Leto LXXII., it. J57 Ljuhljana, sobota 11« aovfBibfa 1*59 LOVENSKI fcfftola vsak dom popoldne tzvzemfi do 100 vrst d Dm Z50. od 100 do 300 vrtf ti In—ra* do 80 peti mm O Din Z \jm% a. vecp uuoiuu penr vn Popust po dogovoru, Inserotni davek ooeebei ff »Slovanski Narod- volja v iugoskivip Din IZ—> ao irozamstvo Me 2Sy— f vrsto Din 4n UKEDNgJVO IN U UBIJANA, KnoJ|ewa 314 31-231 Podružnico« telefon fc. Ml| CBJ£ podružnico uprave i I ScTVr^U GRADEC tL T H NOVO MESTO, tjubfionsto irvoi Shotamavefievo ulico \, telefon it. 65; mL X telefon ».190/1 JESENICE. Ob kolodvoru 101 J |5 S f Poftna hranilnico v Ljubljani b. UUSt Nevarnost ni minila Pred velikimi dogodki na zapadu im Nemška napadi na zapadni fronti — uvod v ofenzivo v zvezi z defenzivnimi popravama na Holandskem, v Belgiji in Šv.ci? Nemčija je kljub holandshemu demantiju po pariških vesteh stavila Nizozemski gotove zahteve — Zavezniške priprave za izpolnitev garancij — Splošna poplava bo izvršena v najkrajšem času — Podrobnosti o obmejnem incidentu je bil sprejet na seji zveznega sveta po J vlade z vrhovnim poveljnikom vojske gle-razgovoru, ki so ga imeli predstavniki de na najnovejše mednarodne dogodke. Belgija v strogi pripravljenosti Vojska sicer Se ni v celoti mobilizirana, vendar je vse pripravljeno za odpor razloga sklepajo, da belgijsko vojaško poveljstvo položaja ne smatra za kritičnega. Bruselj, 11. nov. s. List »Independence Belge-.: piše, da bo mednarodna napetost najbrže prihodnje dni dosegla vrhunec ter bo prišlo do važnih dogodkov. Belgija pa nima povoda, da bi se čutila ogroženo, ker ni storila ničesar, kar bi kompromitiralo njeno nevtralnost in povzročilo, da bi bila zapletena v konflikt. Tako prevladuje še vedno upanje, da bo Belgija očuvana najhujšega. New York, 11. nov. s. Zadnje dni je bilo v Bruslju prodanih 3 milijone dolarjev. Bruselj, 11. nov. s. Belgijske oblasti so včeraj zaplenile tri belgijske liste, med njimi enega reksističnega. Eden izmed listov je bil zaplenjen zato, ker je primerjal monakovski atentat s požarom v rajhsta-gu. Belgijska policiia je zaplenila rudi znani nemški protižidovski časopis *Der Sturmer«. Pariz. li. nov. e. (Reuter) Kakor se je pričakovalo, so včeraj nemške čete po dolgem zatišju prešle v napad. Vprašanje je samo, če je ta ofenziva takega, značaja, kakor je bila IG. in 17. oktobra, ko so nemške čete prišle iz utrdb na fronti, dolgi SO km, v odseku Gabach-Blies. Ne ve se še, ali je napad čisto lokalne narave z manjšimi efektivi, morda z dvema polkoma. Nagfašajo, da so imeli Nemci o priliki zad.:je ofenzive pred seboj skoraj popolnoma zapuščene postojanke, kj so jih Francozi izpraznili, potem ko so jih minirali. Zdaj pa imajo Nemci pred seboj zelo močno utrjene francoske črte. Nemške čete so pri tem napadu nekoliko napredovale do prvih francoskih predstraž. Ko so prodrle do druge črte, so doživele neuspeh. Francozi so Nemce obsuli s silnim ognjem, tako da so so morali ustaviti in so se s hudimi izgubami umaknili. Pariz, 11. nov. e. Po mnenju tukajšnjih vojaških opazovalcev bi moglo biti sedanje nemško delovanje na zapadni fronti uvod v ofenzivo, ki bi se pričela danes na dan premirja v svetovni vojni. Nemške priprave za fronto se nadaljujejo in Nemci kakor tudi Francozi so v zadnjih 24 urah poslali mnogo čet iz svojih centrov. Prav tako se tudi intenzivno vrše izvidniški poleti z obeh strani. Področja vzhodno od Mozele in južno od Saarbruckna so torišče aktivnosti letalskih napadov. Te akcije na fronti so vsak dan močnejše in je jasno, da se pripravljajo večje operacije. London, 11. nov. s. Minister za dominione Eden in ministri dominionskih vlad so včeraj posetili glavni stan francoskega vrhovnega poveljstva na fronti ter so b:li sprejeti pri generalu Gamelinu. Ministri ostanejo dva dni na inšpekcijskem potovanju na fronti. Francosko vojno pomočilo Pariz, 11. nov. s. Jutranji 137. francoski vojni komunike pravi: Reducirana aktivnost na zapadni fronti v teku noči Defenzivni ukrepi na Holandskem Vojaške priprave v zvezi s poplavljanjem ogroženega ozemlja Haag, 11. nov. s. Policijski upravi v Zei-stu in Baarnu zanikata, da bi bila že odrejena evakuacija teh mest. Uradno demantirajo vesti iz Pariza in Londona, da bi bila včeraj Nemčija slavila Belgiji in Holandski kakršnekoli zahteve v grozeči obliki. Pariz, 11 nov. s. Kljub demantiju ho-Jandske vlade, se tu vzdržujejo govorice, da je nemška vlada stavila včeraj Belgiji in Holandski gotove zahteve, o katerih vsebini pa ni ničesar znanega. V francoskih političnih krogih opozarjajo v tej zvezi na včerajšnjo izjavo holandskega zunanjega ministra van Kleffersa, ki je dejal, da v primeru napada ne bo nobenega dvoma o tem, kdo je napadalec. Amsterdam, 11. nov. j. Holandski zunanji minister van Kleffers je v svojem opozorilu glede ugotovitve napadalca v morebitnem oboroženem spopadu dejal v drugi zbornici, da nihče ne more trditi, da mu ne bi bila znana evropska funkcija holandske nevtralnosti. Zmerom v zgodovini je bilo tako, da je bflo navzlic-morebitnim začetnim uspehom še vsakemu napadalcu na Holandsko žal, da se je lotil tako tveganega podjetja. Anglija in Francija pripravljeni za pomoč London, 11. nov. e. Francija in Anglija sta ukrenili vse potrebno v zvezi z možnostjo kršitve holandske in belgijske nevtralnosti. Doznava se. da sta vrhovni poveljnik francoske vojske maršal Gamelin in poveljnik angleške vojske lord Gort obšla franeobko-belgijsko mejo, kjer se z največjo naglico izvajajo razna dela. Vojni opazovalci javljajo, da si oba generala prizadevata za pravočasno izvršitev potrebnih priprav, tako da bi lahko Holandski kakor Belgiji priskočili na pomoč, če bi bili eventualno napadeni. Mislijo, da Belgija ne bo mogla ostati nevtralna v primeru napada na Holandsko. Amsterdam, 11. nov. e. Globina vode v poplavljenem področju znaša okrog 70 cm. Voda onemogoča plovbo kakršnekoli vrste ladij in promet vseh vrst orožja, onemogočena pa je tudi uporaba splavov. Celo poplavljeno področje se smatra za vojni pas. Včeraj so bila v Haagu zastražena vsa poslopja ministrstev, Holandske narodne banke, zastražena je tudi radijska postaja, vse glavne pošte in razni drugi važni objekti. Holandske za tvornice odprte Amsterdam, 11. nov. e. Glavno holandsko obrambno črto so šele včeraj začeli poplavljati, toda ni dvoma, da bo splošna poplava izvršena v najkrajšem času. Ta varnostni ukrep je za Holandsko velikega pomena, ker lahko uporabi vodo po potrebi. Službeni krogi v Haagu zatrjujejo, da ni razloga za zaskrbljenost. Kategorično je bila snoči demantirana vest, da je Nemčija poslala Belgiji in Holandski neke zahteve in sta se ti dve državi zaradi tega obrnili na Francijo in Anglijo. Po drugih vesteh je bil nemški poslanik včeraj popoldne pri kraljici Vi-Ijemini. Tudi to vest na službenem mestu demantirajo Prav tako niso ne angleški kppzul niti angleško poslaništvo v Haagu prejeli nikakih navodil od angleške vlade, da bi angleškim državljanom nasvetovali. naj zapuste Holandsko. Francoski konzulat v Amsterdamu je sicer neuradno svetoval Francozinjam, naj se vrnejo v Francijo, če nimajo posebnih razlogov za bivanje na Holandskem. Kako se je dogodil incident Haag, 11. nov. s. Holandska vlada je preko svojega poslanika v Berlinu zaprosila nemško vlado, naj izvede preiskavo o incidentu pri obmejnem mestu Venlu. pri katerem je prišlo do streljanja med nemškimi in holandskimi civilisti. London, 11. nov. AA. Reuter poroča iz Amsterdama, da je vlada storila vse, da ohrani mir. Včerajšnji dve dolgi seji vlade ter avdijenco glavnega poveljnika nizozemske vojske pri kraljici Viljem ni tisk komaj omenja. Istotako komaj omenja obmejni incident pri Venlu na nemški meji. glede katerega vodi policija preiskavo. Reuterjev dopisnik izve, da se je incident dogodil takole: Neki nemški avtomobil s potniki se je pojavil na nemški strani meje, da bi ga pregledali. Istočasno je neki holandski avtomobil, ki je imel znak Južne Holun-dije prispel s holandske strani ter se ustavil približno 10 m od nemškega. Potniki v nemškem avtomobilu sc naenkrat skočili čez mejo ter imeli očividno namen polastiti se holandskega. Nemški ^uslužbenci v uniformah in civilnih oblekah, ki so bili vsi oboroženi, so istotako tek7i na nizozemsko stran ter hoteli peljati zop^t nazaj potnike, ki so bili prej prekoračili mejo. Nastalo je medsebojno ročno streljanje, ki je trajalo eno do dve minuti, nakar so se Nemci vrnili na nemško stran meje. Ena oseba, za katero se smatra, dn je potovala z nizozemskim avtomotrl-srn. je obležala mrtva Ne ve se rrčesar o identiteti ljudi, zarad: katerih je nartal incident, kakor tudi ne o pomenu samega incidenta. Nemška svarila Berlin, 11. nov. mp. DNB poroča iz Amsterdama, da je nizozemski mornariški minister opozoril nizozemske ribiške ladje in parnike, naj ne pošiljajo nikakih radio-gramov o trenutnem položaju angleških vojnih ladij, ker bi se to lahko smatralo za vohunstvo. Berlin, 11. nov. mp. DNB poroča iz Amsterdama, da je bilo včeraj na Nizozemskem ubitih 6 vojakov, ko so na cestah polagali mine, ki so eksplodirale. Bruselj, 11. nov. s. Belgijska vlada je imela sinoči ob 21. sejo, ki je trajala do po polnoči. Po seji je imel ministrski predsednik Pierlot konferenco z zunanjim ministrom Spaakom in vojnim ministrom Denisom. Komunike ni bil izdan. Kralj Leopold je sprejel včeraj v avdi- enci ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Bruselj. 11. nov. mp. Belgijski minister za narodno obrambo je pri sprejemu novinarjev izjavil, da Belgija v celoti ni mobilizirala, da pa je vsa vojska v strogi pripravljenosti. Vse glavne ceste, ki vodijo v Belgijo, straži jo močni oddelki vojaštva. Podminirani so vsi mostovi, prav tako pa tudi vsa važnejša cestna križišča London, 11. nov. s. Nekaj kanalov7 v severni Belgiji, v katerih je bila iz obrambnih razlogov plovba zadnje čase ukinjena, je bilo včeraj zopet otvorjenih Iz tega Preiskava o atentatu v Monakovem Razširjena preiskovalna komisija na delu — Prve ugotovitve — Stanje ranjencev in usoda preostalih svojcev napovedujejo (DNB) Stanič Tudi na straži C uri h, 11. nov. o. Švicarska vlada je sklenila, da od ponedeljka dalje mobilizira zopet vse edinice, ki so bile v teku poslednjih dveh tednov poslane na začasni dopust. Razen tega bo izvršen naknaden pregled vseh moških od 20. do 40. leta starosti, ki so bili doslej spoznani kot nesposobni za vojaško službo. London, 11. nov. e. Po vesteh, ki jih objavlja pariški radio, je komandant švicarske vojske dobil včeraj pooblastilo, da lahko pokliče pod zastavo vse razrede vojakov, ki jih smatra za poUtbor. Ta sklep Monnkovo, 11 novembra AA. (fTavaš) 1'oscbna komisija, ki vodi preiskavi/ »»lede zločina v Monakovem, je morala biti v te ku včerajšnjega dneva razširjena, da bi lahko sprejemala veliko število prijav in sporočil, ki stalno prihajajo. Strokovnjaki so pozorno pregledali vse dele mehaničnega aparata, ki je sprožil eksplozijo Ugotovljeno je, da sestava kovine in drugega materiala govori za to, da je ves material prišel iz tujine. Imenovanih je bilo več ko misij, ki delajo popolnoma neodvisno dru pa od druge, da bi se lahko na ta način točneje ugotovilo dejansko stanje. Oblast' pričakujejo, da bodo v teku prihodnjih dni lahko dale točne podatke o sestavi pe klenskega stroja. Londnn. 