitalizacijo mesta in pestrejšo
turistično ponudbo. Iz te obljube seveda ni bilo nič. Tik pred volitvami leta 2006 zadeva Piran, moje mesto ni šla naprej, saj nova oblast tega ni hotela speljati do konca”.
Vprašanja so se kar vrstila: Kaj bo z mandračem, pomolom, zakaj je manj ribičev, kako to, da ni zadovoljivo rešen mirujoči promet. Ali slednjega ne bi mogli idealno rešili s tunelčkom proti Fiesi, da bi lahko avtomobili krožili. Postaviti bi bilo treba tudi kašno garažno hišo v mestu...
Salko Pivač: “Vrtimo se v krogu”.
"Ne moremo reči, da je bil problem prometa v Piranu pred desetimi leti drugačen. Glede sistematične prenove mesta se v 20 letih ni zgodilo nič. Mesto je nekaj, kar v svojem bistvu ne omogoča individualnega načina življenja in bivanja. Če hočemo, da bo to idealno, zahteva ogromno dialoga. Morda bi kazalo ustanoviti nek zavod, ki bi se ukvarjal z mestom? Desetletja se pogovarjamo in se ne zgodi nič. 21 let sem se trudil živeti v Piranu, potem sem odšel”.
Na fotografiji (z leve); Salko Pivač, Vlasta Cah Žerovnik, Vinko Oblak, mag. Peter Stoka.
Vinko Oblak: Mesto bi moralo biti ena sama turistična blagovna znamka!
“Mesto se ne sestoji samo iz ulic in tlakov. Ni nekih dolgoročnih načrtov za vzdrževanje. Tako gre s ponudbo vred samo navzdol. Zakaj naj ne bi na primer nekje stal napis: “Piran mesto ribičev”? Ne predstavljam si Pirana brez bark, ribičev, trgovin, garaž... Če bo mesto izgubilo dušo, bodo odšli tudi prebivalci. Kje so dani pogoji za mlade družine, da bi jih zadržali v Piranu”, seje vprašal Oblak.
Bruno Fonda, podžupan:
“Veliko sem poslušal osebe, ki so rojene tu v mestu. Danes iskati nekdanjo identiteto? Težko. Naš način življenjske biti je rezultat tega, kar smo in kaj smo bili. Tu so živeli
različni narodi. Te identitete ni več”!
Od 8600 stanovanj v občini že skoraj 1/3 v lasti vikendašev!
Vlasta Cah Žerovnik,
vikendašica:
“ Odnos me malo moti. Vse nas mečete v isti koš. Jaz v mestu ne bi spremenila nič. Zame je Piran idealen. Morda manjka kakšen igralni kotiček za otroke.
Koledar Domoznanskih četrtkov ob 18.00 uri:
10. marec 2011: Ali Pirančani še verujejo?
14. april 2011:	Stranpoti
piranskega turizma.
12. maj 2011: Kako se upravljajo Zgodovinska mesta - izkušnje in metode.
Februar 2011
■ w
primorski u¥p
Veselo v Kmečkem turizmu pri Mahniču
Pirančanke zaplesale z Gvinejci
Zgolj
naključje je hotelo, da so se člani in članice Društva istrskega prijateljstvana ponovoletnem srečanju v Kmečkem turizmu pri Mahniču v Dragonji (14. januarja) lahko
prijetno družili tudi z delegacijo gospodarstvenikov iz Ekvatorialne Gvineje, nekdanje španske kolonije, ki jo je na poslovni obisk v Slovenijo povabil podjetnik Srečko Dumanič iz družbe Neomar iz Ankarana. Z
Visoki računi za ogrevanje stanovanj v Luciji
Na računih je kar 18 različnih postavk. Zneski na položnicah za december tudi do 240 evrov. Poleg stroškov za ogrevanje vključujejo tudi porabo skupne el. energije, čiščenje, upravljanje in druge „malenkosti“, vse to pa je razburilo uporabnike, ki so se po prejetju decembrskih položnic začeli pogovarjati o masovni zavrnitvi računov.
V Ogrevanju Piran pojasnjujejo, da lahko stanovalci sami vplivajo na porabo toplotne energije in posledično nižje račune.
naročil, nima pa likvidnih sredstev za nakup repromateriala. Govorilo seje, da naj bi TVM kupil koprski Cimos, a informacija ni potrjena.
Slovenija je prva država, ki je gostila delegacijo iz daljne neodvisne afriške
delegacijo je k Mahniču prišel tudi piranski župan Peter Bossman, ki je delegacijo že pred tem sprejel v občinski palači. Domačine in člane društva je pozdravil tudi svetovalec predsednika Ekvatorialne Gvineje Andres Moises MB Obono, ki je povedal, da so z Gospodarsko zbornico	Slovenije
podpisali sporazum o sodelovanju. Zanimajo se tudi za nakup 50 novih avtobusov, ki bi jih naročili pri TVM Maribor, a kaj ko je ta družba verjetno že pred stečajem. Ima namreč veliko
države s pol milijona prebivalci, neposredne sosede Kameruna. Delegacijo je že pred prihodom v kmečki turizem sprejel tudi piranski župan Peter Bossman.
V obvestilih, ki jih je nekdanje občinsko podjetje Ogrevanje Piran d.o.o. (sedaj v lasti družbe Petrol, ki je v pretežni lasti KAD in SOD), s podpisanim Srdanom Puričem - direktorjem podjetja, nalepilo na vhodna vrata stanovanjskih stolpičev so zapisali, da se tarifni sistem od samega začetka veljavnosti ni spremenil. Gre namreč za fiksne in variabilne stroške. Mesečno se v skladu s predpisano metodologijo spreminja le cena za dobavljeno enoto toplotne energije. Vhodna energenta sta kurilno olje in električna energija. Pišejo, da morajo v skladu s prejeto koncesijo vsako spremembo cen javiti Ministrstvu za gospodarstvo in Občini Piran. Slednja naj bi torej izvajala nadzor nad upravičenostjo spremembe cen?
Stanovalci ne razumejo izračunov in obrazložitve
Ogrevanje Piran priznava, da so bili računi za ogrevanje v decembru 2010 v primerjavi z enakim mesecem 2009 veliko višji. „December 2010 je bil za 8,5% hladnejši od decembra 2009, nabavne cene kurilnega olja so se povečale za 27%. December 2010 je bil za 103% hladnejši od novembra. Nabavne cene kurilnega olja (glavni -variabilni strošek) so bile višje za 27%. Morda bi stanovalci bolje razumeli, če bi navajali razliko povprečne mesečne temperature v stopinjah Pišejo tudi, da je treba pri izračunu stroškov upoštevati različne kraje, objekte, ali gre pri obračunavanju za pavšal ali dejansko ceno, „transmisijske“ izgube stavbe zaradi
Prvo srečanje izolskih gospodarstvenikov
Župan Občine Izola mag. Igor Kolenc je 2. februarja 2011 v Manziolijevi palači v Izoli, ob sodelovanju Območne obrtno-podjetniške zbornice Izola, sklical prvo srečanje izolskih gospodarstvenikov, na katerem so se podjetniki pogovarjali o možnostih razvoja, črpanja kreditnih sredstev domačih bank in sredstev iz skladov EU.
Zupan Igor Kolenc je izrazil zadovoljstvo nad odzivom gospodarstvenikov in hkrati poudaril željo po še večjem sodelovanju javnega in zasebnega sektorja, zlasti tudi na področjih investiranja za nove pridobitve.
Beseda je tekla predvsem tudi o možnostih naložb v izkoriščanje sončne energija, kar je pri nas v Sloveniji šele na začetku in še najmanj takih projektov je na Primorskem, na obali, kjer je relativno največ sonca. Investiije v izkoriščanje sončne energije so pri nas še vedno relativno visoke in morda tudi na kratkoročno donosne.
Banka Koper je za inovativne razvojne projekte s tega področja, pa tudi za druge, pripravljena ponuditi ugodna posojila, je na srečanju povedal član uprave Banke Koper Rajko Henjak in podjetnikom prikazal tudi izračun stroškov kreditiranja. Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je zbranim predstavil priložnost črpanja evropskih sredstev.
FOTO: FK-Primorski utrip.
slabe izolacije, starosti objekta, k temu pa je treba prišteti seveda tudi stroške upravljanja objekta, toplotnih postaj ...
S tem pa obrazložitve, zakaj toliko višje cene še ni konec. Podjetje navaja tudi več možnosti za prihranke na energiji.
Števci, kot da jih ne bi bilo?
Mariborsko podjetje Komunia je pred nedavnim v stanovanjskih stolpičih v Luciji (za vsako stanovanje posebej) vgradilo merilne števce za porabo toplotne energije za ceno 240 evrov za kos, kar so morali plačati stanovalci oziroma uporabniki.
Nekateri stanovalci na Liminjanski cesti v Luciji, ki so za december prejeli račun z astronomsko vsoto (skupaj z vsemi obračunanimi stroški tudi do 240 evrov) se jezijo in ne morejo razumeti zakaj so prejeli tako visoke račune, če so pridno zapirali ventile ogrevalnih števcev. Predstavniki mariborske družbe Komunia in Ogrevanja Piran so glede na pripombe stanovalcev 25. januarja na Liminjanski cesti pregledali delovanje toplotnih merilnih števcev. Rezultati meritev še niso znani.
Na računu za ogrevanje kar 18 postavk!
Stanovalec v stolpiču na Liminjanski 91, ki ima trisobno stanovanje, je za december 2010 od Ogrevanja Piran d.o.o. prejel račun s kar 18 različnimi postavkami v skupnem znesku na
položnici 236,43 evra.