11. nov. s. Kakor poroča io iz Berlina, je nem"ka policija ugotovila, da je bil peklenski stroj, ki je eksplodiral po govoru kancelar ja H'tlcrja v monako\ski meščanski pivnici, najbrže montiran v ste no in da so mora'i imeti storilci na razpolago zelo mnogo časa, da so priprave za atentat dovršili. V nemški tajni policiji v;i."nc osebne izpremembe. Mon.ikovo, 11. nov. A A oseb, ki so bile te/ko ranjene o priliki atentata, sc je zboljšalo. Samo 2 osebi še nista prespali krize. Državni minister Adolf VVagner jc obiskal včeraj ranjence ter jim sporočil pozdrave vodje rajha in njegove želje, da eimpreje okrevajo. Najprej je pozdravil starega borca stranke Mihaela Schmcidla iz Solna pri Monakovem. ki je tako rekoč oslepel. Njegov tovariš Kaiscr ga jc odnesel izpod ruševin na prosto, toda sam Kaiser je podlegel ranam. Ranjenci imajo zlomljene noge in roke, rane na licu itd. Vse to dokazuje velikansko moč eksplozije. Nekateri ranjenci imajo polno ran na obrazu, ker so jih zadeli drobci opeke, kamnov ifd. Vsi ranjenci izjavljajo, da so srečni, da se jc vodja rešil iz ne-'^arnosti ter da žalujejo edino za svojimi tovariši, ki so našli o priliki atentata smrt. Berlin, 11. nov. mp. DNB poroča, da je 30 oseb. ki so bile pri atentatu lahko ranjene, že zapustilo bolnišnico. Pri smrtnih žrtvah je prizadetih sc lem rodbin. Franc Lutz in Leonhard Reinl sta zapustila osamljeni ženi, ker sta oba njuna sinova na fronti. Wilhelm Weber je zapustil vdovo z dvema nepreskrbljenima deklicama v starosti 2 in 4 let. Eugen Schachta je bil poročen šele štiri mesece in je njegova žena zdaj brez sredstev. Emil Hassberger je zapustil ženo in nedoraslega sina. Marijo Henlai objokuje mož, ki mora vsak dan hoditi 12 km daleč na službeno mesto. Za- radi tega bo moral dati svoja otroka v starosti 3 in 9 let drugim v rejo. Monakovo, II, nov. A A. Trupla 7 žrtev atentata so bila položena med petkom in soboto na zelo svečan način na oder na stopnišču grobnice, v kater; počivajo prve j žrtve nacionalno socialističnega pokreta. Prenosu je prisostvovala velika množica ljudstva, ki je pozneje defilirala mimo krst. London, 11 nov. s. Po poročilih iz Berlina je imel kancelar Hitler snoči daljšo konferenco z vodilnimi nemškimi vojaškimi dostojanstveniki. Berlin. 11. nov. o. Dopisnik »United Prosa« poroča, da je kancelar Hitler baje izrekel, ko so mu sporočili neuspeh atentata, kot prve besede: »Človek mora imeti srečo!« Pogreb žrtev Monukovo, 11. nov. i. Danes ob 11. je bii svečan pogreb žrtev monakovskega atentata. Krste so prepeljali pred Feld-hcrrnhallc, kjer so bili izvršeni pogrebni obredi, nato pa je spregovoril Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. ki je nagla šal, da so padli kot žrtev zločinske roke v borbi za domovino in za svojega vodjo Adolfa Hitlerja. Krste so nato prenesli na pokopališče, kjer bodo položene v skupni grob. Zopet zastoj pogajanj v Moskvi Helsinki, 11. nov. i. »Exchange Telegraph poroča, da jc Stalin odbil ponudbe finske vlade. To je rezultat razgovorov, ki so bili v četrtek v Kremi ju. Prihodnja seja bi morala biti danes ali najkasneje jutri. Kaže, da zasledujejo Rusi taktiko čakanja, da finska delegacija sama od sebe ponudi danes nove koncesije, ki bi odgovarjale ruskim zahtevam zs sklenitev zveze. Finska vlada sc je pozno snoči sestala, da prouči brzojavno poročilo o razgovorih, ki so se vodili v četrtek. Helsinki, 11. nov. L Po četrtkovem sestanku v Kremlju je finski delegat finančni minister Tanner izjavil: Ni povoda za optimizem niti za pesimizem. Razgovori sc nadaljujejo. Helsinki, 11. nov. s. Po vCerajtnjfli več-umih posvetovanjih bo imela finska vlada danes ponovno sejo. Na tej bo sprejela instrukcije svoji delegaciji v Moskvi, od katerih bo odvisno, če m kdaj se bo vršil prihodnji sestanek finske delegaciji z ruskimi državnfa Ii notranje politiko ZA DEMOKRATIZACIJO JAVNEGA ŽIVLJENJA Beograjska revija »Narodno blagostanje« objavlja članek o razvoju našega pouličnega položaja ter pravi med drugim: Objavo sporazuma smo pozdravili iz dveh razlogov, ker ima vsak narod pravico do vladavine po lastni želji in ker smo v sporazamu videli jamstvo za demokratizacijo. Sodobna država ne more biti totalitarna, tem vet demokratska. Pisec Ejajika kritizira zavlačevanje demokratizacije našega javnega življenja in zatrjuje, da se navaja kot vzrok zavlačevanja zunanje pol itični položaj. Avtor članka ugotavlja, da je v sedanjih prilikah razpisala Bolgarija parlamentarne volitve in da je Švica sredi vojne izvedla volitve. Zato je treba začeti z demokratizacijo tudi izven banovine Hrvatske, IZMIŠLJENA VEST Današnje »Jutro« piše: Predsednik izvršnega odbora SDS Večeslav Vilder se je v Zagrebu sestal tudi z glavTiim tajnikom JNS dr. Kramerjem. ki se je mudil tam. Razgovor se je nanašal na splošna politična vprašanja. Beograjska »Pravda« pa beleži, da se je dr. Kramer razgovarjal z g. Vilderjem — o pristopu slovenskega dola Jugoslovenske nacionalne stranke k Samostojni demokratski stranki. Pri tem je najbrž tudi »Pravdinemu« dopisniku znanu, da se dr. Kramer redno sestala — seveda s polno vednostjo in oderrivanjem celokupnega vodstva JNS — s prvaki Kmetsko demokratske koalicije in da se ni uresničilo pričakovanje nekaterih, ki špekulirali, da se bo posrečilo prekiniti zveze med opozicijo in KDK. Seveda je »Pravil i na« vest od konca do kraja irmišliena. SHODI HA 11 RVA TS K BM SPET DOVOLJENI Z uredbo hrvatskega bana od M, septembra t. 1. so bile za gotov čas prepovedane vse manifestacije in skupščine v zaprtih prostorih in pod milim nebom. Ker so se razmere med tem normalizirale, je včeraj ban ukinil prepoved zborovanj, je, ki je takrat po njih mnenju popustila in stopila s pravega pota. VEČESLAV VILDER V BEOGRADU Včeraj je prispel v Beograd dr. Vece«tav Vilder, ki je obiskal predsednika SDS in ministra za socialno politiko dr. Budisav-Ijevićo in več drugih ministrov, med njimi tudi predsednika vlade DragSo Cvet-koviča. Opoldne mu je dr. Budisavljevir priredil intimen obed v hotelu »Bristol«. ki so se ga udeležili tudi vsi hrvatski ministri. V razgovoru z novinarjem je Večeslav Vilder izjavil, da je po njegovem mnenju potrebneje. da se izvrše prej parlamentarne volitve in šele nato občinske. PRED PODPISOM VOLILNEGA ZAKONA ZA HRVATSKI SABOR Današnji »Hrvatski dnevnik« poroča, da ie ban dr. Ivan Subašič že farrorfl kraljevim namestnikom v podpis volilni zakon za hrvatski sabor. POSOJILO DRINSKI BANOVINI Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjon Budisavljevic je odobril sklep poverjenikov SUZOR-ja o posojilu drinski banovini v znesku IS milijonov din. Posojilo, ki bo izplačano v tena dveh let se bo uporabilo za nniii i sa razširjenje banovinskih bolnic. ODMEV BORBE PROTI KONKORDATU V »Politiki« ostro zavrača Grigorije Bo žović obsodbo, ki jo je Izreklo cerkveno sodišče pravoslavne cerkve v Beograda nad svečenikom Milanom Sretenovieem hi K ragu ie v ca. ki je hA obtožen, da is v času borbe proti konkordatu napisal stvari, ki ao bile menda v nasprotju z njegovim svečeniškim položajem. Razprava proti obtožencu se je vršila za zaprtimi vrati. Zdaj je bila razglašena obsodbo, m katero je M. Sretenovič premeščen ia Kragujev- Ica, kjer je zelo spoštovan in priljubljen. Božović meni, da bo ta obsodba glede na veliko zanimanje v Času rasprave nrngod-no vplivala po vsej državi pri enih, ki ao zavzemali znano stališče v nedavnem cerkvenem spora m proti tedanji vladi pa tudi proti onemu krilu cerkvene hierarrH- Končni izid švicarskih Pariz, 11. nov. AA. Ha vas. Havas popo-ča rz Berna, da so bili objavljeni končni rezultati volitev v Švici. Rezultati so sia-deči: radikalni demokrati imajo 50 poslan cev, socialni demokrati, katoliki m konservativci 43, kmečka stranka 22, neodvisni Q. mlada kmečka stranka 6. rroeraferri demokrati 6. socialni domJenti 4. izven stnm ke sta 2 poatoca._ ! Borzna poročila. Curih, fl. novembra. Pariz London 17.20. New Tork 446, Bruselj 72, Miaan 22.50. Amsterdam 236.70. Berlin tTUL Stockhalm 106.25, Qok> ML30. Kopenhagen 86. U. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. novembra 1939. Štev. 2V7 Prvi uspeh angleške diplomacije v Bolgariji Demobilizacija bolgarske in turške vojske ob skupnih mejah Sofija, U. nov. e. Bolgarski kralj Boris je včeraj "popoldne spreiel angleškega veleposlanika Rendela. Po tej avdienci jc bilo izdano službeno poročilo, ki pravi, da je odrejena demobilizacija bolgarske rezervne vojske, ki je bila vpoklicana 12. oktobra t. L Listi so objavili kratko poročilo, da se je tudi Turčija, smatrajoč položaj na Balkanu za povoljen in nenevaren, odločila demobilizirati svoje čete. Ce se vzp>redita ta dva dogodka s potovanjem angleškega poslanika Rendela v Carigrad v času, ko se v Ankari vodijo pogajanja med poblasčenim rumunskim ministrom Stoicom in zunanjim ministrom Saradzoglom, se lahko smatra kot gotovo, da je umaknitev in odpust čet s strani Bolgarske in Turčije rezultat prvega dela misije angleškega poslanika v Bolgariji. f Kakor javljajo, ima po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov potovanje angleškega poslanika v Ankaro nalogo, da prepriča odločilne kroge v Turčiji o potrebi, Ja Turčija umakne svojo vojsko z bolgarske meje. Isti krogi izražajo mnenje, da je to prvi korak za ustvaritev povoljnih pogojev za bodočo diplomatsko delavnost na Balkanu. Uspešna misija angleškega politika Rendela je povsod našla prijeten odmev in sedaj z veliko pozornostjo pričakujejo, kakšne praktične rezultate no dal drugi del misije angleškega poslanika v Carigradu. Sofija, 11. nov. e. Ministrski predsednik in zunanji minister dr Kjoseivanov je včeraj sprejel poblaščene ministre Rumunije, Grčije in Madžarske. Atentat na egiptskega kralja Včeraj je neki slaboumni finančni uslužbenec skušal napasti Kralja Faruka, da ga bi opozoril s tem na neko krivico London, 11. nov. s. Ko se je včeraj egript-skj kralj Faruk peljal v avtomobilu po ulici v Kairu, je neki moški vrgel proti avtomobilu steklenico petroleja. Steklenica je padla na tla tik za avtomobilom ter ni nikogar zadela ali ranila. Preiskava je ugotovila, da je storilec menda slaboumen. Izjavil je, da je hote! z delanjem opozoriti kralja na neko krivico, ki se mu je zgodila. Kairo, 11. nov. i. Atentator na kralja Faruka I- se piše Ahmed Faras in je v službi pri financi. Mož je pri zasliševanju govoril precej zmedeno in je zatrjeval, da je hotel s tem dejanjem opozoriti le na?=e. češ da se mu godi huda krivica^ Nekdo mu je namreč ukradel pesem in zdaj Ivajajo to pesem na g.amofoiskih ploščah. Strokovnjaki in zdravniki, ki so preiskali atentatorja, so ugotovili, da je najbrž slaboumen. Kralj Faruk I je bil rojen 1. 1920 v Kairu kot edini sin bivšega egiptskega kralja Fuada I. in kraljice Nazli. Po njegovih žilah teče francoska in albanska kri. Najprej so £a vzgajali v Kairu, nato pa se je šolal in vzgajal v Angliji' in je po smrti svojega očeta leta 1936 stopil na egfptski prestol. Ker Se ni bil polnoleten, je posebni re£Tent?]>-i svet onravljal vladne posle, a z 18 Mi ie bil Faruk leta 1937 kronan za kralja. F.uski i2i rumnmM bencin la Nemčiie Prevozna sredstva za dobavo niso baš Idealna London, 11. nov. mp. ».Times« komentirajo v uvodniku poročilo nemškega poročevalskega urada glede prometnih prilik na \^hoiu in poročila o skorajšnji vzpostavitvi železniške zveze z Rumunijo in da bo po tej poti Nemčija dobivala ru-munski bencin. Londonski list navaja poročila dopisnikov nevtralnih držav, zlasti skandinavskih novinarjev, ki so imeli priliko preveriti dejansko stanje prometnih zvez. Na podlagi njihovih poročil ugotavljajo *Ti-mes«, da so transportne prilike na vzhodu slabe. Iz Rusije vodi na nemško mejo samo 8 železniških prog. od katerih pa je samo ena dvotirna Ruska železnica je. kakor znano, širokotima in tudi počasnejša od običajnih evropskih. Dovoz ru- skega blaga v Nemčijo, bi bil zelo zamuden, ker -bi morali blago na meji prekladati na železnice normalnega tira, Rusija pa je razen tega izjavila, da dobava Nemčiji ne sme ovirati običajnega rednega prometa na ruskih železnicah. Glede na dobavo rumun?keea petroleja ugotavljajo »Times«, da ga Nemčija ne bo mogla dobavljati v tolikšni meri, da bi krila svoje potrebe Po Goringovi izjavi potrebuje Nemčija v mirnem času 7 milijonov ton bencina, Rumunija pa ga lahko dobavlja letno le milijon ton Niti Nemčija niti Rumuniia ne razpolagata s potrebnim številom bencinskih vagonov in je Rumunija nemški trgovinski delegaciji izjavila, da ne razpolaga s potrebnimi prevoznimi sredstvi za večjo dobavo. Litvinov zopet v milosti Moskva, 11. nov. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih je bilo opaženo, da zahaja bivši komisar za zunanje zadeve Litvi nov v zadnjem času precej pogosto v Kremelj. Prav tako so ga videli na svečanosti o priliki obletnice revolucije v družbi Stalina in drugih sovjetskih državnkov. V dobro obveščenih krogih tolmačijo to dejstvo kot politično reaktivizacijo Lit vinova glede na njegove dobre odnošaje z ruskim narodom, kakor tudi z zapadnima demokracijama, in smatrajo, da je ta Litvinova udeležba na vseh prireditvah odsev volje so- vjetskih krogov, da se ohrani stališče odprtih vrat nasproti zapadnima velesilama. Litvinova smatrajo v Moskvi kot najbolj ugledno osebo za eventualna pogajanja v Londonu in Parizu in poudarjajo, da sovjetska vlada z ničemer ni onemogočala stikov z zapadnima prestolni- ama. Obsodba v Rusiji London, 11. nov. AA. (Reuter) Moskov ski radio je objavil, da je neki stražnik, ki je za časa carske Rusije aretiral Molo-tova zaradi njegovega revolucionarnega delovanja obsojen sedaj na več let robije. Omenjeni stražnik je aretiral Molotova leta 1909, ko je kot študent živel v Kaza nu. Zaščita Jesenic pred napadi iz zraka Za varnost Jesenic se bo morala občina čim prej in temeljito pobrigati Jesenice, 10. novembra V času velike mednarodne napetosti in vojne, ki že tretji mesec divja med velikimi državami, se med prebivalstvom pojavljajo skrbi, kaj bo. če bo vojna trajala nekaj let. Ce bi nastala nevarnost tudi za našo državo bi bil položaj za naš revir zelo nevaren, ker leži na skrajni zapadni meji. Jesenice so radi svoje lege, prometnih zvez in gospodarske strukture eden najbolj eksponiranih in občutljivih krajev v Jugoslaviji. Ta dejstva so sprožila že celo vrsto vprašanj, ki se tičejo pravočasne in širokopotezne varnostne organizacije, ki bi kolikor toliko omejila in omilila vsak morebitni udar. V pogledu zaščite prebivalstva pred napadi iz zraka je bilo na Jesenicah doslej še malo storjenega. Hišni posestniki so svoječasno prejeli od krajevnega odbora za zašč~to prebivalstva pred napadi iz zraka nalog — da naj čim prej napravijo zaklonišča v svojih hišah. V koliko se je to storilo, zal ne moremo dognati, prepričani pa smo, da ne veliko, ker večina hišnih posestnikov nima sredstev in ker na tak primer polagajo premalo važnosti. Dnevno časopisje je o varnostnih ukrepih proti napadom iz zraka že mnogo pisalo. Temu vprašanju posveča največjo pozornost »Tovarniški vestnik«, ki že del j časa prinaša zelo poučne razprave izpod peresa strokovnjakov gg. inž. Stanka Dimnika ter inž. Dragotina Matanoviča pod naslovom: »Nasveti za zatemnitev domov, cest, trgov in industrijskih delavnic pri zračnih napadih«, to je izvleček iz ciklusa predavanj komiteja tehn. dela. Te zanimive razprave bi v veliki meri dosegle svoj namen, če bi jih vsi res čitali in dobro proučili. Večina ljudi pa teh razprav ne jemlje resno, ker popolnoma izključuje možnost takih napadov, ali pa resignirano maje z glavami, češ kaj moremo za to. kakor bo, pa bo. Spričo velike brezbrižnosti gotovega dela prebivalstva so uspehi v pogledu zaščite pred zračnimi napadi minimalni Kljub temu pa bo to delo treba vztrajno nadaljevati, da na^ r~ * morebitna nevarnost našla popol-u ma nepripravljene. Društva in organ. zacije bi morale prirejati zadevna predavanja in prebivalstvo poučiti v vsem, kar je z njihovo varnostjo v zvezi. V vsaki hišni vež: bi morala biti nabita točna navodila s kratkim, a razumljivim besedilom. Vsi stanovalci bi morali znati ta navodila na pamet kakor očenaš. Občina bo morala o varnostnih ukrepih pričeti s pozitivnim in praktičnim delom. Graditi bo morala skupna zasilna zaklonišča, zgrajena po tozadevnih predpisih in dovolj velika, da v primeru potrebe ne bo nastala panika. Krediti za gradnjo zakloni-nišč naj se čim prej osi gura jo. ne pa čakati na sestavo letnega proračuna, katerega odobritev se včasih vleče v nedogled. S tem pa še ni rečeno, da se nad nami zbirajo črni oblaki in da nam grozi neposredna nevarnost. Tcda pripravljeni moramo biti na vsak slučaj, kakor so pripravljeni drugje, da se vemo ravnati, da imamo v primeru nevihte dežnik in da lahko stopimo nekam pod streho. R. L. Pozna jesen v planinah Ljubljana. 11. novembra V gorah je že povsod jesensko razpoloženje. Hladna sapa veje preko poznih cvetic, ki še na nekaterih mestih molijo svoje glavice iz hladne zemlje. Pota so pokrita z rjavim listjem in vlaga lega med golo drevje gozdov. Oster krivec trga zadnje liste z vrhov dreves. Kamor se ozre oko, povsod opazi isto sliko: narava je izčrpana in lega k počitku. To umiranje pa je silno in veličastno. Z glasnim hrumorn poje jesenski piš svojo pesem, zaletava se preko gorskih grebenov v ponosne smreke, ki se mu globoko priklanjajo. Cunjasti oblaki visijo nad gorskimi prepadi. Zgodaj vstaja večerni mrak ter se plazi vedno više proti vrhovom, ki zažarijo v Skrlatu zadnjih jesenskih solnčnih žarkov. Planinec čuti neko tajinstvenost med skalami m gorskimi vršaci, pričakuje dneva, ko bo zableščala na njih bela snežna odeja. - Zadnje dni se je vreme preobrnilo, de-"~vni dnevi so nehali in prijetno jesensko ■ f*rojr p-nmnea na njegovih izletih. Okolica Ljubljane nudi bogat spored izletov: Šmarna gora. Sv. Katarina, Tosc, Pol-hograjaki Dolomiti. Kurešček itd. Prijetni so izleti v Kamniško Bistrico, ali više na Veliko Planino in na Krvavec, kjer je že zapadlo nekaj snega. Bohinjsko jezero je temno, edinstven je pogled nazaj s Kom-ne, kjer si je narava preskrbela že prvo snežno podlago za zimsko dobo. Planinec smučar mora paziti, da se ne zaleni. Tudi sedaj mora v naravo ter si izbrati najprimernejši kraj za svoje telovadne vaje. Slovensko planinsko društvo nudi vsakomur potrebne nasvete in informacije za izlete v sedanjem jesenskem času. Iz Kranja MARTINOV AN JE v soboto 11. t. m. zvečer Hotel »Stara pošta« Domača veselica v nedeljo po gasilski tomboli. V dvorani igrajo »TR2IŠKI TIČI«, v kavarni salonski orkester! Brez vstopnine! — Na ljudski univerzi bo predaval v soboto ob pol devetih zvečer g. dr. A. Slod-njak o »Novejši poljski literaturi:. Predavanje bo v gimnazijski telovadnici, vstopnina znaša 1 din. —Kranjsko glasbeno dm&tvo prhedS, jutri dopoldne na mestnem trgu proroe-nadni koncert. Društvo praznuje letos 5-letnico svojeg*, delovanja in je v tem car su doseglo presenetljiv« uspehe tn napredek. Poleg god.be na pihala si Je ustvarilo tudi plesni orkester in prireja sedaj vsako soboto v hotelu Stari posti« plesne vaje. Omeniti moramo, da je to edino srlasbeno društvo v i mi jenu mestu tn nato moramo pravilno ceniti ves trud in žrtve, katere doprinaša v procvit in prospeh plasbene kulture. Oba glasbena odseka sta tako sa naše mesto velikega pomena, tudi v pogledu tujskega prometa. — Karambol ns> Jelenovem klanca. V četrtek zvečer se je na vrhu Jelenovega klanca primeril težak karambol, zaradi česar je promet 'nekaj časa počival. Pred hotelom »Jelen«, kjer izkopavajo na nasprotni strani ceste jarek, sta trčila skupaj dva osebna avtomobila. Na srečo nI bilo Človeških žrtev, pač pa sta vozova znatno poškodovana. Do trčenja je prišlo zaradi ozkega cestišča, krivda pa zadene tudi oba šoferja. Prvi, ki je vozil po klancu navzdol, je zavil na levo, nasproti prihajajoči pa ni pravočasno ugasnil reflektorjev in nesreča je bila tu. Šofer, katerega je oslepila luč. je zavodi naravnost v drugi avto. ki se mu m mogel več izogniti. Kdo je kriv? To vprašanje se vedno zastavlja ob takih primerih. Tako je bilo tudi sedaj. Prvi se je jezil na drugega, zakaj ni prižgal ob srečanju malih luč*, ta pa je ugotovil da je oni za vozil naravnost vani in da je temu kriva njegova vinjenost. Trditve obeh po i i cer resnične kdo pa je glavni krivec rolo odločili poklicani. Trg pred Martinovo nedeljo Danes so se zanimali za tržne cene tudi zastopniki policije . Ljubljana, 11. novembra Naše gospodinje pri vseh skrbeh niso pozabile, da je jutri Martinova nedelja in kaj zahteva tradicija. Letos bo praznovanje Martinove nedelje sicer marsikje bolj iin-timno«, čeprav so se danes na živilskem trgu prav tako kakor prejšnja leta oglašale gosi. Trg je bil izredno dobro založen s perutnino, a v prvih tržnih urah je slabo cvetela kupčija. Vendar je bilo danes na trgu že na vse zgodaj zelo živahno, kakor ob tržnih dneh z največjim prometom. Čeprav se pri cenah kaže »močna tendenca k podražitvi«, kakor se temu pravi v jeziku gospodarstvenikov, bistvenih sprememb vendar ni. Značilno za sedanje razmere pa je, da so se danes na trgu zanimali uradno za cene razen organov tržnega nadzorstva tudi zastopniki policije. Gospodinje namreč čedalje bolj tožijo nad draginjo. Vendar tržni organi, kakor tudi ne policija, ne morejo vplivati na cene živil. Tako n.pr. ne morejo diktirati kmeticam, po čem naj prodajajo jajca, ki so zdaj v resnici draga, saj jih prodajajo po 1.25 do 1 50 din komad ali 7 do 8 komadov za 10 din. Zdaj so se jajca podražila predvsem zaradi tega, ker je nekoliko večji izvoz in ker na naš trg ne prihaja več blago iz pokrajin, kjer je perutninarstvo najbolj razvito. Pomisliti je pa treba tudi, da jeseni kokoši malo neso. Prav tako oblasti ne morejo diktirati cen drugim deželnim pridelkom; cene se pač ravnajo tudi v teh časih po ponudbi in povpraševanju. Ce bi kmetom diktirali cene krompirja, ki bi bile nižje kakor jih kmetje zahtevajo, bi kmetje pač ne pripeljali krompirja na trg. Meščani se bode pač morali sprijazniti s tem, da oblasti ne morejo vplivati na cene deželnih pridelkov Drugo je pa seveda vprašanje, kako naj revnejše mestno prebivalstvo kupuje življenjske potrebščine, če ostanejo plače nespremenjene in če ne bodo zvišane pokojnine. Će ni mogoče zajeziti naraščajoče draginje, je pa pač treba resno računati s povečanjem dohodkov konzumentov. Na trgu je že nekoliko manj sadja kakor prejšnje tržne dni. Kmečkih prodajalcev sadja je od dne do dne manj, pač zato, ker so posamezniki že razprodali svoj pridelek. S tem pa seveda ni rečeno, da trg ne bo več dovolj dobro