Med poglavitnimi zneski na računu je navedeno: Poraba kurilnega olja (variabilni del) 149,52 evra, obračun stroška „delitve“ (obračunska moč) 27,01 evra, daljinsko ogrevanje (fiksni del) 17,78 evra, sledijo stroški dela upravitelja 10,74 evra, stroški čiščenja skupnih prostorov 8,56 evra, ureditve požarne varnosti, porabe skupne električne energije, eko- sklad, vzdrževanje toplotnih postaj in drugo, kar znaša skupaj 236,43 evra.
Izračun kaže, da naj bi se položnice zvišale za okoli 40%, strošek ogrevanja v skupnih stroških pa naj bi znašal 83,31 %.
Zupan Bossman predlaga energetsko pisarno
Na negodovanje stanovalcev je reagirala tudi Občina Piran, ki od podjetja Ogrevanje zahteva pojasnilo, zakaj je prišlo do takih podražitev. Zanimivo je, daje Občina Piran oziroma njen prejšnji župan metodologijo oziroma način graditve variabilnih stroškov tudi potrdila! Župan Peter Bossman sedaj po vzoru Izole predlaga skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ustanovitev energetske svetovalne pisarne, kjer bi uporabniki dobivali ustrezna pojasnila, tudi glede možnosti pridobivanja evropskih sredstev. To bo zagotovo prineslo še dodatne stroške. Na reklamacije so (pravno gledano) dolžni odgovarjati izvajalci storitev- to je Ogrevanje Piran d.o.o.
Župan Pirana sprejel izgnance
Župan Občine Piran Peter Bossman je 7. februarja v predsedniškem salonu občinske palače sprejel osem izgnank in izgnancev, ki so bili v času največjega vzpona nacifašizma pred 70. leti še kot otroci posamično ali skupaj s starši nasilno izgnani v različne kraje in države.
Svoja pričevanja in osebne zgodbe o doživetjih v takratnem tragičnem času so izpovedali Tončka Senčar, predsednica Krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije Piran (izgnana v Nemčijo), Alojz Weiss (izgnan na Hrvaško), Roža Kandus (v Italijo), Mira Zorc (v Avstrijo), Marijana Lenassi (v Srbijo), Hočevar Pavla (Gonars). Brvar Paternost in Darinka sta bila begunca. Sprejema se je udeležil tudi Tomaž Hočevar, predsednik Obalnega društva izgnancev.
Načrt največjega nacističnega zločinca Adolfa Hitlerja, ki je leta 1941 na balkonu mariborskega trga Rotovž dejal “Naredite mi to deželo spet nemško”, so dosledno začeli izvajati Gestapo in nacifašistična vojska, ko so začeli nasilno z velikimi železniškimi transporti izganjati zavedne Slovence. Po nekaterih podatkih naj bi bil v času 2. svetovne vojne iz zbirnih taborišč (Reichenburg in drugih) odpeljan “v neznano” vsak tretji Slovenec. Veliko sreče so imeli tisti izgnanci, ki so se znašli v delovnih taboriščih in v Srbiji, kajti za milijone v uničevalnih taboriščih ni bilo poti domov. 27. februarje dan holokavsta, datum, ko je nacistični prvi policaj Heinrich Himmler Hitlerju predlagal dokončno rešitev židovskega vprašanja. Med izgnanci je bilo 20 tisoč otrok, ki še niso dopolnili 10 let.
Dan izgnancev je 7. junij, ki je posvečen tudi spominu na 1. veliki transport izgnancev iz Slovenskih Goric, 7. junija 1941.
“Danes se govori samo o trpljenju in pogromih nad Židi, morda malo premalo o drugih”, je dejala Tončka Senčar, ki je tudi zaprosila župana za gmotno pomoč za njihovo delovanje.
6_______________________primorski u¥p_____________________
Slovenijo je mogoče voditi bolje
*	42,5 milijarde evrov bruto dolga;
*	13,5 milijarde evrov neto dolga;
*	4 milijarde raznih državnih jamstev;
* 1,73 milijarde evrov letnega proračunskega primanjkljaja;
*	500 milijonov evrov slabitev rezervacij v bankah;
* 3000plačilno nezmožnih podjetij in nevarna veriga neplačevanja;
*	800 milijonov evrov zadolžitev prebivalstva za najeta stanovanjska posojila;
*	154.000javnih uslužbencev;
*	115.000 brezposelnih oseb, od tega več kot 35.000 pri obrtnikih;
* 6.471 obrtnih podjetij, ki so v letu 2010 zaprlo vrata, od tega 2.381 gradbenih.
Kapitalistični način proizvodnje nas je pripeljal v težko gospodarsko stanje, katastrofalne razmere v malem gospodarstvu, visoke dolgove in brezposelnost. Vsak Slovenec v povprečju že dolguje 5.744,00 evrov. Janša bi se vrnil na oblast, če bi ga podprla večina ljudstva in strank.
“Tudi mi, kakor vse druge države EU se ubadamo z gospodarsko krizo, a nam po mojem mnenju gre dobro...”, je na nedavnem obisku v ZDA dejal predsednik vlade Pahor.
O dolgovih Slovenije in slabem gospodarskem stanju smo v Primorskem utripu že med prvimi pisali spomladi 2007 in že takrat omenjali domnevno relativno visoko številko 19 milijardah evrov bruto dolga. Po petih letih naj bi se bruto dolg povečal na 42,5 milijarde, ki se spreminja, neto dolg pa na 13,5 milijarde evrov. Preračunano v tečaj nekdanje nemške marke je to že več kot je bila leta 1989 zadolžena nekdanja Jugoslavija!
Makroekonomski položaj Slovenije se v tem času kot vse kaže ni izboljšal. Nasprotno. Je katastrofalen, opozarjajo obrtniki. Slovenija je še vedno v stanju, ko se mora zadolževati, ko pada vrednost kapitala, beležimo preskromno rast proizvodnje, preveliko odvisnost podjetij od že najetih bančnih posojil, zaradi česar govorimo o dezinvestiranju namesto novem investiranju, ki bi omogočilo gospodarski zagon. Ni pa (še) na poti v grški ali irski scenarij. Zaskrbljujočaje slabitev bančnih rezervacij (povečini zaradi neizterjanih zapadlih terjatev, ker posamezniki (pravimojim tajkuni) po menedžerskem prevzemu podjetij niso v stanju vračati najetih bančnih posojil, prihaja pa tudi do vse večjih zadolžitev prebivalstva. Sokrivdo lahko nosijo tudi naivne banke, ki so z lahkoto odobravale posojila za menedžerske odkupe družbenih podjetij. Lokalni vidik: Skoraj celotni
turistični Portorož je pod hipoteko! Gospodarski in negospodarski subjekti v zadnjem času iščejo rešitev v zviševanju cen blaga in storitev (ne glede na zakonitost ponudbe in povpraševanja), zaradi česar nam grozi nov val inflacije, posledično pa tudi pritisk na zvišanje plač in pokojnin.
Nizka vrednost skupne valute evro pomaga izvoznikom, da so lahko bolj konkurenčni na ameriškem, ruskem in azijskem tržišču, po drugi strani pa to vpliva na rast cen.
Gospodarstveniki in politiki, ki so nas pahnili v tako krizo (govorijo, da je prišla od zunaj), nam nikakor ne bi smeli predavati kako iz nje - in prav to se dogaja. Kako na primer zgleda, če vam predsednik Istrabenza govori o skrbnosti gospodarjenja? Imamo optimističnega premiera, ki je morda zgrešil poklic in je ob vsem neštetim verjame, da se bo Slovenija
kmalu povzpela na vrh naj bogatejših evropskih držav. O reformah bodo na vladi še govorili - do konca mandata 2012, ko bodo nove parlamentarne volitve. Imamo ministra finančnika, ki še komaj obvladuje stanje javne porabe in socialnih transferjev, ko se pred njegovimi očmi povečuje proračunski primanjkljaj, ker pač ni načrtovanih davčnih prihodkov, ob tem pa nastaja tudi nevarna verige neplačil. Imamo dobro plačane parlamentarce, ki izgubljajo svoj dragoceni čas v medsebojnih političnih prepirih, kar lahko dnevno videvamo na TV 3.
Znašli smo se v svojevrstni ekonomski metamorfozi - zapiranja v lastne okvire, ko bi podjetja le prodajala svojo blago in ne bi kupovala tujega. Tako ni ekonomskega ciklusa, ni gibanja, kar nas lahko popelje v še večji gospodarski zastoj in novo zadolževanje.
Franc Krajnc
Za boljšo cestno in železniško povezavo med slovensko in hrvaško Istro!
zapletenega vozla, ki se mu reče prometna povezava med slovensko in hrvaško Istro.
Vsi prisotni so v en glas opozarjali na probleme, poslanec SD Marjan Križman pa je na posvetu v Tinjanu določene rešitve predstavil tudi v številkah.
“Jutri bo Hrvaška polnopravna članica EU, ko nas ne bodo več ločevale meje, zato moramo že danes delati na boljših povezavah”,
je menil načelnik mesta Buzet Valter Flego. Pripraviti in uskladiti je treba primerno prostorsko dokumentacijo ter dograditi progo Trst-Reka-Istra. Vprašanje je tudi ali bo Slovenija pravočasno zgradila hitro cesto Koper - Dragonja, ki bi se navezala na že skoraj dokončano avtocesto (Vpsilon) v hrvaški Istri.
Na posvetu v Tinjanu in v Buzetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki iz Slovenije, so ponovno opozorili, da si slovenska in hrvaška Istra zaslužita boljšo železniško in cestno povezavo, ki bo tudi podlaga za večjo gospodarsko sodelovanje med sosednima regijama, pospeševanje turizma in to prav sedaj, ko bi oblastni organi zaradi nerentabilnosti radi celo ukinili železniško progo.
Na koordinaciji v Buzetu so predlagali ustanovitev meddržavne delovne skupine, ki bi spodbudila predlagano reševanje že zares zelo
Na fotografiji: Posvet o povezavi prometne infrastrukture v Tinjanu, 23. oktobra 2010. FOTO: FK-Primorski utrip.
Župan Izole: ..Ukrepal bom“!
Izolski župan mag. Igor Kolenc je občinske svetnike seznanil s stanjem občinskih financ, ki ne kažejo najbolje. Za 2,33 milijona nerealiziranih terjatev.
Župan Občine Izola mag. Igor Kolencjena3. redni seji občinskega sveta (27. januarja) seznanil občinske svetnice in svetnike z okvirnimi rezultati poslovanja Občine Izola v proračunskem letu 2010, ko so sprva načrtovali kar okoli 30 milijonov evrov proračunskih prihodkov, nato pa sprejemali spremembe in dopolnitve, zmanjšali na 27 milijonov in končno kot kaže pristali na polovici. Kriza pač, tudi v lokalni samoupravi, ki mora prodajati premoženje, če hoče živeti.
Izvrševanje proračuna Izole v letu 2010
Prihodki: 16.277.038,00 evrov Odhodki: 19.196.282,00 evrov
Kar 2,33 milijona evrov naj bi preknjižili na konto spornih terjatev, odpisati pa bo treba 47.802,25 evra.
„V tej občini želim narediti reorganizacijo, da ne bo prišlo do takih anomalij. Ukrepal bom“, je povedal župan Igor Kolenc. Kako naj bi to izvedel pa svetniki še niso izvedeli.
Davorina Adlerja (LDS) in Slavka Samotorčana (Lista Mef in Izolani) je zanimalo kako je v občini prišlo do zmanjšanja proračuna, do zastarelih terjatev, do toliko aktualnih spornih terjatev ter ali bodo ljudje, ki so bili zadolženi za izterjavo, odgovarjali ter kako ukrepati?
Pri terjatvah gre v pretežnem delu za neplačila najemnin za oddane občinske poslovne prostore in občinska stanovanja. Gre tudi za dolg Marine Izola v znesku 1,6 milijona evrov, ki kot kaže še ni poravnan.
Februar 2011
primorski uMp
Varuhinja človekovih pravic obiskala Koper
Na pogovor prišlo 16 oseb, 18 jih še čaka.
“Toliko jih nismo pričakovali”, je 9. februarja na novinarski konferenci na sedežu Mestne občine Koper dejala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je s svojima dvema pomočnikoma -višjima svetnikoma - obiskala občino, da bi ugotovila ali so obalnim ljudem kršene človekove pravice.
Na pogovor je prišlo 16 pobudnikov, še 18 pa jih še čaka na sprejem. Varuhinja je povedala, da letno v različnih krajih po Sloveniji opravijo okoli 10 obiskov. Lansko leto je varuhinja obiskala Piran, kjer se je seznanila s treni akutnimi problemi posameznikov, letos februarja pa je obiskala Mestno občino Koper. Dejala je, da pogovori potekajo nekako v treh fazah: najprej se pogovarja z županom, nato s pobudniki, ugotovitve pa na koncu pojasnijo na novinarski konferenci.
"Po pogovoru z županom Popovičem smo izvedeli, da v Mestni občini Koper ni nekih nerešljivih problemov, z izjemo onesnaževalca Iplasa”, je bila zadovoljna varuhinja. Povedala je tudi, da je občina v Popovičevem mandatu zgradila več kot 200 neprofitnih stanovanj. Ker je vse nekako izgledalo kot dobra reklama za župana smo varuhinjo vprašali, ali morda župani stvari nekoliko olepšajo?
Nič o imenih in priimkih
O imenih in priimkih oseb, ki so iskale pomoč pri varuhinji, ni želele govoriti. Očitno v Kopru ni nobene velike zgodbe. Povedala je primer zasledovanja ljudi, ki so na bolniški,
ki po nekih pravilih sploh ne bi smeli stopiti iz hiše. Uspeli so vnesti določbo naj zdravniki vpišejo v bolniški karton pacienta, da se sme sprehajati na prostem.
Veliko je na videz drobnih zadev, ki težijo malega človeka, ki potrebuje socialno pomoč. Na primer odklop elektrike. Socialna pomoč se premalo razlikuje od minimalne plače ali pokojnine, pa primeri postopkov preživnine za otroke, nerazumno dolgi sodni postopki itd.
Kaj lahko stori varuh?
Varuh človekovih pravic ima možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri organih, ki spadajo v njegovo pristojnost. V ta namen ima pravico pridobiti vse informacije, lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti, vladi in državnemu zboru lahko da pobude za spremembo zakonov in drugih predpisov, kakor tudi sodiščem lahko posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic.
Česar ne more?
Ne more pa odpraviti kršitve oziroma nepravilnosti namesto pristojnega državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil. Ne more spreminjati odločb navedenih organov niti namesto njih odločati. Varuh praviloma ne obravnava zadev, če je od kršitve minilo več kot eno leto in če niso bile pred vložitvijo pobude varuhu izkoriščene možnosti pritožb oziroma pravnih sredstev. Prav tako praviloma ne more obravnavati zadev, ki potekajo pred sodišči, z izjemo neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti. Varuh tudi nima pristojnosti do zasebnikov in gospodarskih družb zasebnega sektorja.
Svoje ugotovitve izdaja v letnem poročilu, ki ga obravnava Državni zbor.
Naslov:
Varuh človekovih pravic RS Dunajska cesta 56,	1109
Ljubljana.
Brezplačni klic in informacije: 080 15 30.
Izola
Naj živi GIZ
Novi direktor je Danilo Markočič, mag. turizma.
Z imenovanjem Danila Markočiča (DeSUS) za v.d. direktorja izolskega Gospodarskega interesnega združenja za turizem nekateri optimisti pričakujejo reinkarnacijo te asociacije.
Večino potrebnih sredstev za delovanje združenja zagotavlja Občina Izola iz svojega proračunskega denarja, zbranega iz turistične takse. Združenje, v katerem bo morali imeti glavno besedo hotelirji, gostinci in turistični delavci, je doživljalo vzpone in padce, v svojem bistvu pa nikoli ni dobro zaživelo in je tako tudi počasi uspešno usahnilo, saj je v Izoli očitno lepše življenje za plotovi svojih vrtičkov kot pa odkrito sodelovanje. Tudi zato smo od prejšnje občinske oblasti večkrat slišali, da bo Občina izstopila iz združenja, saj je v bistvu bila glavni plačnik vseh nastalih stroškov.
Danilo Markočič, do nedavnega pomočnik direktorja Kobilarne Lipica za gostinstvo, naj bi kot magister turizma potegnil zaspani voz naprej in se kmalu sestal z izolskimi gostinci.
Povezovanje interesov in skupni nastopi ter promocija izolske turistične ponudbe doma in v tujini postaja vse pomembnejše, zlasti sedaj, ko se svet še vedno nahaja v resni gospodarski krizi.
Emil Mihalič novi direktor Urada RS za nadzor iger na srečo
Vladaje na seji 3.2.2011 imenovala Emila Mihaliča za direktorja Urada RS za j nadzor prirejanja iger na srečo.
: Mihalič je nazadnje bil zaposlen v družbi za prirejanje posebnih iger na srečo Casino Portorož.
Urad za nadzor prirejanja iger na srečo je organ v sestavi ministrstva za finance.
: Med njegove naloge sodijo nadzor nad dejavnostjo iger na srečo ter preverjanje in analiziranje podatkov za sklenitev koncesijskih pogodb oz. izdajo dovoljenj prirediteljem iger na srečo.
Denis Bele novi direktor izolske Komunale
Občinski svet	Izola je
na svoji 3. redni seji, 27. januarja	2011,	imenoval
Denisa Beleta iz Gažona za direktorja javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. za štiriletni mandat.
Župan Občine Izola mag. Igor Kolenc je v svoji obrazložitvi zakaj se je med štirimi kandidati, ki so sicer vsi izpolnjevali pogoje, odločil prav za Beleta povedal, da ga je prepričal program kandidata, ki vključuje tudi trženje storitev izolske Komunale. Nihče od svetnic in svetnikov ni nasprotoval imenovanju (samo eden vzdržan), pa tudi vprašanj iz njihovih vrst skorajda ni bilo. V naše uredništvo pa smo že prejeli nekaj pripomb na imenovanje češ, da si župan gradi svoj krog nekdanjih sodelavcev, ko je bil zaposlen še v Tomosu.
V	obalnih občinah začasno financiranje
Vsi trije obalni župani Peter Bossman, mag. Igor Kolenc in Boris Popovič so že pred časom sprejeli sklepe o začasnem financiranju občin od 1. januarja do 31. marca 2011, ko smejo uporabiti sredstva proračuna do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju proračuna za leto 2010.
V	Izoli in Piranu kot kaže ne bo težav s sprejetjem proračuna za leto 2011, v Kopru pa zaradi KS Ankaran, ki se hoče izločiti in postati samostojna občina, ne vedo kako bi ga sestavili, je pred nedavnim povedal Boris Popovič. Značilno za večino slovenskih občin je, da morajo, če hočejo zakrpati letni proračun, solidno delovati in služiti občankam in občanom, zadostiti vsem nujnim potrebam, prodati kar veliko premoženja. Mnogi se sprašujejo doklej bo to še mogoče.