založen e sadjem; stalni prodajalci sadja imajo velike zaloge jabolk, tako, da jih bodo prodajali lahko vso zimo po zmernih cenah. Seveda se pa bo sadje začelo kmalu podraževati. Predvsem se bo podražilo zimsko sadje in sicer že zaradi tega, ker je zadnje čase povečan izvoz zimskih jabolk, ki so se precej podražila. Ce gospodinje niso mnogo kupovale perutnine, so se vsaj zanimale za cene. Perutnina je na našem trgu vedno precej draga, a zadovoljivo je vsaj. da se ni še bolj podražila. Pure in purane (purani so nekoliko dražji), so danes prodajali po 60 do 85 din, torej približno po isti ceni kakor lani pred Martinom. Gosi na našem trgu ni nikdar mnogo. Danes jih je bilo nekaj lepo pitanih. Najdražje so bile po 85 din. Druge perutnine je bilo tudi nekoliko več, vendar se cene zato niso spremenile. Kokoši so po 20 do 35 din komad, piščanci povprečno po 15 do 20 din. Križ je še vedno s krompirjem. Kupčija je še vedno živahna in blaga ni nikdar preveč. Menda zaradi nezanesljivega vremena, je bilo danes nekaj vozov manj krompirja kakor v sredo, bilo ga je okrog 10 vozov. Danes so kmetje še bolj trdovratno vztrajali pri cenah, tako, da ni mogel skoraj več nihče kupiti krompirja izpod 1.50 din kg V sredo so tudi sicer že zahtevali 1.50 zanj, a prodajali so ga v splošnem po 1.45 din najdražje. Danes ga je kupil po 1.45 din neki gostilničar, čeprav ga je vzel približno 2 toni. Meščani, ki kupujejo krompir le po vrečicah, ga morajo plačevati seveda še dražje. Težko je reči, ali se bo cena ustalila zdaj, čeprav je upanje, da bo vsaj še dotlej, dokler bo toliko blaga na trgu, ostala cena nespremenjena. Ljubavna tragedija, kap in uboj Mrtva so našli mlada zaljubljenca — Nenadna smrt na cesti — Med pretepom ustreljen Maribor, 11. novembra 251etni šofer pri trgovcu Ferku Veko-slav šlebek je imel del j časa ljubavno razmerje s Ferkovo deklo Ano. Pred tremi dnevi pa je šla dekla po novo službeno knjigo v Omurek. Tja jo je peljal Slebek. Ker pa je ni b.k> tri dni nazaj, so začeli poizvedovati za njima. Naposled so ju našli na šupi šlebekove domačije v Jare-ninskem dolu mrtva. Oba sta bila ustreljena s samokresom. Vse kaže, da gre za ljubavno tragedijo, šlebek je ustreiil naj-prejsvoje dekle, potem pa še samega sebe. V zvezi s tem krož jo razni glasovi, toda tajno svoje tragične smrti sta mlada zaljubljenca odnesla s seboj v grob. <£ Danes ob 9. se je peljal po Aleksandrovi cesti 301etm gostilničar Herman Marks Pred bivšo Emeršicevo gostilno je nenadoma padel s kolesa. Ko so mu ljudjie priskočili na pomoč, so videli, da je lito ks že mrtev. Kcanisija je ugotovila c predpisom zakona o kužnih boleznih ustreženo znatno čez njegovo zahtevo. PotoLi žene so pa tudi žrtve prevelike konja* e ve gorečnosti. Kar se pa tiče konjačevih manir napram njegovim klijentom, mu je najstrožje naročeno skrajno upoštevanje vseh načel varstva živali in usmiljeno rav-nanje. Kadar bodo pa tudi druga mesta izročila funkcije konjačev guvernantam m zaščitnim sestram, stori gotovo tako tudi Ljubljana. * Priobčujemo tale »odgovor« ah »pojasnilo* našega mestnega poglavarstva namenoma in nalašč. Ne zato, ker bi lahko odlagal v tej naši rubriki vsak vse, kar ga tišči, kakor se je včeraj sanjalo onemu skribentu, ki je odložil v »Slovenskem domu* tisto, kar ga more edino tiščati, pač pa zato, da bodo lastniki psov vedeli, kako resno in stvarno se obravnava to vpra sanje v Ljubljani. Morebttni novi prispevki v tem duhu z mestnega poglavarstva nam bodo vedno dobrodošli. Nadttčitelj Dragutin česnik umrl Ljubljana, 11. nov« i. Ponoči je nen/'-doma umrl na svojem domu pod Rožnikom upokojeni m » Dragotin Cestnik, star 74 let. Zopet eden iz stare učiteljske garde. Pokojni je bil trdna kraSka skala, rojen v Knežaku 1. 1865, zvest ivoflm naprednim nazorom z mladih let. Po razred! Ji srednje šole je prestopil na učiteljišče ki se posvetil učiteljskemu stanu. Prva učiteljska službovanja tO mu bila v Orehku pri Postojni, potem v ftt. Vi hi prt Vipavi, od tu je prišel za nadnčit<]*.i v Predoslje pri Kranju, kjer je ostal, dofcler se ni preselil v svoj rojstni kraj Trrirfl.fr na Krasu. Tu je ostal do povojnega časa, ko je moral z fcolečim srcem zapustiti svoj rojstni kraj in svojo obsežno domačijo. VJugoslaviJl je po vojni ?rtuŽ*>ova1 fte nekaj let na Rakeku ln nazn "nje v Planini, kjer je bil upokojen 1921. in potom se je stalno naserl v Ljubljani. Pokojni >e bil kiemenit značaj. Od svojih naprednih načel ni odnehal in če je bil še tako hud pritisk Lianj. Vztrajal je in naposled zmagal. Kot tek in izboren učitelj tn vzgojitelj mlačne je bi obče priljubljen na službenih mestih ln med novskimi tovariši, ki so ga volili v razne Šolske zastope. kjer je z vso energijo nastopal m branil napredek šole in pravice uclteljetva. Bil pa je požrtvovalen de-j lavec tudi izven šole Bil je zvest in vod-len ter požrtvovalen član vseh naprednih društev in ustanov ter vse tivljenja odločen Sokol Zaslužnemu napre»dhj?Vu 'n prosvetnemu delavcu bo obranjen rtea spomin, žalujočim trem s novom Ln hčerki iskreno sožalje! — Zasledovan vlomilec. V Zagradcu pri Žužemberku je bilo vlomljeno te dni v hišo posestnika Jožeta Adlerja. Vlomilec je odnesel nekaj obleke, stroj za striženje las, sesalko as kolo in nekaj drugih predrne-; tov. Orožniki zasledujejo kot vlomilca biv-, 5eg*a pekovskega pomočnika Gabr jela Dolenjca, ki je znan potepuh in ki se je že *clj čaf3 l:Ia*.;l po okolici. Dolenjec ima pofcv&r)*!) vrat in n: more obračati glave. **r. 257 »SLOVENSKI NAHOD«, StroH S čast kulturne Ljubljane je rešena Ljubljana, 11. novembra Letos je ljubljanska kultura doživela velik preporod; silno se je oplajala na Muzejskem trgu. Udejstvovali so se esejisti, umetnostni zgodovinarji, slikarji in kiparji, ne v zadnji vrsti pesniki, in pozabiti ne smemo tako imenovane ulice, nesrečnega občinstva, ki se je rajši udejstvovalo s črnilom na samem žarišču ljubljanskega kulturnega vrenja, na umetnem kamnu (ki ga nekateri imenujejo vrtno »skulpturo«, drugi pa celo kiparski izdelek) kakor na papirju. Kulturna zgodovina ho morala prej ali slej priznati, da naše kulture ni toliko oplodila niti reformacija s protire-formacijo vred. ne ilirstvo in niti ne stoletne Črkarske pravde kakor »Simbol slovenske žene*. Ta simbol sam na sebi je bil sicer že od začetka precej nesrečen, ker mu je kipar pustil nos, vendar je postal pravi simbol vsaj pozneje, ko ni imel več celega nosu. Ah ni to tudi simbolično, saj pri nas vendar vsi dobivamo po nosu ? Toda to je pri vsem tem brez pomena; glavno je, da se je razživeio naše kulturno življenje ter da so našim kulturnikom začele" vsaj nekoliko delovati žleze z notranjim izločanjem. Brez ±simbola<; bi zopet predremaii vse leto. Ko je toi ej simbol postal v resnici simbol Ln ko Ke je na njem posušilo črnilo ter so našim kulturnim delavcem usahnile modrosti o velikem poslanstvu umetnosti in o tem, kaj je umetnost in kaj ni, pa tudi o tem, ali je dovoljeno razbijati betonske nosove ali ne, je bil predmet učenih umetnostnih razprav v nevarnosti, da ga bodo odstranili sami njegovi očetje in zaščitniki. Tega so se vsaj bali prijatelji ljubljanskih znamenitosti. Ljubljana bi izgubila izredno mnogo, kar vam prav radi potrde oboževalci »vrtne skulpture-. O tem niti ne govorimo, kakšno škodo bi pretrpela vsa naša oblikujoča umetnost in sploh kultura. Kdo bi potem še pisal o tem. da je bilo težišče vse umetnine »vrtne skulpture z v samem odbitem nosu? Kdo bi se še zgražal nad metodami >ulice«, ki si drzne soditi predmet esejističnih razprav s katranom in kladivom ? Tako se je pojavilo še eno izredno pereče kulturno vprašanje, kakršnih ne rešujemo vsak dan v Ljubljani, ali kaže skulpturo^ odstraniti ali ne. Ce bi jo odstranili, bi triumfirali vsi tisti, ki so lomili kopje proti nji, kar bi bilo seveda veliko ponižanje za genije, ki so nas obogatili s slavno umetnino posredno in ne-• e no. ce je ne odstranijo, je to zopet ponižanje velike umetnosti, ki je izpostavljena javnemu zasmehovanju. Pomislite samo, kako mora to boleti prijatelje ve- like umetnine, ko vidijo, da se je težišče umetnosti premaknilo od razbitega nosu proti volovskemu repu. Tako težko vprašanje lahko reši samo genij. Genijev ja pa k sreči pri nas dovolj za vsakim plotom: dokaz je sama umetnost na Muzejskem trgu in vse tisto, kar je zaradi nje nastalo. Geniji so kritiki — o kiparju niti ne govorimo — biologi tn liriki in kdo ve. če ni bil genij tudi med tistimi, ki je popravil simbol s kladivom? Toda največji genij je vendar tisti, ki je rešil tako kočljivo kulturno vprašanje; slo je za kulturno čast Ljubljane: kaj je treba ukreniti, da umetnina ostane, kjer je, a da vendar ne bo trpel prestiž nikogar. Zgodilo se je: vprašanje je rešeno! Ljubljani je ohranjena dragocena umetnina Tisti bori tisočaki niso bili potrošeni zaman. Kip ostane na svojem mestu in upanje je, da ga ne bo premaknila niti najbolj groba sila »ulice« tn ne najkulturnej-še pero. Ne, te umetnosti ne more nihče detronizirati, nihče ji ne more izpod mak-niti piedestala (ker je iz podpeškega kamna). Se bodo živele literarne revije, ki so bile pokopane po vseh pravilih pokopa van j a mrliče v, še se bodo oplajali kulturni delavci ob razbitem nosu. Taksna umetnost je pač nesmrtna in vse to, kar so počeli nekateri ob nji in na nji, je zgolj časovnega pomena. Sodil bo čas. Vsaj, kar se tiče kvalitete betona. Da bi pa ne sodil prehitro in da bi nevredni pripadniki »ulice« ne pasli svojih oči na tem biseru simbolizma in invalidnosti naše dobe in bodočih dni, so nedavno kip — pokrili. Opazili so ga z deskami — kritiki bodo že ugotovili, koliko je umetnosti na njih. — ga zaščitili pred mrazom ln uroki. Zopet je iznajdeno Kolumbovo jajce. Kako preprosto ter enostavno je to. kakor so pač velike, genijalne zamisli! Umetnina je ohranjena pred grobimi višjimi silami, človek je zopet premagal naravo. Umetnik je najprej izmaknil božanstvom veliko skrivnost, kako je treba upodobiti simbol slovenske žene; demoni so podžgali »ulico«, ki je izpopolnila umetnino po čistem rasnem nagonu in nazadnje je »simbol« dobil nekakšno pregrinjalo skrinje zaveze, da bo »plastika« ohranjena zanamcem. Dopolnjeno je! Tragedije, ki so odkrile tatvino samokresov Preddelavec je €>dgovoren za varnost delavcev ■ Strašne posledice nesreče, ki jo je zakrivila malomarnost Ljubljana, 11. novembra V septembri je Josip Klavžar ustrelil na Jezici svoje dekle in si še sam končal življenje. Ta tragedija je dala povod za odkr-tje tatvine 31 samokresov, ki so izginili iz nekega skladišča. Ugotovili so, da je bil K3avžarjev samokres eden izmed samokresov, ki so bih ukradeni. Klavžar-jeva tragedija je dala prvo sled za tatovi samokresov. Nadaljnje sledove je policija dobila Še ob nekem drugem samomoru. V Krmelju se je nekdo ustrelil s samokresom, ki je bil tudi eden izmed 31 iikradenih samokresov. Po serijski številki na orožju so lahko ugotovili, da je samomorilec kupil nekje ukradeno orožje. Tatu so bili še bolj za petami, ko je dela-\*ec Koloman Casar dal popraviti svoj samokres vojaškemu puškarju. Casarjev samokres je bil tudi eden izmed ukradenih samokresov. Med tem je tekla preiskava prot: nekaterim uslužbencem v skladišču, odkoder je orožje izginilo. Aretirali so bivšega artilerijskega podnarednika Ivana