V	Izoli bi želeli prodati za 5 milijonov raznih zemljišč, v Piranu pa pričakujejo od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 3,54 milijona evrov. Sicer pa naj bi izolski proračun znašal okoli 26 milijonov evrov.
Občinski svet Izola ugotavlja stanje občinskih financ. O proračunu naj bi razpravljal 28. februarja.
Medtem, ko bodo v izolski občini na občinskem svetu prvič resno spregovorili o proračunu 28. februarja, so v Piranu (s kar nekaj pripombami za spremembe postavk) v občinskem svetu že opravili prvo branje 28. januar 2011.
Nekdanji župan Tomaž Gantar je bil kritičen glede predvidene strukture odhodkov proračuna. Med drugim je vprašal zakaj Občina nima v proračunu, ali vsaj v strategiji razvoja, rešitve glede garažne hiše na Fornačah, ki je sedaj v 100-odstotni lasti Kraškega zidarja. Alen Radojkovič je menil, da bi morali povišati koncesnino, ki jo sedaj Občini Piran plačuje Marina Portorož. Tomaž Gantar mu je odgovoril, da tako (prenizko op. p.) določila njegova stranka SD, ko je bila na oblasti še Vojka Štular. Podžupan Občine Piran Bruno Fonda ni bil zadovoljen z višino sredstev, ki je namenjena za delovanje Samoupravne narodne skupnosti Italijanov Piran. Ker gre tudi za zmanjšanje prispevkov občine za delovanje TZ Piran je svetnik Boštjana Vranješ našel izvirni predlog, da naj bi povečali turistično takso. Predlogov kako “strukturirati” občinski proračun je bilo še kar nekaj. Tudi glede ureditve hudournika v Pacugu.
Za delovanje Občine Piran 33,9 milijona evrov
Občinski svet Piran je 28. januarja v prvi obravnavi sprejel predlog proračuna za leto 2011, s kar nekaj pripombami pred dokončno potrditvijo. Svetniki se niso odločili za dokapitalizacijo Casinoja.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Župan Peter Bossman ni komentiral pripomb nekaterih svetnikov glede predlagane strukture in višine proračuna, ki bo verjetno sprejet že v začetku marca.
Kot se glasi odlok v Občini Piran v letu 2011 pričakuje proračun v znesku 33.988.383,24 evrov. Finančni primanjkljaj, ki ji je izkazan v bilanci A in kaže na razliko med prihodki in odhodki, znaša 2.206.699,01 evrov in je krit s prenosom neizkoriščenih sredstev na dan 31. 12.2010. Občina Piran je likvidna, ima še okoli 7 milijonov dolga, ki pa ga redno odplačuje. Pisanje o prezadolženi občini v rumenem tisku je torej odveč.
V proračunsko rezervo za leto 2011 namenjajo 110 tisoč evro. O uporabi te rezerve do višine 21 tisoč evrov lahko samostojno odloča župan.
Kadrovanje v piranski občini
Bo prišlo do zamenjav tudi v vrhu uprave Okolja?
Predsedniku uprave Javnega podjetja Okolje Piran čez dober mesec in pol poteče štiriletni mandat. Ker krožijo govorice o „kadrovskih pomladitvah" iz vrst zmagovite SD tudi v tem podjetju, smo predsednika uprave Barrileta in občinskega svetnika LDS vprašali, če je morda o tem že kaj seznanjen.
„0 tem ne vem nič. Razpisali smo mesto drugega člana uprave. Meni poteče mandat čez dva meseca".
Februar 2011
8
primorski uMp
Kdaj dokončna meja s Hrvaško?
Mednarodno arbitražno sodišče bo začelo s postopki določitve meje šele, ko bo znana odločitev glede pravnomočnega članstva Republike Hrvaške v EU.
V Sloveniji živimo v upanju, da bodo mednarodni arbitri upoštevali naše zahteve po celovitosti Piranskega zaliva, neškodljivem teritorialnem izhodu na odprto morje in prevzemu 113 hektarjev ozemlja, s katerim dejansko že 18 let upravlja Hrvaška.
Pogled s Savudrije, kije bila za komuno Piran izgubljena že leta 1954. Danes je na rtu Savudrije že velik turistični kompleks s golf igriščem. Če bi meja potekala s kopnega na Kaldaniji bi bila del Savudrije in celoten zaliv piranska.
Na hrvaškem radi rišejo črte. Tokrat se je pojavila sredinska ribolovna črta v Piranskem zalivu. Malo protestiramo in spet je vse tiho, čakajoč na sklepe arbitražnega tribunala, ki naj bi začel delati šele, ko bo dokončno znano, ali bo Republika Hrvaška zares postala pravnomočna članica Evropske unije. To naj bi se zgodilo šele čez dobra tri leta, torej morda leta 2014. Zunanje meje EU, ki je v Istri v Sečovljah in Dragonji, pa ne bo mogoče premakniti do BiH še najmanj 10 let!
Veliko
zamujenega
Dovolj je, da pogledamo stare	(uradne)
dokumente in videli bomo kako lepo je bilo vse zapisano. Tudi to, da so v katastrsko občino (k.o.) Sečovlje leta 1954 sodili med drugim tudi zaselki na levi strani Dragonje, da je Slovenija opravljala regulacijo voda na območju Dragonje in kanala svetega Odorika in ne Hrvaška, da torej meja nikakor ni mogla potekati po Dragonji.
Nasprotno. Hrvatom bi skoraj uspelo dokazati, da je meja potekala po stari strugi Dragonje kar bi pomenilo, da bi lahko mejo začrtali pri nekdanjem rudniku premoga in bi današnje letališče Portorož sodilo k Hrvaški.
V Spomenici Občinskega ljudskega odbora Piran za ponovno priključitev savudrijskega predela v občini s staro občinsko mejo piše, da je bivša meja občine Piran potekala na jugozahodni strani nekako po sredini Savudrijskega polotoka in naprej v smeri južno od reke Dragonje ter je zajemala Piranski zaliv v celoti. Savudrijski severni predel je stoletja dolgo pripadal piranski občini in to vse do leta 1945 ter je z ostalim delom občine predstavljal zaključeno gospodarsko celoto.
Da so prebivalci (večinoma Italijani in Slovenci) pripadali občini Piran potrjuje tudi nekdanja Avstro-Ogrska monarhija. Zadnje avstrijsko uradno štetje pred prvo svetovno vojno (1910) namreč potrjuje, da na savudrijskem ozemlju občine Piran ni bilo Hrvatov. Res pa je, daje ugotavljanje nacionalnosti takrat temeljilo bolj na govorni izpovedi posameznikov, ki so tam živeli. Če je vprašani spregovoril uradniku - popisovalcu v italijanščini ga je vnesel v popisni list kot da je po narodnosti Italijan. Italijani pa so to že takrat močno in zavedno tudi
počenjali.
Predel Savudrije, kije sodil k Občini Piran, so po upravni razdelitvi cone B STO priključili bujskemu okraju, po prenehanju STO leta 1954 pa neposredno k Ljudski republiki Hrvaški. Tako lahko ugotovimo, da je Piran dokončno izgubil Savudrijo že lata 1954!
Govori se o tako imenovani ljudski imovini, ki je bila za občino Piran izgubljena, ker očitno nihče ni ukrepal.
Bilo je krivično in upamo lahko le, da bo to dejstvo upoštevalo tudi arbitražno sodišče in piranski občini
Most, ki loči ozemlje Hrvaške in Slovenije, vsaj dokler ne bodo arbitražni sodniki določili drugače.
vrnilo del odvzetega savudrijskega ozemlja.
Edino sprejemljivo namreč je, da Slovenija vztraja glede pripada ozemlja (vključno z zaselki Bužin, Skrile in Mlini) in celovitostjo Piranskega zaliva po načelu dokaznih zgodovinskih dejstev in pravičnosti, pa tudi zaradi moralnega dolga R Hrvaške v času delitve pripadnosti ozemlja po ukinitvi STO leta 1954.
Hrvati so vedeli kaj delajo!
Hrvaška je brez soglasja Slovenije preusmerila na svoj mlin številne čisto praktične zadeve, ki imajo lahko dolgoročne posledice in bodo predstavljale težko delo za arbitre, ki naj določijo dokončno mejo, pa ne le v Istri, saj se podobno pojavlja pri Hotizi.
Tako je Hrvaška na slovenskem ozemlju v Istri onkraj Dragonje zgradila povezovalne ceste z njenim zaledjem, preusmerila dobavo električne energije iz slovenskega na hrvaško omrežje, preklopila telefonske
zveze iz slovenske omrežne skupine na hrvaško omrežje, začela z ukrepi upravnega nadzora nad prebivalstvom v zaselkih, leta 1992 začela s postopki nastavitve lastnega katastra in zemljiške knjige, nastavila svojo zemljiško knjigo v Bujah, nezakonito (a očitno s soglasjem naših oblasti) postavila objekt mejne nadzorne točke Plovanija na slovenskem ozemlju južno od Dragonje na točki, kjer smo temelje pripravljali mi, s katere pa so se naši gradbinci leta 1992 umaknili in postavili mejni objekt Sečovlje na severni strani tik pred kanalom sv. Odorika, kjer stoji še danes kot mednarodni mejni prehod, ki skupaj s mednarodnim mejnim prehodom Dragonja predstavlja zunanjo mejo EU v Istri.
Hrvaška revija Arena je v zvezi s slovensko gradnjo mejnega prehoda v Plovaniji takrat zapisala: “Došli su bageri in kamioni i počeli posao. Potjerali smo ih, intervenirala je policija.
Ako Slovencima nedostaje izlaz na more, zašto ga ne traže s druge Strane, prema Italiji...”.
Vrhunec vsega je bila potem tudi javna prodaja slovenskega ozemlja naj južni strani Dragonje, na hišah v slovenskih zaselkih pa so se znašle hrvaške hišne številke. Tako tudi na Jorasovih hiši, na kateri sta sedaj zavedeni dve številki,
Sečovlje 1 in še hrvaška
številka, ki pa jo je Joras snel. Omenili smo, da je Slovenija leta 1992 začela graditi mejno kontrolno točko na južni strani kanala sv. Odorika (na Plovaniji), odkoder pa smo se nato kot vidimo “morali” umakniti.
Iz pisma takratnega
predsednika hrvaške vlade Nikice Valentiča predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku (18. 5. 1994) naj bi bilo razvidno, daje objekt (hrvaška kontrolna točka na Plovaniji), začasne narave in ne prejudicira poteka mejne črte. Začasnost bo trajala najmanj do odločitve arbitražnega sodišča. Kakšna bo danes ne ve nihče.
Hrvati so tako ali tako že večkrat zarisali črto po sredini Piranskega zaliva, vodo, ki priteka iz Gradol pa sedaj plačuje Rižanski vodovod.
Pri tem ni treba posebej omenjati, da slovensko ozemlje onkraj Dragonje nadzoruje hrvaška in ne slovenska policija!
Hrvaška stališča so jasna
Koprski odvetnik Danijel Starman je večkrat poudaril, da smo Slovenci po naši znani slovenski nerodnosti ali neodločnosti zgubili območje v izmeri 113 hektarov, ki leži južno od reke Dragonje. Hrvaška tudi po osamosvojitvi Slovenije (ključni datum šteje 25. 6. 1991) daje vedeti,
da so zaselki Bužin, Mlini in Skrile del njenega ozemlja, da je polotok Savudrija na Hrvaškem ozemlju, da nič ne velja daritev dela ozemlja Savudrije, ki ga je skupaj z nekaj stavbami takratni piranski komuni leta 1893 podaril švicarski državljan Antonio Caccia. Originala darilne pogodbe očitno ni, je pa tabla z zahvalo Pirančanov, ki visi na steni stopnišča v občinski palači v Piranu.
Avnojska razmejitev je bila farsa?
Gibanje za celovito Slovenijo Maribor (predsednik je bil danes že pokojni
‘I PRESENTI E 1 FUTMRI CON CRATO ANIMO E AMMIRAZIOHE RIČ0R0IN0
. ANTONIO CACCIA
CITTADINO ELVETICO CHE
AL COMUNE D! P1RAN0 IPOSSESSI01 SALVORL A PU6LIC0 BENE LEGAVA
XVIII MARŽO MOCGGKCm
Tabla z zahvalo je, original dokumenta o daritvi posestva na Savudriji piranski komuni pa kot kaže nikjer.
Štefan Vrzela) je julija 1994 v Apelu poslancem DZ, Državnemu svetu in Vladi zapisalo, da smatra tako imenovano Avnojsko razmejitev za farso, ker te pozneje ni potrdil zvezni parlament in meja med republikami ni bila nikoli določena, sploh pa ne na Jadranu. Zato še velja režim “prosto morje”, ki je bil zakonito vpeljan po 1. svetovni vojni in tudi po 2. svetovni vojni Prav tako Gibanje zavrača Kučan-Peterle-Pučnik-Plutov dogovor s Hrvaško z dne 25. junija 1991, ker je nenaraven, nestrokoven, nezgodovinski in ponižujoč ter škodljiv za slovenski narod in državo.
Slovenija mora ohraniti neškodljiv teritorialni izhod na odprto morje, kar je tudi njena zgodovinska pravica podkrepljena s konvencijo OZN iz leta 1982 o morskem pravu.
Franc Krajnc
Berlusconi je zelo jezen!
Italijansko sodstvo je primerjal s tistim iz nekdanje NDR in politično policijo Stasi.
Predsednik vlade Republike Italije Silvio Berlusconi (74) je pritiske, kijih nanj izvajajo tožilci in italijansko sodstvo primerjal, z enakim v času NDR in politične policije Stasi, je v Bildu zapisal rimski dopisnik Albert Link. “Italijanski premier naj bi kot kaže dokončno izgubil živce. Neodvisno sodstvo v njegovi državi Italiji je primerjal s sodstvom	nekdanje DDR
(Nemška demokratična republika) in takratno državno tajno policijo Stasi”.
Berluscojiju očitajo prekoračitev pristojnosti	in prepovedane
spolne odnose z mladoletnico.
Dobrodošli na UP!
Bodoči študentje fakultet v okviru Univerze na Primorskem se sedaj temeljito seznanjajo s pestrostjo študijske ponudbe in številnimi novimi učnimi programi, ki so jih profesorji UP predstavili tudi na novinarski konferenci. Univerza na Primorskem bo letos dopolnila osmo leto. V času od ustanovitve do preteklega študijskega leta so razvili 43 programov, izobrazili 4049 diplomantov dodiplomskega in 1325
Prva zgradba kampusa v Izoli.
podiplomskegaštudijainksodelovanju pritegnili čez 300 uglednih domačih in drugih predavateljev ter izvedli več kot 600 mednarodnih izmenjav. Pridružujejo se jim nove fakultete. Z vpisom so zelo zadovoljni, so povedali. Med pomembnejše projekte UP sodi gradnja kampusa Livade v Izoli in kampusa Sonce v Kopru. Kljub vsemu pa se univerza še vedno bori za določeno finančno avtonomijo, ko ji država reže bolj tanek kos proračunske pogače. Nadvse pomembno štejejo uspešno zunanjo evalvacijo pri Zvezi evropskih univerz, je povedal rektor UP prof. dr. Rado Bohinc.
Donacija
NLB
Obalnemu
domu
starejših
občanov
V okviru novol etne humanitarne akcij e NLB Dobra zvezda, je banka doslej darovala že 52 tisoč evrov in ob tem obdarila 12 domov za starejše občane. Predstavnice NLB Koper so v petek, 14. januarja, obiskale Obalni dom upokojencev v Kopru in direktorica Podružnice NLB v Kopru Lučana Krmac je ob tej priložnosti direktorici doma Nevi Tomažič izročila donacijo simbolični ček v znesku 4.000 ter tako prijetno razveselila tudi tamkajšnje varovance. S podarjenimi sredstvi NLB si bodo v avli doma uredili kotiček za druženje in kupili počivalnike. V domuje 206 ležišč.
Februar 2011
ML
■ %
primorski u¥p
9
S pomočjo društva našlo svoj dom že 170 hrtov
UmmSm
V soboto, 5. februarja, je v Kopru v organizaciji slovenskega Društva pomoč hrtom potekal skupni sprehod slovenskih posvojenih hrtov. V društvu so tako želeli opozoriti na problematiko odsluženih hrtov in promovirati posvojitve prijaznih štirinožcev tudi na Obali.
Znano je, da jih lastniki v nekaterih zahodnih državah koristijo za tekmovanja in ko preneha njihova kariera, preneha tudi življenje!
Sprehoda seje udeležilo 18 lastnikov s svojimi posvojenimi hrti, ki so prek društva našli svoj topel dom in tako na novo zaživeli svoje »pasje« življenje. Za pasje udeležence so v ta namen v društvu pripravili rdeče rutice, na katerih je pisalo REŠN SEM! Nekaj več o problematiki te ogrožene pasme, ki jih na leto evtanazirajo okrog 20.000, smo povprašali predsednico društva Nino Žepič.
Vsak pes, čeprav morda včasih specifičen in s posebnimi potrebami, si zasluži dom, v katerem bo lahko živel prijetno in mimo do konca svojih dni. Še posebej odsluženi hrt, ki najpogosteje ni imel zavidanja vrednega življenja, si zasluži družbo ljudi, ki mu je pripravljena nuditi varnost in ljubezen ter ga prilagoditi na novo življenje.
V društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 2008, si prizadevajo, da bi pomagali javnost informirati o žalostnih usodah več tisoč velikih angleških hrtov tekačev (greyhoundov) in lovskih španskih hrtov (galgov). Glavni cilj prostovoljnega dobrodelnega delovanja je odsluženim hrtom tekačem in lovcem poiskati nove
in nasilju nad hrti, spodbujajo in podpirajo znanstvenoraziskovalne dejavnost na področju reševanja problematike hrtov.
Odsluženega hrta tekača ali lovca lahko posvojite prek Slovenskega društva za pomoč hrtov. Več na www. pomoc-hrtom.si. Vsi hrti, ki iščejo dom in so na voljo za posvojitev prek društva, so veliki psi. Življenjska doba hrtov je od 12 do 15 let, tako da se je treba zavedati, da bo posvojeni
Predsednica društva Nina Žepič
domove, v katerih bodo lastniki zanje ljubeče skrbeli. To jim do danes dobro uspeva, saj je od same ustanovitve prek društva našlo svoj novi dom preko 170 hrtov. V društvu organizirajo posvojitve hrtov iz zavetišč na Irskem in Španiji, informirajo javnost o problematiki hrtov, javno se zavzemajo proti tekaški industriji
prejšnj ega stoletja v Združenih državah Amerike in se od tam prenesel v Evropo. Kako hitro in močno se je stopnjevala priljubljenost te oblike iger na srečo, ponazarja podatek, da je bilo leta 1946 po svetu prirejenih kar 34 milijonov takšnih plačanih spektaklov.