Slopšaka, naredili preiskavo na domu njegove ljubice in našli v nekem kovčegu samokres. Tudi ta samokres je bil eden izmed onih. ki so bili iz skladišča ukradeni. Vojaške in ciV-lne oblasti so preiskovale dalje in so našle še nekaj samokresov, ki so bili ukradeni. Skupaj se je na ta način našlo devet ukradenih samokresov. Včeraj je bila zaključena razprava proti Ivanu Slopšaku in Kolomanu casarju. Razpravo je vodil predsednk malega kazenskega senata s. o. s. Julij Fellaher, obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Groslar. Slopšak se je zagovarjal, da se ne čuti krivega. Bil je res uslužben v skladišču za orožje, a je trdil, da sploh ni imel dostopa do skladišča, kjer je bil zaboj s samokresi. Glede samokresa, ki so ga našli pri njegovi ljubici, je pa izjavil, da je nekdo nekoč izročil dekletu na cesti uputnico ter mu naročil, naj dvigne na kolodvoru v garderobi nek: kovčeg. Dekle je šlo in je dvignilo kovčeg. V tem kovčegu je bil samokres, ki je bil eden izmed onih. ki so izginili iz skladišča. Slopšak domneva, da mu je nekdo kovčeg s samokresom podtaknil, da bi zvalil s sebe krivdo, oziroma njega po nedolžnem iz sovraštva in maščevalnosti obremenil. Casar se je pa zagovarjal, da je samokres kupil od nekega krošnjarja pred kolodvorom, časar pa je bil obtožen, da je vlomil meseca marca v tovarno Salus in odnesel za 3000 din kemikalij, medika-meatov in zdravniških instrumentov. Tudi glede te obtožbe je časar zanikal krivdo in se je zagovarjal, da je vse te stvari kupil o^ nekega neznanca. V teku razprave se ni pojasnilo, kdo je vikami! v sldaiišče in odnesel samokres in tudi ne. kdo je prav za prav vlomil v tovarno Salus. Afera, v kolikor je v njo zapleten Slopšak, je dokaj zamotana in zagonetna, kajti tatvine orožja je osumljen tudi neki Slopšakov tovariš, proti kateremu teče zdaj preiskava. Prav zagonetno vlogo igrajo v tej aferi tudi ženske. Slopšakov branilec dr. Peršin je lahko citiral znani izrek: išči povsod žensko! Ca-sarjev branilec dr. Tornago je izpodbijal z dobrimi dokazi obtožnico. Senat je razsodil, da sta Slopšak in Casar kriva, in atcer Slopšak po ( 160 v. k. z., časar pa po ? 333 k. z. Dokazano je bub vsaj to, da je Slopšak imel v svoji posesti samokres, ki je bil ukraden in da je Casar imel stvari ki so bile ukradene. Slopšaku so prisodili 6 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, Casarju pa tudi 6 mesecev strogega zapora in 120 dJta gaooe. _ 250.000 DEV ZAHTEVA ZA BOL>ECEVE Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Pompetom so se morali zagovarjati tehnični uradnik Leopold Pajer, preddelavec Ivan Pangerc in delavec ška-pin Stanko, ki jih je državni tožilec obtožil, da so krivi za hudo nesrečo, ki se je pripetila na Jesenicah delavcu Mart-nu Janžlju. Dne 4. aprila se je Janželj pri delu v tovarni KID ponesrečil, ko je vozil z vozičkom koks v peč. Padel je skozi odprtino v tleh v drugem nadstropju tovarniškega objekta in obležal precej globoko v pritličju s poškodovano hrbtenico. Nesrečnež je moral že prestati strašne bolečine, ker je skoraj popolnoma ohromel in bo ostal hrom vse svoje življenje. V livarniškem obratu so preurejali prostore in Pajer je naročil, naj v železnih tleh izrežejo 143 centimetrov dolgo Ln 88 c-m široko ploščo. Delavc: so delo izvršili in odprtino po kri-1. z desko po:>ez. tako da vsa odprtina ni bila pokrita in tudi sicer nevarno mesto ni bilo zavarovano. Janželj ni vedel, da so delavci naredili luknjo v tla. Med razpravo sc je dognalo, da je bil za varnost pri delu odgovoren preddelavec Pangerc Ivan. Opustil je predpisano zadostno zavarovanje med izvrševanjem del v poslopju in je bil spoznan za krivega po § 198/11. Sodnik mu je prisodil 2 meseca zapora. Ponesrečeni delavec Janželj, ki je zahteval 250.000 din za bolečine, pa je bil glede tega zahtevka zavrnjen na pot civilne pravde. Meso odnesel, drobovje pustil Ljutomer, 10. novembra Posestnico Cernel Marijo v Lukavčih so v nedeljo zjutraj obiskali nenavadni tatovi. Ko je šla Cernel ova zjutraj poklaadt svinjam, je opazila da ji v hlevu manjka ena svinja. Ustrašila se je in brž obvestila domače. Prašiče je krmila vse leto, da bi jeseni ali pozimi imela kaj od njih, sedaj pa je našla mesto svinje prazen hlev. Ko so domači pogledali okoli hiše, so opazili na sosedovem vrtu kup svinjskih črev in ostalega drobovja ter mlako krvi. Tam je tat zaklal svinjo, meso pa odnesel. Ko so domači pregledovali sledove, so opazili, da je imel tat različne čevlje, čevelj na desni nogi je bil večji od levega . Cemelova trpi 300 din škode. Tatvino so prijavili orožnikom, ki poizvedujejo za tatom. Kanuiičani! Kamnik, 11. novembra Pa ne samo Kamničane, ampak tudi Kamničanke opozarjamo ponovno, da bo jutri ob 10. dopoldne v čitalniški dvorani zanimivo predavanje »Aktualni problemi socialne politike«. Predavanje bo pod okriljem Zveze kulturnih društev iz Ljubljane, predaval bo pa znani strokovnjak za socialne probleme, privatni docent dr. Stojan Bajič. Snov predavanja je taka, da mora že glede na čase, v katerih živimo, zanimati pač vsakega. Predavatelj pa je znanstvenik, ki odide v začetku decembra v ženevo in ga ne boste zopet kmalu imeli priložnost slišati. To predavanje bo uvo v »tečaj za prosvetne delavce«, ki bo od 15. do 22. t. m. v Kamniku. Tečaj bo po sledečem sporedu: Sreda 15. XI. 1939 ob 20. ari: »Iz narodne zgodovine«. Predava g. Vekoslav Bučar. Sobota 18. XI. 1939 ob 20. uri: »Slovenščina in najvažnejša pravopisna pravila«. Predava g. prof. Ivan Kolar; »Narodna vzgoja v luči zgodovine«. Predava g. Jelo Janežič, Nedelja 19. XI. 19S9 ob 10. vrl: »Organi, zacija ln društvena tehnika«; »Govorništvo«. Predava priv. docent g. dr. Stojan Bajič. Sreda 2. XI. 1989 ob 20. uri: >Sokolstvo in nacionalna vzgoja*. Predava g. prof. Lojze Mer čun. O tečaju samem se oglasimo še prihodnje dni. Za danes objavljamo samo naslove predavanj in imena predavateljev. Oboje nam jamči, da bo tečaj res nekaj prvovrstnega. Ker bo število udeležencev omejeno, Vas že danes opozarjamo, da se pravočasno prijavite. — Prijave sprejema predsednik Okrožnega prosvetnega odbora g. Skala, lahko pa se tudi prijavite funkcionarjem Sokola, Narodne čitalnice, ali Lire. — Tečaj je za udeležence popolnoma brezplačen. Kamničani in Kamničanke, posebno mladina, zopet je prilika razšiiiti si svoje obzorje, zopet je prilika dokazati, da se zanimamo za kulturno in prosvetno življenje in za vse aktualne probleme sedanjega časa! Pojasnjena »tatvina« Gorenja vas. 10. nov. Kakor je bilo na Poljanskem spočetka, ko se je zvedelo za krajo 18.900 din dokaj razburjenja, tako se ljudje sedaj hudomušno muzajo. In kako tudi ne. Janez Oblak, ki je vedel pripovedovati spočetka vse podrobnosti o tatvini, je zašel v preiskavi v čedalje večja protislovij a, končno pa je priznal, da je tatvino le fingiral. Toliko denarja sploh imel ni. Oblak skesano priznava, da so bile vse njegove sumnje do sostanovalcev brez podlage. >Videl sem, da nimam več izhoda, da govorim neresnico, pa želim zato, da se preiskava ustavi. Vso krivdo sprejemam na svoja ramena,« tako je povedal Oblak. Mož je trdil, da je Imel v aprilu okrog devet jurjev. Ko pa si je kupil motorno kolo, mu je ostalo še pet tisočakov. Četudi je »tatvina« pojasnjena, bodo Oblaka prijeli zaradi lažne prijave. Oblasti niso zato tu. da bi jih kdorkoli zavajal v preiskave in jim povzročal nepotrebno delo. Zanimivi so vzroki, ki so dovedli Oblaka do nepremišljenega dejanja. S tatvino si je nameraval nekoliko olajšati položaj, vsaj za dogleden čas. Ima obveznosti do davkarije, pa tudi globe ga tišče, vrhu vsega pa je domneval, da mu bo izmišljena tatvina nemara tudi pripomogla k preureditvi svojega odnosa do dekleta. Razen tega teže Oblaka nadloge pri sodišču v škof ji Loki. Naj bo dovolj ako povemo, da je bil bolj zadovoljen, da ga čuvarji postave niso videli, kakor pa da bi ga Vsi ti grehi bodo sedaj seveda spravili Oblaka na zatožno klop. Gosti Rogaške Slatine Ljubljana, 11. novembra Zdravilišče v Rogaški Slatini je zbralo zanimive statistične podatke o svojih gostih v letošnji letoviški sezoni (maj — oktober). Letošnja sezona je bila precej slabša od lanske, kar je razumljivo. Upoštevati moramo, da je bil ves čas med sezono zelo nemiren in zlasti v začetku jeseni. Zato je bilo tudi letos 658 gostov iz inozemstva manj kakor lani. Da pa tujski promet v naših letoviščih stalno narašča ter da je lansko nazadovanje predvsem posledica iz-reunih razmer, spre vidimo tudi po tem, da je število domačih gostov bilo večje f4421 kakor lani, bilo jih je 6789. lani pa 6347. Skupno je bilo letos v Rogaški Slatini 7849 gostov, lani pa 8065. Nočnin je bilo letos 4064 manj kakor lani. Skupaj jih je bilo 116.166, lani 120.230. Na posameznega gosta odpade letos 14.80 nočnin. Zanimivo je. da je bilo iz inozemstva največ gostov Madžarov, in sicer 565, med tem ko so gosti iz Nemčije šele *ia drugem mestu (335). To pač dokazuje, kako pomemben činitelj je v tujskem prometu tradicija. Rogaška Slatina je bOa >madftarsko« letovišče že pred vojno. V Rogaško Slatino ao pa vetrno tudi radi zahajali Hrvati. Lani jih je bilo samo iz Zagreba 1.824, skoraj šestkrat več kakor is LJubljane, kajti Ljubljančanov je bOo samo 302. Beograjčanov je b3o 1210. S področja sedanje banovine Hrvatske je bilo razen Zagrebčanov še 1178 gostov, med tem ko jih je bfio iz nafte banovine' razen Iz Ljubljane same 400. To dokazuje, da Slovenci ne znamo ceniti Rogaške Slatine, aaj je znano, da morje obiskujemo precej in da se nekateri radi babajo z obiskom tujih letovišč- Skupno je bilo v Rogaški Slatini letos 1060 gostov iz inozemstva Med inozemci je bilo torej nad polovico Madžarov. Da jc Rogaška Slatina mondenov zdravilišče, spre vidimo po tem. da jo radi obiskujejo mnogi odličriiki. Tako j« bilo lani v Rogaški Slatini v gosteh 21 ministrov ta banov. 6 konzulov. 12 generalov. 5 štorov (med njimi tudi nadškof) itd. Gleda na poklic je bilo največ trgovcev. 