Kje prirejajo pasje dirke?
hrt vaš družabnik kar nekaj časa, zato svojo odločitev glede posvojitve skrbno premislite. Hrti potrebujejo vsakodnevne sprehode, tudi v slabem, mrzlem in tudi deževnem vremenu. Živeti s psom pomeni poseben način življenja. Naj vam ne bo žal posvojiti enega od njih in ga tako ohraniti pri življenju. Izredno vam bo hvaležen in tako kar dvojno vračal ljubezen, med hrti, ki so iščejo dom in ljubeče lastnike, izbiral i svojega novega družinskega člana in družabnika, se boste zlahka zaljubili v kakšnega od odsluženih hrtov.
Problematika odsluženih hrtov tekačev
V mnogih državah se tekaške dirke s hrti prirejajo amatersko ter so namenjene zabavi psov in njihovih lastnikov (v Evropi so takšne dirke zelo priljubljene v Belgiji, na Danskem, Češkem, Finskem,v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem Švedskem in v Švici). Čeprav v nekaterih od teh držav prirejajo tudi profesionalne pasje dirke, se največ takšnih dirk organizira v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, na Irskem in v Avstraliji, kjer so del tradicije in zelo priljubljena različica iger na srečo. Prve tekaške dirke z velikimi angleškimi hrti naj bi priredili že leta 1876 v kraju Hendon pri Londonu, prvo pasjo dirko, kot jih poznamo danes (z ovalnimi tekaškimi stezami in mehansko vodeno umetno vabo, ki jo lovijo psi tekači), pa je leta 1912 organiziral Owen Patrick Smith, ki je iz sočutja do zajcev želel prekiniti tradicijo lova s hrti in spodbuditi ljudi, da greyhoundov ne bi več občudovali med tekom za živo vabo, temveč bi to njihovo izredno sposobnost opazovali na stadionih med lovljenjem umetne vabe. Sistem pasjih dirk s stavami se je izoblikoval v dvajsetih letih
Danes se največ profesionalnih dirk s hrti tekači prireja v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike (v 13-ih od 51 -ih zveznih državah), na Irskem, v Avstraliji in Novi Zelandiji. V manjšem številu se profesionalne pasje dirke organizirajo tudi v Argentini, Braziliji, na Kitajskem, Finskem, v Mehiki, Pakistanu, na Portugalskem, v Južni Afriki, na Švedskem in v Vietnamu. Mnenje večine navdušencev nad pasjimi dirkami je, da se s psi tekači ravna lepo, da so negovalni hišni ljubljenci, ki tečejo predvsem iz veselja. Morda obstajajo tudi takšni, vendar so zelo redki.
Hrt sredstvo za služenje denarja
Psi tekači so v glavnem obravnavani kot sredstvo za služenje denarja. Večina tekaških hrtov je vzrejena na tako imenovanih farmah tekaških psov. Živijo v krdelu drugih hrtov in brez večjega stika s človekom, prav odnos s človekom pa je za te pse, ki so bili v preteklosti vzrejeni za družabnike vladajočega sloja, najpomembnejši.
Ko prihodnje hrte tekače prodajo
S
Prijaznega hrta je posvojila tudi Irena Dolinšek.
trenerjem in organizatorjem dirk, običajno bivajo v tesnih kletkah (1,1 metra dolžine X 1,2 metra širine X 0,90
metra višine), v katerih preživijo večino svoje tekaške kariere.
Življenje hrtov tekačev ni prijetno niti zavidanja vredno. Lastniki jih ne tudi ob vrhunskih rezultatih ne razvajajo s priboljški, nimajo igrač, da bi se lahko igrali in zabavali, nihče jih ne crklja. Prehrana večine teh psov ni dovolj kakovostna, sprehodi povprečnega tekaškega hrta pa so omejeni na pohajkovanje med poligonom in kletko. Vse, kar imajo od življenja, so le tedenski treningi in tekme med vikendi. Za doseganje vrhunskih rezultatov lastniki hrte tekače pogosto pretepajo ter ustrahujejo z električnimi in drugimi pripomočki, uporabljajo pa se tudi poživila, zaradi katerih ima veliko tekaških hrtov prebavne motnje in pokvarjen želodec.
Sekunda ali dve pomenita mejo med življenjem in smrtjo. Več kot polovica psov se izkaže kot neuporabna že v dveh letih. Tisti, ki ostajajo, tečejo v povprečju tri do štiri leta, zelo redki so psi, ki tečejo še po 6 letu starosti.
Le vsak četrti tekaški hrt ima to srečo, da ga posvojijo.
Ob koncu tekaške kariere
Ob koncu čaka vse tekmovalne pse tako imenovana »upokojitev«, vendar pa žal za večino pomeni konec kariere tudi konec življenja. Po podatkih britanskih humanitarnih organizacij naj bi se na Irskem in v Veliki Britaniji vsako leto skotilo okoli 60 tisoč velikih angleških hrtov, od teh naj bi bilo 40 tisoč ubitih že kot mladičev, ker naj ne bi dosegali ustreznih kriterijev za pse tekače. Okoli 20 tisoč novih hrtov začne vsako #	leto tekmovati
in je vpisanih v	bazo
profesionalnih tekačev, enako število, torej 20 tisoč, pa jih vsako leto zavržejo, ker niso več primerni za tekmovanje. Le vsak četrti tekmovalni hrt ima to srečo, da ga uspejo rešiti organizacije za pomoč hrtom in ga posvojijo prijazni ljudje kot hišnega ljubljenčka, ostali končajo na pasjih deponijah, kjer jih evtanazirajo, ali kot psi za poskuse.
Jubilejni 20. SOF
Letošnji Slovenski oglaševalski festival (SOF) naj bi pokazal realno stanje na področju oglaševanja, oblikovanja in pomena uspešnosti blagovnih znamk.
Slovenska
oglaševalska zbornica v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin v dneh od 30. marca do 1. aprila 2011 organizira jubilejni 20. Slovenski oglaševalski festival, ki ga letos poimenujejo Manifest zrelosti.
Spoznanje torej, da so se v dvajsetih letih, odkar deluje strokovno srečanje predstavnikov slovenskih oglaševalskih agencij, propagandistov in oblikovalcev, stvari precej spremenile. S finančno in gospodarsko krizo je v zatonu tudi oglaševanje, ni pravih idej, premalo vlagamo v blagovne znamke. Grenko spoznanje kako vsi govorijo o tem, kako lahko trženje premaga recesijo - in potem vsi znižajo sredstva za trženje, je med drugim zapisal Boštjan Prijanovič, predsednik Slovenskega združenja oglaševalskih agencij pri Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ).
Lučka Peljhan, izvršna direktorica tekmovalnega programa 20. SOF, napoveduje novosti - in tudi nagrade za najboljše.
Oglaševalcem in njihovim znamkam je namenjeno tudi posebno priznanje SOF Dobre vile, ki nagrajuje duhovitost v oglaševanju.
Podelili bodo deset velikih nagrad, zlata in srebrna priznanja, priznanja za kreativne dosežke posameznikov v tekmovanju OFF SOF in najbolj zaželeno priznanje Agencija leta ter stanovska priznanja.
Rok za prijavo del je 24. februar 2011.
20. SOF bodo odprli v sredo, 30. marca, ob 13.00 uri s projekcijo del, prijavljenih v tekmovalni del festivala.
Pa še res je
Nekoč je vozil tramvaj
Pirančani so se pred mnogimi leti manj jezili in razmišljali o tem kako priti v svoje lepo mesto.
Med Lucijo in Piranom je namreč vsako uro vozil tramvaj in ustavljal kar na Tartinijevem trgu.
Po 60 letih je viden napredek; v mesto se lahko pripeljete z modernejšim - in celo svojim vozilom. Po 15 minutah obotavljanja in iskanja parkirišča boste ob izhodu „nagrajeni“ s tremi evri.
Morda niste vedeli
Premalo spanja lahko vodi k srčnemu infarktu
Londonski strokovnjaki s področja medicine so v posebni raziskavi oziroma študiji na več sto tisoč primerih ugotovili, da lahko človek, ki daljši čas noč za nočjo spi manj kot 6 ur na dan, z več kot 50-odstotno verjetnostjo tvega srčni infarkt.
10
Februar 2011
■
primorski u¥p
V Piranu podelili športna priznanja za leto 2010

Športnici leta 2010 sta Tina Mrak in Teja Černe, Jadralni klub Pirat.
Zaslužna športna delavca: Marjan Matevljič (Jadralni klub Pirat) in Boris Požar (Balinsrsko društvo Lucija).
Priznanje Tini Mrak.	Priznanje Teji Černe.
Prireditev Športnik Občine Piran 2010 je bila II. februarja 2011 v Tartinijevem gledališču v Piranu, na kateri so podelili priznanja najboljšim športnicam in športnikom ter zaslužnim športnim delavcem.
Športnici leta 2010 sta Tina Mrak in Teja Černe, Jadralni klub Piran. Ekipa leta v individualnih športnih panogah 2010: Erika in Simona Fabjan, Volley Club Portorož.
Ekipa leta v individualnih športnih panogah: Rokometni klub Piran. Priznanje za dosežek v neolimpijski športni panogi:	Dejan Struna,
Ribiško in potapljaško društvo Piran.
Priznanja je prejelo tudi 27 obetavnih mladih športnic in športnikov.
Med najobetavnejše športne dogodke v letu 2010 so uvrstili teniško prireditev Banka Koper Slovenia Open, ki je žal v Portorožu ne bo več.
Priznanja so prejeli tudi državni prvaki v olimpijski in neolimpijski panogi, nekateri pa tudi posebna priznanja. Priznanja so podelili župan Peter Bossman, direktor Mladinskega in športnega centra Matjaž Ukmar, podžupan Občine Piran Bruno Fonda in občinski svetnik SD Alen Radojkovič.
V Piranu odprli novo kantino
Župan Občine Piran Peter Bossman in Umberto Radojkovič sta 28. januarja 2011 zvečer svečano odprla novo kantino - manjši gostinski lokal v neposredni bližini obstoječe kantine Radojkovičevih, na Trgu 1. maja 10 v Piranu.
V novi kantinibodo gostom ponudili različne prigrizke in odlično vinsko kapljico blagovne znamke M o n t e Moro, ki jo bo med drugimi dobavljal Matjaž Bobič iz Salare pri Kopru.
Za popestritev večera so poskrbela piranska dekleta, ki so zapele nekaj domačih pesmi.
A Na fotografiji levo zgoraj: Župan Peter Bossman in lastnik Umberto Radojkovič odpirata novo Kantino v Piranu.
► Ob sicer nekoliko hladnem večeru je bilo kar živahno.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Koper
Okrogla miza o nevrotiki
Kaj mislijo nove znanosti o človeku, ki zaradi sodobnega razvoja in življenja doživlja tudi strese. Na vprašanje človeške nevrotike bosta na okrogli mizi v sredo, 16. februarja ob
18.00	uri v preddverju palače Tarsia na sedežu Primorskih novic, OF 12 (nasproti Radia Koper) poskušala odgovoriti gosta okrogle mize dr. Tea Logar, filozofinja in Toni Pustovrh, mladi raziskovalec. Okroglo mizo bo vodil dr. Anton Mlinar (ZRS Koper).
Razstava slik v Galeriji Banke Koper
Banka Koper v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran vabi na odprtje razstave slik priznanega grafičnega oblikovalca Koprčana Vojka Tominca, v sredo, 16. februarja ob 18.00 uri v Galeriji Banke Koper, Pristaniška 14 v Kopru.
Pobegi
Prireditev ob kulturnem prazniku -Zadružni dom, sobota, 19. februarja ob 18.00 uri. Nastopajo učenci OŠ Elvire Vatovec Prade in otroci Vrtca Pobegi, združeni mešani pevski zbor Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj, orkester harmonikarjev Aleša Segulina, domača pevska skupina Kulturnega društva Pobegi-Čežarji.
Izola
Srečanje ob 50-letnici transfuzije na Obali
V petek, 18. februarja 2011, bo minilo že 50 let, odkar je na Obali začela delovati transfuzija krvi. V tem času so v Centru za transfuzijsko dejavnost v Izoli pridobili veliko število rednih krvodajalcev, zagotovili dobre strokovne kadre in visoke standarde dela. O poslanstvu, ki ga uspešno izvajajo že 50 let, bodo spregovorili na srečanju v petek, 18. februarja, ob 14.00 uri v prostorih Centra za transfuzijsko dejavnost (v stavbi bolnišnice) Izola. Gosta srečanja bosta tudi prva vodja transfuzijske postaje dr. Božena Žen Boh in prvi krvodajalec ing. Ivan Pivec.
Kulturni dom
Večer posvečen Vuki Kumar - Hiti
Prireditev bo v Kulturnem domu v Izoli v četrtek, 17. februarja ob
19.00	uri. Odprli bodo tudi razstavo. Nastopili bodo plesalci Plesnega studia ALI in igralci Gledališča Steps Izola.
Knjižnica
Pogovor z zanimivim Izolanom
Gost 54. večernega klepeta z “Zanimivimi Izolani”, ki ga čitalnici izolske knjižnice (Livade) vodi Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria, bo Anton Baloh, profesor, učitelj, ravnatelj OŠ Koper in dolgoletni dirigent mnogim uspešnim pevskim zborom. Skupaj ga bomo spoznali v četrtek, 17. februarja, ob 19.00 uri.
Piran
Prireditev ob 60. obletnici OŠ
OŠ Cirila Kosmača Piran prireja v četrtek, 17. februarja, ob 18.00 uri v gledališču Tartini v Piranu slovesnost ob 60. obletnico slovenske šole v Piranu.
OŠ Cirila Kosmača Piran je pridružena članica UNESCO šol.
DRZNI Sl BITI
PIRANSKI
GIMNAZIJEC
Petek, 18.2., ob 13.30 in 18.30, Gledališče Tartini Piran Tradicionalna predstavitev mladih talentov.
Potopisno predavanje
Bojana Ljubeč: BARVA ŽAFRANA Sreda, 25.2., ob 19.30, Glavna dvorana Avditorija Portorož-Portorose Vstopnina:3 €
Sveti Peter
Revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
Nedelja 27.2., ob 17.00, Kulturni dom
Organizatorji: KD Sloga Sveti Peter, OI JSKD Piran, ZPZP/
Sečoveljske soline
Pogovor o podnebnih spremembah
Nekaj se spreminja, na kar moramo biti pozorni.
Mag. Tanja Ceglar iz Agencije RS za okolje, bo v petek, 18. februarja, ob 18.00 uri v multimedijskem centru na Leri, v Krajinskem parku Sečoveljske soline, govorila na temo: Podnebne spremembe in izzivi pri osveščanju javnosti.
Gre za strokovno srečanje v okviru projekta CLIMAPARKS, v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007 - 2013.
Čestitke Veroniki Fuks
Veronika Fuks je pred kratkim v družbi znancev in prijateljev v Kaminu Istra v Portorožu proslavila svoj življenjski jubilej. Naši znani in vestni gostinski delavki, sedaj že v upokojenskih vrstah, dolgoletni	naročnici
Primorskega	utripa,
iskreno čestitamo za njen 70. rojstni dan.
Na Fotografiji: Veronika Fuks, ob njej Venčeslav Hvala.
Februar 2011
primorski uMp
V	lucijski knjižnici
Pogovor s prof. Silvom Faturjem
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika so v lucijsko knjižnico povabili spoštovanega krajana, profesorja Silva Faturja, priznanega slavista, pisatelja, publicista in strokovnega ustvarjalca. V decembru je izšla njegova knjiga Okruški z zbranimi eseji, študijami in spomini. O njej in o njegovem delu seje z njim pogovarjala Ivica Eller. Veseli so bili obiska v sredo, 2. februarja 2011, ob 18. uri v čitalnici lucijske knjižnice. Prireditev so pripravili v sodelovanju s knjigarno Libris.
Sporna
"gostilniška"
pogodba?
Predsednik Sveta KS Sveti Peter Matjaž Bučinel nas je poklical in povedal, da naj bi nekdanji predsednik Sveta KS Vili Špeh 5.10.2010 podpisal sporno pogodbo o oddaji v najem prostora za gostilno v zgradbi Kulturnega doma v Svetem Petru, ki jo sicer tam krvavo potrebujejo, saj brez tega tam, razen Tonine hiše in nekaj prireditev v domu nimajo kaj pokazati. Pridobil sije mnenje občinske pravne službe in pravnice iz Sv. Petra, kjer kot kaže ne izključujejo elementov škodljivosti oziroma preveč velikih obremenitev za najemodajalca KS Sveti Peter. Spomnimo, da je gostilno pred petimi leti tam hotel urediti lucijski podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, ko je Občina Piran pod vodstvom županje Vojke Štular nameravala vložiti v celotno prenovo precejšnja proračunska sredstva. Več o tem in kdo naj bi bil najemnik v naslednji številki.
8. razstava »MATURANTSKI IN POROČNI UTRINKI«
Konec januarja je MISSON STUDIO, podjetje za organizacijo porok in ostalih svečanih priložnosti, organiziralo v Grand hotelu Union v Ljubljani razstavo idej in tendenc z naslovom »MATURANTSKI IN POROČNI UTRINKI«. V okviru razstave je bila tudi tradicionalna gala modna revija svečanih in poročnih oblek, ki jo je vodila Bernarda Žarn.
Namen razstave je bodočim maturantom in mladoporočencem na enem mestu predstaviti vso ponudbo, ki zajema tako organizacijo maturantskega plesa kot poroke. Sodelovalo je preko 70 ekskluzivnih razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije.
Obiskovalcem so se na več kot 1000 m2 predstavili saloni in izposojevalnice večernih, svečanih ter poročnih oblek z modnimi dodatki, modni oblikovalci, cvetličarji in aranžerji ter dekoraterji, plesne šole, fotografi, snemalci, zlatarji, slaščičarji, papirna galanterija, turistične agencije, vizažisti, frizerji, ponudniki prevozov, ognjemetov in ostalih storitev. Tridnevno razstavo je spremljal bogat program.
AKV

Poleg znanih manekenk smo na modni reviji v teleobjektiv ujeli tudi novinarki Manjo Plešnar (druga z leve) in Vlasto Cah Žerovnik (tretja z leve).
Razstava fotografij Bojana Velikonje
Fotoreporter Bojan Velikonja je v Galeriji Hermana Pečariča Piran, 20. januarja 2011, predstavil izbor svojih fotografij iz Irske, Škotske, Walesa, Francije, Slovenije... Razstavo je poimenoval Škljocl. Otvoritve se je udeležil tudi piranski župan. Razstava bo na ogled do 23. februarja. »Motivi in dogodki, ki jim sledimo na razstavi, so v bistvu izvzeti iz procesa minevanja in pozabe, saj je prav fotografija medij, ki najbolj verodostojno ovekoveči upodobljeno« je na otvoritvi povedala Nives Marvin, kustosinja Obalnih galerij Piran.