89«. Uradnkov je bilo 693, novinarjev 51, In dustrijcev 160. obrtnikov 287, posestnikov 179, odvetn kov in notarjev 201, avnate-Ijev 307. zdravnikov 229. lekarnarjev 52, sodnikov 44. a za 396$ gostov ni naveden poklic. Idrijčani in njihovi žlikroSi Bistven in najvažnejši del idrijskega iUfcrofa je njegova oblika Ljubljana, 11. novembra Res je, Idrijčani imajo radi svojo Idrijo. Zaljubljeni so vanjo. V Idrijčanih imate svetal in vzvišen zgled domovinske ljubezni. Idrija jim je vse ln povsod. Najprej Idrija, potem dolgo nič, nato prazen prostor in zopet nič, nato šele ostali svet. Taki so Idrijčani, pa amen. Nerazdružljiv z idrijsko sebičnostjo in krajevnim samoljub-jem je važen faktor, okoli katerega se prav za prav vrti vse zasebno in javno življenje idrijskih rojakov. To je njihov žiikrof. Za večino Idrijčanov ne pomeni beseda žiikrof nlkake psovke. Ko se je bila pred leti vnela radi tega pravda in se je razlilo toliko črnila, se je večina zgražala. Zgodba o žlikrofu je šibao zamotana, morda celo bolj. kakor ona o postanku rudnika. O tem imajo vsaj pravljico, do-čtm o žlikrofu ni duha ne sluha. Zato so nanj Idrijčani ponosni, saj so radi žlikrofa središče sveta in skozi Idrijo leži žlikro-fovska os. Ta zavest dviga našim Idrijca -nom glave. Ko so spoznali, da so srebrni rudnikih tudi drugje po svetu, so se mu odrekli, ga prepustili tujcem v izkoriščanje, sami pa se oprijeli žlikrofa. ki ga ni najti na ostalem svetu. Bolje prvi, kot zadnji. Naši zgodovinarji od Valvazorja do Kranjca nikjer ne omenjajo žlikrofa in njegovega izvora Zato je to vprašanje še vedno odprto. Vee, kar pripovedujejo o tej stvari, so samo ugibanja. Tako pravijo oni, ki so hodili v tirolske šole. da je žiikrof germanske rase. Toda nemški so samo razni schllnkrafi, kakršne kuhajo tudi v beli Ljubljani, nikakor pa ne žiikrof i. Idrijčani imajo svoje žiikrof e, ki so po obliki, po vsebini in po imenu edinstveni in pristno slovenski, pa čeprav pravijo še danes Tol-minci kraju, nemška Idrija Pa kaj Tol-minci. Nekdo je trdil, da je jedel znani planinski plezalec, ki je poskušal svojo srečo tudi na Himalaji, Sehneider, ki je po materi Idrijčan, idrijskega narečja pa ne zna, enake ali vsaj podobne žiikrof e v zapadni švici, ko se je vrnil s težke plezalne ture. (Zopet vas vidim, kako stiskate zobe in zavijate oči od nevoščijivosti in si mislite: ti prokleti Idrijeani niso zadovoljni z ministrskim stolčkom, pa rinejo celo na Himalajo. Vedno više gredo.) Ali si more kdo predstavljati, da hi bil žiikrof romanskega porekla ? Idrijčani so sami to raziskovali. Našli iih niso niti v Parizu niti v Rimu in če jih tam ni. jih ne bo tudi v Madridu in Bukarešti. Pokojnega Dolfeta so poslali na znanstveno potovanje celo v Egipt in severno Afriko. Tu je sedež najstarejših kultur, a žlikrofov vendar ni našel. Zagovorniki slovenskega porekla idrijskih žlikrofov pravijo, da so si Idrijčani skrivaj izposodili obliko žlikrofa od šmar-nogorske skupine. Grmada sedlo, šmarna gora. Toda Idrijčani so malo hodili v Ljubljano, samo ob važnih pravdah in se tedaj niso brigali za šmarno goro. So raje hodili v opero. Ce danes sedi vrh šmarne gore Idriičanka in kuha Idrijčanom žiikrof e, Ljubljančanom pa kranjske klobase, ni to še noben dokaz. Himalajo so Idrijčani skušali zavzeti, morda se jim bo to kdaj posrečilo, zakaj ne bi padla šmarna gora, ki je samo senca Himalaje, a kljub temu važna postojanka slovanskega naroda. Ne glede na vse to izjavljajo Idrijčani brezpogojno: žiikrof je slovenska misel, slovensko delo in izdelek, žiikrof je idrijski patent, žiikrof ni izvozna ideja niti izvozno blago. Njegova bodočnost je samo v domači slovenski hiši, kjer pomaara podpirati vogale vsal en idrijski zakonski član. (Idrlj čani si prilaste vsako zadevo, o kateri nI mogoče dokazati, od kod je, kot svojo last. Tako je tudi z Jakobom Petelinom-Gallu-som. Nihče ne ve. kje je rojen, pa so rekli Idrijčani, naš naj bo. In tako trde danes dosledno: Gallus je bil Idrijčan.) Z idrijskimi fanti in možmi, ki so »e izselili iz Idrije, so se izselili tudi žlikrofi. Idrijski žiikrof ni namreč priklenjen na grad, kakor višnjegorski polž. Kjer je Idrijčan. tam je tudi žiikrof in obratno. Žlikrofu je bodočnost zagotovljena samo v kmetski državi in v krompirjevi deželi. Zato Idrijčani ustanavljajo svoje organizacije, odbore in zaupništva po vsej državi, žlikrofu je treba priboriti odlično mesto in Idrijčanom prvo besedo. Kdor zna, ta zna. Žiikrof je treba spraviti še v Breznikov pravopis in njegovo slovensko vprašanje bo rešeno. Idrijčanom pa bodo grebeni zrasli. Bistven in najvažnejši del Idrijskega žlikrofa je njegova oblika. zllkrof v nepravi obliki ni žiikrof. Kuharske knjige ne znajo opisati te oblike, saj je popolnoma nemogoče kaj takega. Idrijski žiikrof je mogoč samo v praksi, nemogoč pa je v teoriji Taki so tudi Idrijčani. 2likrof ima dve peruti, v sredini luknjiro in stati mora pokonci. Tak je opis. a kdo ga razume? Luk-njlca je duša žlikrofa. Kako se luknjica dela, to je pa zaupna zadeva. V tem tiči skrivnost idrijskega patenta. Pa vsebina? V žiikrof lahko stlačiš vse. kar raste na vrtu in leze po hlevu, samo smodnika ne. prenese, četudi ga včasih rabijo proti pljučnici. Pravi idrijski žlikrofi so le krompirjevi, le redko pomešani z mesom. Z žlikrofovo vsebino je vedno velik križ, le redko najdeš zato prave izdelka NI vse pristno, kar se ponuja po ljubljanskih gostilnah. Zato morate jesti žiikrof e samo tam, kjer jih jedo Idrijčani. Veliko skrbi povzroča tudi kuhanje žlikrofov. No, radi njih lahko odneseš uro iz kuhinje. Zllkrof je kuhan, kadar se skuha Skuha pa se tedaj, ko priplava na vrh vode. Seveda, če kuhaš žiikrof e v loncu, jih bo malo prišlo na vrh, nevarnost pa je, da nastane pod to plastjo krompirjeva ju-hica z blekci. S Mm jedo idrijske žlikrofe? Z vilicami 2e prav, ali poleg vilic in Žlikrofov je treb^ še nekaj. Da se ta nekaj imenuje golnS ali zabela ali pa pristna idrijska bakalra. To se pravi, moča mora biti. In prava idrijska moča, trta namreč v Idriji ne raste, je samo bakalca, ki spada med omake. Pa tudi z bakalco je velik križ, kajti koštruna ni vedno v mesnici. Vsak ne zna jesti žlikrofov. Biti morajo taki, da jih ni treba razpolavljati. Celi morajo na drugi svet. Kako? Kar petim hkra-tu poje mrtvaški zvon. Poslušajte. Ko pade prvi v želodec, je drugI že v požiralniku, tretji je storil smrt med zobmi, Četrti je na poti v klavnico in peti se trese pred pogledom, ki ga je že izbral za žrtev. Tempo mora biti zmeren, da se prepreči srečanje. Počasi a gotovo in daleč. Taka je zadeva z žlikrofi. Važna in pomembna, da so se Idrijčani vzeli skupaj in da bodo širili žlikrofe. Grozi dumping. Zato so že davno ustanovili svoja društva, a s svojim programom še niso prišli na dan. Sedaj so bili v to prisiljeni od zunanjih sil. Ker je že tako daleč prišlo, smatrajo, da je čas dozorel. Velika je bila borba tudi med njimi samimi. Dve struji, kakor je pač slovenska navada. Eni so bili za to, da žiikrof ohranijo v življenju, drugi za to, da ga spravijo v muzej kot pomnik poznim rodovom. Ker se pa ta druga skupina zopet ni mogla zediniti, ali naj ga nagačijo aH denejo v špirit, je zmagala prva skupina, ki je bila enotna. Tako bo žlikrofu podaljšano življenje. Društvo Idrijčanov pripravlja velike narodne obrambne tabore po vsej drŽavi s sledečim programom: Recept, priprava in kuhanje žlikrofov. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor vse brezlzjemno, tudi one s slabimi želodci, zllkrof je namreč lahka jed, zato ni nevarnosti za prebavila. Kdor pa nI zanje navdušen, ga prosimo, naj se jfh Izogiblje, nikar pa naj jih ne preganja. Naj živi pristni idrijski žlfkror --e Na okrajnem sodišča novega „ film s slov filma" v klim Uitionu ^itrtrtgni napisi Salve smeha bodo odmevaTe od da nes naprej v dvorani kina Uni ona in ljudje bodo nasmejani zapuščali kino dvorano! In zakaj? Hans Moser, najpopularnejši filmski kotnik, nastopi te dni v Ljubljani v svoji najboljši vlogi v du hoviti komediji Otona Bielena »ATa okrajnem sodišču*. Hans Moser, že pri samem imenu tega imenitnega komika, ki nas je tolikokrat spravil v dobro voljo, se smeje čitatelj teh vrstic, kaj šele, če mu povemo, da je Hans Moser v »Okrajnem sodišču* ena glavnih oseb in da se okrog njega kot centralne figure sučejo sami izvrstni igralci starega dunajskega filma, ki je poznal še humor in zabavo, igralci, katerih imena so poznana slehernemu obiskovalcu kinematografa. In to so: Ida Wčat, Lude Englisch. Rudolf Kari, Frift lmhof in Gusti Wolf. Vsa ta imena jamčijo torej v polni meri, da bo smeha in nabave na pretek. Vsebina komedije prav odlična in zabavna. Gre za ob čajno procesiranje v malem podeželskem mestecu, čemur je povod v tem primeru težko žaljenje časti Spor dveh žensk, težka kleveta, to je tema razprave. Kakšni so zapletljaji, ki tvorijo zu nanj i okvir te duhovite komedije, i terpretirane po najboljših igralcih, ki svojo situacijsko komiko ravno tako v polni meri doprinesejo k uspehu filma — to bodo gledalci filma sami videli. Priznali pa bodo soglasno to, kar je kritika enodušno na glasala, da je v tem filmu odigral Hans Moser svojo najboljšo veliko vloga In Haas Moser je ras odličen! Publika se mu bo smejala do som, ljudje bodo pozabili a* vse težave današnjih dni m ae vdali as dve urici brezskrbnemu veselju. Ce povemo ie to, da bo ta film vsakomur razumljiv v vseh malenkostib, ker j« >i- je fum opremljen z napisi v slovenščini, bo vsakdo hitel in si ogledal to imenitno filmsko komedijo, o kateri se bo te dam vsepovsod v Ljubljani govorilo! 3187 AH som prispeval z* sokolski dom v TrnovcmT « Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. novembra 1939. Stev. 257 VELIKA RUSKO POLJSKA UMETNINA Prvi slovanski film iz družabnega življenja Poljske. Vsebina filma je vzeta po resničnih dogodkih velike tragike poljskega kirurga prof, dr. VVilczurja, ki je zaradi hudega udarca po glavi izgubil spomin (amnezija) in 12 let živel pod drugim imenom, pozabil svojo preteklost, dokler... Igra hudožestvenlkov: Kazimir Jnnoša Stempovski, Jadviga Bareevska, Vitold Zaharević! — Režija genialnega Mihaela Vašinskega .ZNHCHOR' __(PO POTI USODE) KINO MATICA, tel. 21-24 Nabavite si vstopnice v predprodajl Predstave danes ob 16. 19. in 21., v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. Najduhovitejša komedija popularnega komika i HANSA MOSERJA BOMBA SMEHA! |k. m J^V^n Vk ^/FMf\1? *~ ** «r • Obenem s HANSOM MOSERJEM igrajo Se: NA OKKAJKEM SfSDlSClJ Ida Wtist' Lucie En&l*e*i Rudolf Carl, Fritz Imhof in „ „, Gusti Wolf Prvi film s slovenskimi napisi! »EMONA FILM«, Ljubljana! Vf^lA WTaTf AM m^mM---- Smejali se boste do solz! Zabavali se boste od prvega prizora do konca! Ta izvrstna komedija bo ugajala vsem, ki jo bodo Predstave danes ob 16., 19. in 21. url, jutri ob 10.30 dopoldne (po znižanih cenah) ter ob 15., 17. 19. in 21. uri ! KINO UNION, tel. 22-21 videli! DANES PREMIERA na bienali v Benetkah odlikovanega filma ! RDEČE ORHIDEJE Napeta filmska drama iz koncertnih in gledaliških dvoran Kruta in rafinirana borba za ljubezen tn čast v najvišjih velemestnih krogih. — Divne operne arije, razkošen balet in čudovit ognjemet! Nabavite si vstopnice \ predprodaji. V glavnih vlogah: OLGA CEHOVA, ČAMILA HORN, ALBH2CHT SCiiOISJNHALS PREMIERA DANES ob 16., 19. In 21. uri. — KINO SLOGA, tel. 27-30 1% L-J> — G G. poverjen i ko na (icam) in članom Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike (ce), k; še vio danes niso poslali pisarni Vodnikove d-užue letošnjih r.a'i:a ura pol, prav vljudno prosimo, da naj sigoino pošljejo svoje nabiralne pole najkasneje do 26. novembra t, l. ter obenem nakažejo po položnici nabrano članarino in eksp^dicij-ske stroške. Letošnje knjige prične Vodnikova družba razpošiljati ob koncu novembra. Obenem prosimo člane'zamudnike, da ne odlašajo s svojo prijavo, ampak naj se včlanijo še danes pri svojem poverjeniku, ali pa direktno v pisarni Vodnikove dmžbe, v Ljubljani, Knafljeva 5. — Strokovna šola Delavske zbornice. Delavska zbornica v Ljubljani ustanavlja strokovno šolo in razpisuje rok za prijavo kandidatov za rečne učence do vključno 15. decembra. Do tega dne se morajo prijaviti Zbornici vsi, ki imajo pogoje za kandidate v smislu pravilnika. Namen šole je vzgojiti voditelje delavsiva, ki naj prevzame io vodstvo delavskih organizac j, širijo med delavstvom narodno in stanovsko kulturo in zavest, vodijo krajevne delavske ustanove in so skratka najlx)lj poklicani zagovorniki im branitelji delavstva, šola se prične 15. januarja 1940. Teoretični pouk bo traial do 15. marca, praktičen pa od 15. marca do 15. aprila 1940. Gojenci strokovne šole DZ so redni in izredni. V šolo se sprejmejo redno fantje in možje od 18. do 30. leta, ki so pošten:, značajni in delavni, sposobni za dalo v delavskih organizacijah. V šolo se sprejme normalno 20 rednih učencev, poleg tega pa tuJti izredni učenci. — Monopolski dohodki. Po statističnih podatkih uprave državnih monopolov so znašali monopolski dohodki v septembru 198,805.430 din. Lani v septembru so znašali 192.209.480 din. Letos so bili torej večji za 4,595.949 din. Od 1. aprila do 30. septembra so znašali monopolski dohodki letos 1.115,384.671 din lani pa 1.074,336.398 din. Letos so bili torej večji za 41,048.278 din. — Konkurzi in prisilne poravnave. V oktobru je bilo v naši državi otvorjenih 14 konkurzov in 30 prisilnih poravnav izven konkurza. V dravski banovini ni bilo nobenega novega konkurza, prisilne poravnave izven konkurza pa' 4. — Balkanska tarifa odgođena. Po uradnem obvestilu je za nedoločen čas odgođena balkanska tarifa za potniški in prtljažni promet. Po sporazumu balkanskih držav bi bila morala stopiti ta tarifa v veljavo 1. novembra. — Konferenca zastopnikov mlinske Industrije. V beograjski industrijski zbornici je bila včeraj konferenca zastopnikov mlinske industrije iz vse države. Zastopniki mlinske industrije zahtevajo, naj bi imela ta industrija v Prizadu svoj posredovalni odbor, ki bi zavzel svoje stališče v vprašanju izvoza moke in določanja cen ob prevzemu pšenice. Konferenca je sklenila, da se posredovalni odbor mlinske industrije pri Prizadu čimprej ustanovi. — Hrvatsko - madžarska gospodarska zbornica v Zagrebu. Nekateri zagrebški krogi delajo na to, da bi se ustanovila hr-vatsko-madžarska gospodarska zbornica na področju banovine Hrvatske s sedežem v Zagrebu. Pripravljajo se že pravila. Ko bodo priprave končane, bo sklican ustanovni občni zbor. — Okrožni odbor Zveze kulturnih društev v Kamniku vabi članstvo vseh v ZKD včlanjenih edinic kamniškega okoliša na predavanje docenta dr. Bajlča Stojana, o >Aktualnlh problemih socialne politike«, ki bo jutri v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. — Letoinji mirovni dan. Na današnji dan pred 21 leti je bilo sklenjeno po skoraj štiri in polletni vojni premirje in takrat je bilo pač malo ljudi na svetu, ki bi bili mislili, da bo še kdaj vojna. NI pa še Izumrla generacija, ki je morala prevzeti nase vso težo vojne, že Imamo drugo vojno, o kateri pa še ne vemo kako se bo razvila in kasne bodo njene posledice. Vsako leto se praznuje 11. november kot dan miru, letos je ta proslava kaj čudna, saj praznujemo dan miru v znamenju nove krvave vojne vihre. — Obtok novčanlc ae Je znižal. Stanje Narodne banke z dne 8. t. m. kaže, da se je obtok novčanlc znižal za 71.9 milijonov na 9.172.4 milijone din, dočlm se je bil v predzadnjem izkazu povečal za 234.3 milijone na 9.244.3 milijone din. — Z novo topografsko karto na Govejek. Dom jugoslovanskih obrtnikov vabi na po-set svojega »Doma« ob nedeljah in praznikih, kar je priložnostno prav za jesenski čas. Dom je trajno oskrbovan. Topografsko karto, ki Vam uspešno služi za poaet »doma« in vsega okoliša dobite v vseh knjigarnah in pisarni Doma, Wolfova 12 ter pri I. Mihelčič. Borštnikov trg, proti ceni din 5.—. Na željo organizira Dom tudi skup ne avtobusno izlete. Informacije telefon 38-49. 554-n — Bogat ribolov na Jadranu. Ker je vreme v Dalmaciji zelo lepo. imajo ribiči tudi dober ribolov. Včeraj so pripeljali na splitsko ribarnico nad 40 kvintalov raznih rib. Ribiči še vedno love sardele in jih prodajajo tvornicnm po 7 60 din kg. — V Mariboru primanjkuje bencina, v Mariboru je zmanjkalo benc na in dva dni ga ni dobiti niti kaplje Lastniki črpalk upajo, da bc::o že danes ali jutri lahko krili potrebo. — Brezplačen prevoz živil v pasivne kraje. Doslej je bilo za preskrbo v an je pasivnih krajev z živili pristojno le ministr stvo za socialno polit ko, a zdaj je nekaj kompetenc prevzelo kmetijsko ministrstvo ker spa 'a v njegovo pristojnost »ravnateljstvo za narodno prehrano«. Ministrstvo za sor"Mno politiko mora skrbeti za prevoz ž'vil v pasivne kraje. Pri f nančnem in železniškem ministrstvi je doseglo, da bo lahko uporabljalo 3000 vagonov po ugodni ceni. V ta nnmen je finančni minister odobril poseben kredit v znesku 4,500.000 din za prevoz ž vil v pasivne kraje. — Rečna plovba v septembru. Pravkai so bili objavljeni uradni podatki o naši rečni plovbi v septembru, število naloženih vlač lcev je bilo 207; prevoženih je bilo 37,030.385 tonskih km. Potnikov je bilo 87.792; tfaga so prevozili 84.192 ton brutto dohodki so pa znašali S,028.552 din. PULOVER JI LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA 6 — Izpit za pooblaščenega geodetsko kulturno-tehničnega in žen je rja je napravil v ministrstvu za gradbe g. inž. Os\vald Stane, občinski inženjer na Koroški Beli. Čestitamo! — S°lnce bođo prav kmalu zavojevali v novem romanu ; Našega vala« pod naslovom »Zavojevalcu sonca«, ki ga je napisal znani ruski pisatelj A. Kuprin, prevedel pa književnik G. Strniša. Poleg tega romana, ki ga objavlja »Naš val« v nadaljevanjih, je priobčen v številki za prihodnji teden zarrmiv članek o radijskih motnjah in borbi proti njim, za zabavo in razvedrilo pa je poskrbljeno s podlistkom »Njegova cena« in s smešnicamL V rubriki »Radio in televizija« prinaša ^Naš val« poročla o najnovejšem na teh področjih. V številki za prihodnji teden je objavljena tudi druga nagradna križanka, v posebnem dodatku pa slede programi vseh važnejših evrooskih radijskih postaj. Ker je »Nas val« skrbno ilustriran, poleg tega pa zelo poceni, saj stane mesečna naročnina samo 10 din, ga toplo priporočamo. Naroča se pri upravi: Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja romana »Zavojevalci sonca« brezplačno. — Iz banovinske službe. Imenovan je za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici inž. agr. Matija Rous, premeščena sta po potrebi službe banovinski kmetijski uradnik vršilec dolžnosti sreskega kmetijskega referenta pri sreakem načelstvu v Krškem Franc Var-ddjan k sreskemu načelstvu v Brežicah in banovinski kmetijski uradnik v. d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Konjicah Stanko Zorčič k sreskemu načelstvu v Krškem. — Kolavdacija nove sole. Prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani sporoča, da je bdlo 26. oktobra kolavdirano novo šolsko poslopje na Do!Žu, srez Novo mesto. Stavba, ki ima 3 učilnice in 2 družinski stanovanji s prit f klin ami, stane 540 tisoč dinarjev. — Iz »Službenega Bata«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« SfL 90 z dne 11. t m. objavlja spremembe ta dopolnitve uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, uredbo o spremembah in dopolnitvah prip. 3. t. 9. el. 72 zakona o državni trošarini, uredbo o spremembah In dopolnitvah t. 10. čl. 72 zakona o državni trošarini, spremembe ta dopolnitve pravil -nika o ugodnostih socialnega značaja na železnicah ta ladjah t državni alB^eajtar i ciji, dopolnitev občnega pravilnika o voz-! nlh n prevoznih ugodnostih, popravek v j uredbi o dajiinju sladkorja brez plačila I državne trošarine za slajenje vinskega j mošta, tolmačenje predpisov čl 19. b pra-! viln.ka o ureditvi prometa z devizami in valutami, tečaj grške diahme glede lo-č tve obrta hri vcev in frizerjev in razne objave iz ^Službenih novin«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno južno vreme, tu in tam manjše padavine. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 20. v Spl-tu in Kumboru 18, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 17. v Mar boru 15, na Rabu 14, v Ljubljani 13.6. na Visu 13. Davi je kazal baiometer v Ljubljani 765.6, tempera ti ra je znašala 9.0. — Aretirana tatica. Orožniki v Krškem so arethali Antonijo Bregar pri kateri so naši. med drugin~ tudi niklj.sto žtpno uro. Bregarjeva je po aretaciji priznala, da je uro ukradla nekemu mookernu v čakalnici kolodvora v V:dmu-Krškem Oškodovanec naj se zglasi na orožniski postaji v Krškem. — pogic^anei. Od doma v Plesu pri Sv Petru pod Svetimi goram: je odšel 191etni Anton Geršak. Geisak je imel na sebi novo rjavo obleko in rjav klebuk. Iz Cerovca je pobegnil 131etni Leopold Goved-nik. Dalje je prijavil brusač Suhanek iz Dravelj, da mu je pobegnila žena Helena Suhanek, doma iz Pacova v bivš. češkoslovaški, stara 27 let. — Blagajnik fingiral roparski napad. V Karlovcu je našel železniški uslužbenec Ivan Kocbek v črt:tel: zvečer na tleh zvezanega blagajnika HRS Andrijo Mihaliča Po sobi je b lo vse razmetano in vse. je kazalo na roparski napad. Izkazalo se je pa. da je blagajnik rop fingiral. Sam si je zveza! roke, legel na tla in jel klicati na pomoč. Tako je hotel zabrisati za seboj sledove, ker je ukradel okrog 7.000 din društvenega denarja. — Drzen vlom na Zidanem mostu. Včeraj zgodaj zjutraj je bilo vlomljeno v znani hotel Franca Juvanč ča na Zidanem mostu. Vlomil je Anton Sluga iz Trbovelj, ki ima na vesti že umor na Hrvatskem, za katerega je presedel 7 let ječe. Odnesel j za okrog 4.000 uin blaga in radijski aparat trgovskemu zastopniku Janezu Gučki. Vlom je smeje priznal. Prepeljali so ga v zapore sreskega sodišča v Laškem. Iz Ljubljane —Ij Zahvala Jugoslovensko - bolgarske lige v Ljubljani. V zvezi z razstavo sodobne bolgarske knjige, ki je nad vsako pričakovanje najboljše uspela, smatra odbor Jugoslovensko-bolgarske lige v Ljubljani za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem ustanovam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k tako odi čnemu uspehu razstave. V prvi vrsti se odbor zahvaljuje pokrovitelju razstave g. banu dr. M. Na-tlačenu in g županu dr. J. AdlešiČu za nakazano materialno podporo. Toplo zahvalo pa izreka tuJi vsem cenjenim ljubljanskim tvrdkam, ki so brezplačno posodile razne predmete. Gospe M. češnikovi se zahvaljuje za posojene velike količine platna in jute, ugledni tvrdki A. & Skaberne za posojeno juto, velecenjeni gospe lastnici tvrd-ke M . Tičar za dragocene knjižne obte-žilnike in druge predmete, ugledni tvrdk; Julij Klein pa za velikodušno posojeno steklo. Prav posebno zahvalo pa je odbor dolžan g. predsedniku dr. F. Windlscherju, g. ravnatelju I. Zormanu ter celokupnemu c< boru Narodne galerije, ki je z vso uvidevnostjo dal ligi brezplačno na razpolago svojo veliko dvorano v Narodnem domu ter tako razstavo omogočil. — Odbor JBL. —lj Vseeno velika dir*a na Večni poti. Kljub vsej smoli z napovedano dirko zaradi vremena, je ostala motosekcija Avtomobilskega kluba odločna in pripravila je za jutri zelo zanimivo prireditev. Občinstvo, k: se je zelo zanimalo že za priprave ter je občudovalo dirkače pri treningu, je iskreno obžalovalo, da prireditve ni bilo. Zato pa bo prišlo povsem na svoj račun jutri, saj so jam prireditelji kot v oddolžite v za dolgo čakanje pr pravili mnogo prijetnega presenečenja. Udeležba dirkačev bo zelo velika, saj bodo tekmovali člani skoraj vseh slovenskih in nekaterih hrvatskih klubov. Izkazalo se je pa tudi, da limitirani čas ni tako tesen n nedosegljiv kakor bi se morda zdelo. Razvila se bo aelo ostra borba med prvaki, zlasti, ker sta dosegla favorita Cihlaf in Šiška j pri d rki na Grad enaka časa. Cihlaf si je letos priboril tudi banovinsko prvenstvo pri dirki na Ljubelj. Med resnima konku-renti za prva mesta je pa tudi mtinirani Brezn k. Zanimiva bo tudi tekma v turni kategoriji, ker bosta tekmovala Ziherl tn Pengov, ki imata enake motorje m sta oba izvrstna tekmovalca. Omeniti je treba, da bo sodeloval tudi Zagrebčan dr. Hribar. Iz Maribora prispe poročnik Glebov n tako bo ostra konkurenca tudi v težkih kategorijah Dirka se bo začela ob 15. Ob 21. bo razdelitev darfl v klubskih prostorih v Kazini. Najprej bo start pri Mostecu, potem pa pod Rožnikom pri strelišču, —Ij Umrli So v Ljubljani od S. 9. t. m.: Rozman Neža, rojena K reč 72 let vdova delavca, Christofol Ivan, 24 let, trgovski pomočnik. Keršič Antonija, 36 let, Šivilja, Gorjup Lovrenc. 