Bojan Velikonja dela od devetdesetih let kot fotoreporter pri različnih časopisih. Od leta 1995je zaposlen pri Dnevniku. Predseduje Društvu slovenskih fotoreporterjev Enooki. Pripravil je šest samostojnih razstav in sodeloval na sedmih skupinskih. Za svoje fotografije je prejel že tri visoke nagrade.
AKV
Zidarska
Porušila seje hiša
Obtoženi: Opeka, betonsko železo in cement
Prvi obtoženi - opeka: „Krivi ste, ker ste bili preozki11!
„Ne, nisem kriva, povedala sem, da bi morala biti širša in močnejša11
Drugi obtoženi - betonsko
železo: „Krivo si, ker si bilo vgrajeno petka namesto desetka11!
„ Ne nisem krivo, protestiralo sem in zahtevalo, da moram biti močnejše in debelejše11. Tretji obtoženi - cement: „Nisem nič kriv. Če me prej pri gradnji niste rabili, me tudi sedaj ne mešajte zraven11.
Posebno priznanje dr. Borisu Filliju
Rotary International je članu Rotary kluba Portorož dr. Borisu Filliju podelil posebno priznanje in zahvalo ob 80-obletnici roterijstva na Slovenskem za nesebično pripravljenost pomagati in širitev medsebojnega razumevanja in
Srečanje s Henrikom Neubauerjem
Mestna knjižnica Piran je v petek, 14. januarja 2011, organizirala srečanje z dr. Henrikom Neubauerjem in predstavitev publikacije Spretnost odrskega mečevanja. Uglednega gosta, avtorja številnih del s področja opere in baleta, opernega režiserja, koreografa, rednega profesorja na Akademiji za glasbo, zdravnika in publicista je predstavila novinarka Lea Kalc-Furlanič.
Knjiga je prvi praktični priročnik odrskega in tudi filmskega mečevanja v slovenskem jeziku. Poleg zgodovinskega pregleda mečevanja in prikaza različnih vrst orožja so natančno razložene osnovne prvine mečevanja kot tudi podrobne vaje za borbe v dvoje in za oder uporabne daljše borbene etude.
Dr. Henrik Neubauer z Javorko Križman (pobudnico srečanja) in primabalerino Lidijo Sotlar, pedagoginjo in publicistko.
Dr. Henrik Neubauer sodi med ikone snovalcev s področja opere in baleta svetovnega kova, žal pa na predstavitvi v Piranu ni bilo nikogar od povabljenih iz Občine, nekaj nerodnosti pa je treba pripisati piranski knjižnici, ki menda ni pravočasno povabila zainteresirane javnosti s tega področja.
AKV
Za dobro voljo
Žena, ki rada poje
Žena reče svojemu soprogu: “Zakaj se vedno umakneš na balkon, ko jaz pojem”?
“Zato, ker želim, da me sosedje vidijo, da ne bi mislili, da te pretepam”.
I Mali oglasi I
^ Oddamo stanovanje v najem
V središču Lucije oddamo I opremljeno novo klimatizirano I ■ stanovanje v samostojni hiši v i * izmeri 40 kvadratnih metrov. ■ | Števci ločeni. Souporaba dvorišča, | zagotovljeno parkirno mesto pred I hišo.
| Informacije: 041 249 806
Ui
NAROČILNICA .
primorski uTr'p
IME IN PRI1MEK:_ TOČEN naslov:
POSTNA številka:
LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR
datum:__________________ podpis:_______________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obaia 125, 6320 Portorož
Februar 2011
Tartinijevo priznanje Občine Piran je prejel Slobodan Simič Sime
Piranski župan Peter Bossman izroča Tartinijevo priznanje Slobodanu Sintiču Simetu. FOTO: FK-Primorski utrip.
Letošnje občinsko praznovanje Dneva kulture 8. februarja v portoroškem Avditoriju sicer ni privabilo toliko obiskovalcev kot pretekla leta, žal tudi ni bilo večine vabljenih občinskih svetnikov, a je bilo vseeno lepo in prijetno. Prireditve so se udeležili visoki gostje: Valentin Inzko, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji, Svijetlan Berkovič, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji in Marina Simeoni konzulka Republike Italije v Kopru.
Prireditev, na kateri je operni pevec Neven Stipanov v uvodu zapel slovensko himno- Prešernovo Zdravljico, je bila v večjem delu posvečena piranskemu virtuozu Giuseppu Tartiniju, saj smo tudi lahko prvič v Avditoriju slišali zvoke Tartinijeve violine, ki jih je iz strun odlično izvabljal Žiga Faganel, ob spremljavi Tomaža Sevška (čembalo) in Domena Marinčiča (viola da gamba).
Po pozdravnem nagovoru župana Petra Bossmana, ki je dejal, da ni naključje, da Slovenci kot eden redkih narodov praznujemo svoj kulturni praznik in ni naključje, da
(PaveCin (BogomiCa (Rodnic
ZCatoporo
Pavel in Bogomila iz Lucije sta se poročila pred 50. leti. Njun jubilej skupnega življenja, v katerem sta se jima rodili dve hčerki in sin, sta proslavila v krogu domačih 7. januarja 2011. Čestitamo!
Dobro obiskana predstavitev knjige
V četrtek, 27. januarja, zvečer je prof. dr. Marko Pavliha v Rezidenci Park Lucija predstavil svoje najnovejše knjižno delo Nismo rojeni le zase. Knjiga je izšla v založbi Libris. Pogovor z avtorjem je vodil Slavko Ivančič, sicer predsednik Sveta KS Portorož. Tako kot običajno je tudi na tokratnem srečanju z zanimivimi gosti nastopila pevska skupina Klapa Solinar, za dobro kapljico pa je poskrbel vinar Pucer z Vrha.
AKV
smo sprejeli Prešernovo Zdravljico za svojo himno, ki govori o mim, sožitju in dobrih sosedskih odnosih. Piran je eno samo kultumo-zgodovinsko mesto in pričakovanja župana, da bi nam pri njegovi nadaljnji izgradnji malce le pomagala država, se bodo morda uresničila.
Nekaj svojih misli o današnji slovenski kulturi in kulturnem prazniku s skoraj pol stoletno tradicijo pri nas je povedala slavnostna govornica, ministrica za kulturo Majda Širca.
Dramski igralec Janko Petrovec je v italijanščini interpretiral Tartinijevega Vražjega trilčka.
Nastopil je slavnostni trenutek. Na oder je stopila najstarejša občinska svetnica Tatjana Voj (LDS) in podala obširno obrazložitev komu pripada čast prejeti letošnje Tartinijevo priznanje. Prišlo je v zaslužne roke kulturnega izvajalca, pisca, izdajatelja, fotografa in vernega pričevalca piranske stvarnosti, Pirančana Slobodana Simiča Simeta. Kulturni večer so popestrile plesalke Društva baletnih umetnikov Slovenije, v koreografiji Vlaste Dedovič.
Prvič smo lahko v Avditoriju slišali ubrano igranje na Tartinijevi violini.
Rože za ministrico.	Kulturne prireditve se je udeležilo okoli 180 gostov.
NLP Strukturiran depozit 1
Vem, da lahko ujamem pravo priložnost!
Ujemite naložbo v depozit, ki ima potencial za višje donose. NLB Strukturiran depozit 1 z neto ročnostjo 5 let (z izplačilom dne 17. 3. 2016) vam zagotavlja 100-odstotno izplačilo glavnice in minimalnega nespremenljivega dela obresti. Hkrati pa obstoji možnost, da je donos na vložena sredstva višji, saj je spremenljiv del obresti vezan na gibanje vrednosti enot premoženja izbranega delniškega podsklada.
Vpisno obdobje traja od 1. februarja do 14. marca 2011
Ob sklenitvi NLB Strukturiranega depozita 1 prejmete tudi simbolično darilce.
Za več informacij se oglasite v NLB Poslovalnici v Kopru, Pristaniška 45, (05) 610 30 50,NLB Poslovalnici v Izoli, Trg republike 3, (05) 663 06 00 ali NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114, (05) 617 51 02.
NLB®
www.nlb.si/strukturiran-depozit-1
Kontaktni
Pravno pojasnilo: NLB Strukturirani depozit 1 je bančni denarni depozit in se obravnava kot zajamčena vloga v skladu in pod RS. št. 131/06 s spremembami). Ta dokument v ničemer ne izraža kakršnegakoli naložbenega nasveta ali priporočila oziroma p strank, ki razmišljajo o vplačilu denarnih sredstev v NLB Strukturirani depozit 1. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, jamči za spremenljivega dela obrestne mere, ki je odvisna od donosnosti izbranega podsklada krovnega sklada NLB Skladi. Pretekli done posamezne prihodnje vrednosti enot premoženja izbranega podsklada krovnega sklada NLB Skladi tudi nižje od izhodiščnih. Nc manjem vplačil v NLB Strukturirani depozit 1 opravlja bančno storitev sprejemanja depozitov od javnosti, za katero je ustrezno r dovoljenje Banke Slovenije. S podrobnejšimi pogoji vplačila v NLB Strukturirani depozit 1 se lahko seznanite pred sklepanjem pc
ureMMiTiTii
MESTNA KNJIŽNICA PIRANgS BIBLIOTECA CIVICA PIRANoSfi
k d
PRIMORSKI 2011
utrip
070(497.12)
10002816,204
C0BISS o