58 let, krojaški mojster. Bervar Jakob. 54 let, tiakamdSkl sluga, Cernlč Ivan. 68 let, zastopnik Vzajemne zavaroval. In hitni posestn k, Plr-nat Ana* 28 let, pletilja, Haoue Vlaotimfla, roj. Kotz, 72 let, vdova gradb. nadsvetni ka, Pahne Marija, roj, Rešman. 80 let, zasebnica. Golob'č Antonija, 4 leta. hčd posestn ka. V ljubljanski bolnici so umrl : Hrastovec FranCiška, 40 let, žena poljskega dninarja, Zaphrnina, Erker Ivan. 48 let. kočar Koč vska Reka, srez Kočevje, Lu-kan Matevž, 71 let občinski ubogi, Brezje, Ivane Alojzij. 59 let, delavec, Kenda Romana, 61 let zasebniea. Bled. Nedeljko Josipina, roj. Kužnik 67 let, vdova davčnega nadupravtteTja V nka, Golokin Boris, 5 let. sin delavca, Kranjska gora. —Ij Predavanje SPD. V torek 14. t. m ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. dr. ing. Avčin France o letošnji zimsko alpinski ekspediciji Zveze planin-skih društev kraljevine Jugoslavije s smučmi preko Sar planine do Koraba. Nal< ga te planinske smučarske ekskurzije je bila. da presmuča gorske grebene in planjave od Ljubotena do Koraba ln ugotovi, kakšni so na teh planinah pogoji za razvoj planinskega smučanja. Na 150 km dolgi, težki progi so imeli naši planinci obilo'ovir. pa tudi dovolj planinskega užitka. Podrobnosti bomo izvedeli na navedenem predavanju. Od članov SPD so se udeležili ekskurzije gg. dr. Pretnar, Tavčar Ivan, Mar-sel Ivo, Župančič Uroš z Jesenic, Jordan Bogdan od akademske skupine SPD, Frelih Matevž z Jesenic. Dimnik Maks z Dovjega. Kavalar Jože iz Srednie vasi. dr. Tominšek Stane iz Ljubljane ter predavatelj dr. ing. Avčin. Udeleženci so napravili številne posnetke, najboljše bo predavatelj pokazal pri svojem predavanju Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. Planinci pridite v čim večjem številu na zanimivo predavanje v torek dne 14. t m ob 20 uri v dvorani De lavske Zbornice. —lj Pranja d-1 r|m lju<"Vi. »Slovenski N'arodt 29. avgusta in »Ponedeljsko Jutro? 6. novembra sta prinesla pretresljiv čla nek o trageiiji junaške matere iz svetovne vojne, ki je bila štirikrat težko ranjena na boji*ču pri Rdečem kr žu. Opis njenega življenja je prepresljiva slika bede in trpljenja, ki ga je povzročila sve ovna vojna. Siromašna junaška mučenica Živi v Zeleni jami v veliki bed; s svojo duševno bolno hčerko. Bodimo usmiljeni in pomagajmo ubogi junaški materi. Darove spre iema uprava »Slov. Naroda«. „5 ooo.ooo išče ženina44 * „V volčjih krempljih" Danes in jutri v KINU MOSTE lj Ljubljanska filharmonija otvarja svojo V redno sezono s XIII. simoničnim koncertom v petek 17. t. m. v unionski dvorani. Posebna privlačnost in zanimivost bo Rahmaninov klavirski koncert v c-mo-lu, ki ga bo izvajal klavirski virtuoz g. prof Tone Trost, ki bo po dolgem času zopet nastopil v domovini. V okviru proslave 60-letnice skladatelja A. Lajovica bo odigral orkester njegov »Capricec z obligatnim klavirjem v izvedbi g. dr. svare. Nesmrtna »Patetična« simfonija Caj-kovskega zaključi izključno slovanski spored koncerta pod taktirko g. D. M. Sijan-ca, Predprodaja vstopnic je pri blagajni kino »Uniona«. —lj 5,000.000 Išče ženina. Ako se hočete danes ali jutri od srca nasmejati potem poj d te v kino Moste, koder sta na sporedu zopet dva odlična filma. Kot prvi teče smeha polna burka »Pet milijonov išče ženina« s slavnim komikom Heinz RUhma-nom v glavni vlogi. Zgode in nezgode mladih zakoncev v veselem in zabavnem, humorja nolnem filmu. Kot drugi film teče »V volčhh krempljSh«. film junaštva, napete borbe, divje mržnje in idealne ljubezni na daljnem ameriškem zapadu. Ljubitelje živali posebno navdušuje neobičajno prijateljstvo med mladim pastirjem in njegov-vim zvestim ovčarjem. Kot predigra »Tajni agent X 9« m »Metro žurnal«. —lj Bolgarsko akademsko društvo »Hrl-sto Botev« na ljubljanski univerzi priroda v soboto 16. decembra v prostorih Trgovskega doma svoj prvi bolgarski večer. Društvo vljudno prosi ljubljanska društva, da omenjeni večer upoštevajo pri določanju termina eventualnih svojih javnih prireditev. —lj Slava dravske »talne v°Jne bolnice. Dravska stalna vojna boln ca in bomičar-ska četa proslavita svojo slavo v torek 14. t. m. na dan sv. Kuzme tn Damijana. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vojne bolnice na Zaloški cesti 29. —lj Plesna šota Sokola Vič bo jutri 15. v dvorani sokolskega doma. Sode! > prvovrsten sokolski jazz. Bratje tn sest • posečajte našo plesno šolo v polnem ib vilu! šola traja od 15. do 19. uro. Plesi odbor. 552—n —lj Drevi ln Jutri zvečer ob 20.15 v* ki ljubite zdrav kmečki humor, lepo pet> In godbo v Šentjakobsko gledališče. Pri »Kurentu« se boste zabavali, kot že dolgo ne. Uprava prosi točnosti, ker vetop v dvorano med predstavo ae bo dovoljen. Da se Izognete navalu, si nabavite vstopnice že pri dnevni blagajni. Oglejte si T Uož-bafa razstavljene slike. —1 j Plesna sol*, »Z**Jft« se vril vsako nedeljo popoldne od 3.-7. zveč»r v -orani »Metropol« (naspr,:" ! *r«K, tja* vali ZVOČNI KINO SOKOl-sKl DOM _V^l^Kl — Telefon 41-79 Šlager francoske produkcije: CHERI-BIBI Po poznanem romanu Gastona L-erou-xa. Glavne vloge: Jean P. Aumont, Pierre Fresnav in drugI. Današnja predstava odpade zaradi MARTINOV AN J A SOKOLA Predstave jutri ob 3.. 5., 7 in 9 uri ter v ponedeljek ob 1^9. url Prihodnji spored: Želja po večni mladosti JUBlii i ram l^ca^MMMaa niiaii ' _lj v pcča*iUev frpoiniiia pokojnega glavnega univerzitetnega arhivaija g. Albina Bevca so poklonili Jug^> i vensKcnr.i akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani gospodje uradnik M univerzi v Ljubljani "05 din. g tehn v svetn.k .nž Ladislav Bevc 500 din, g univ. prof dr Kral Alojz 100 din Dalje g univ prof dr E Kanskv namest verna na ur b pokojnega univ laboranta J Lužarja din iOO Vsem r>:emen:tm d U« a Vem I Krona zahvala —lj Pomanjkanje prostora v splošni tonici. V splošno loliiico je bilo Veto* »prejetih že nad "0.000 bolnikov, nad 2500 več, kakor lani do tega časa, V boln ei so vsi oddelki vedno prvn polnjeni ln morajo ležati po trije bolniki na uveh post t- ji'i. Najhujše je na internem in kirurgičnem oddelku kjer Se vedno uporabila jo zasilne postelje m nosia na katclh leze boln ki cesto tudi na hodnikih V novem prizidku kini gičn ga oddelka še vedno delijo in bo uporaben za bolnike najbrž šele spomladi. — lj Ple»na Sol« na Taboru ma jutri <>b 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov *e prične Uh no 15 minut preje. 553—n. —lj Kegljanje na d°bitke v korist Dvorske knj i žnce priredi Gospodarsko n izobraževalno društvo 7» dvorski ^kraj v Ljubljani v nedeljo 12. t. m na hagtj IGu gostilne D?r*ndti-Usenik na Bor**nikov m trgu. Vabimo na i»<**et kegljanja, katerega čisti dobiček gre za prosvetne BJMMM Dvorske knj1 žnice. —lj »Bo°mps a Dnl*y«, najnov**jAi družabni ples se bo |H>učeval fui jut r* An ji ne-dtijskl plesni vaji Jcn'i«vc *°le v K«.'.inl <>d 4. do 8. ure popoldne. »ZaecTnKki tečaj« vsak ponedeljek ob 20. uri. »Nadaljevalni tečaj« vsak torek ob 20 uri Informacije m poN Ime plesne ure v*ek dan. Akadenvki-dijaki-nje imajo popust. 549-n —lj V razstavnem paviljonu Hko\ nlh umetnic v Jakopičevem paviljonu bo jutri ob 11. vodstvo po razstavi. Vodil bo prof. I. Vavpotič. —lj Jutri nadaljevalna plesna vaja v So-kolskem domu v Zgornji Šiški, od 15 19 550-n —lj Poaetnlke motodlrke na Večni poti vabi in se priporoča gostilna ^Strelišče« Podrožnikom. Domače koline. — Izbrana vina. 551-n —lj Zaplenjen cerkveni prt. Na okrajnem sodišču v Ljubljani je v shrambi večji cerkveni prt. ki je bil svoj čas zaplenjen tatovom, a pri razpravi niso mog-Pi ugotoviti, v kateri cerkvi je bil ukraden, Srajce kravate KAKN1CN1K Nebotičnik. —lj Za mestne revefte je daroval 100 din g dr Josip Dermastia, Hrvatski trj; št 3. v počaščenje pok. g. Ivana Cerniča in mala vnučka Igor in Mitja Del Cottova Gregorčičeva ulica 7a, sta darovala 100 din namesto cvetja na krsto svoje stare mame ge. Vlastimile Hanuš. mestni socialni urad je pa v znamenje teh daril na obe krsti položil venec. Za kuhinjo v stari cukrar-ni je poslala ga. M Štele, trgovka s sadjem, 75.5 kg jabolk in brušk ter 1 z*iboj suhih sliv, g. Franc Pogačnik, d ■ o. z, trgovina z deželnimi prdelki na Tvr*evi cesti, je pa darovala 200 kg fižola Mestno poglavarstvo izreka tudi v imenu nodpl-ranih darovalcem najtoplejšo zahvalo, zla-ljska cvetica, 18. pripadnik izumrlega aroda v Evropi, 20 srbski skladatelj, 21. -topisemska oseba, 23. moško oblačilo, kratica za eno izmed krščanskih vero-^ved, 27. trenutek, 29. kvarta, 31. dva ;a sogrlasn ka, 32, kazalni zaimek. Rešitev križanke, objavljene danes teden 'ravno: l.GcSeken, 8. Peter, 10. m, -s, 13. te, 14. los, 16. zaL, 17. Ileik, », 19. onb, 21. Samo, 23. Pan, 20. 1 k, 27. »ep, 29. le, 30. Tikon, 32. 6. T 24. mi 2. ep, S. led '"i f '-n 9. Vel 5* ^ Vv eter. 5. kea, IV sol 12. 22. moi : 31. ue* Stev. »SLOVENSKI NAROD«, aobota, 11. novmnbtm l»89. Ssrosi S m* Letošnja sadna trgovina Zimska jabolka so se podražila — Zadovoljni so zlasti lahko sadjarji in izvozniki Ljubljana, 11. novembra Zaradi izvoza našega sadja so imeli izvozniki in sadjarji nekaj časa hude skrbi. Ko je spomladi začelo kazati, da bo dobra sadna letina, je bilo treba že začeti misliti, kako bo organizirana sadna trgovina jeseni, da bo vnovčenega čim več sadja. Med letom so se pa mednarodni odnosi tako poslabšali, dokler ni končno celo izbruhnila vojna, da je bilo težko reči, ali bo sploh mogoče izvažati sadje. Vendar se je j sadna trgovina povsem normalno razvijala pred začetkom vojne in tudi potem so bile odpravljene vse ovire, čeprav je bil sep- | tembra hud zastoj. Precej povpraševanja je bilo po zgodnjih jabolkih in četudi jih je bilo mnogo izvoženih v Nemčijo in protektorat Ceško-Mo-ravsko, je bilo blago vendar zelo poceni. Kmetje so prodajali najboljša namizna jabolka po 0.75 do 1.3 din kg. Potem je pa še prišlo do zastoja sadne trgovine septembra. Tega zastoja pa ne smemo pripisovati samo izbruhu vojne, temveč tudi temu, ker so letos tudi severne države pridelale mnogo sadja ter pač ni bilo posebnega zanimanja za naš pridelek. Ko kmetje niso mogli več prodati sicer krasnega sadja, so ga začeli predelovati v pijačo. Marsikje so predelali v mošt najboljša namizna jabolka- Uporabo sadja v pijačo je pa k sreči zavrlo pomanjkanje delovnih moči; možje so bili na orožnih vajah, ženske pa same niso utegnile pripravljati mošta. Pri tej priliki se pa moramo spomniti tudi vrlih kmečkih mater In uvidevnejšlh sadjarjev, ki so začeli sušiti sadje zelo marljivo, ko je kazalo, da vsega pridelka ne bo mocoče vnovčiti. Nasušili so razen sliv tudi mnogo krhljev (jabolk) ln hrušk. Tega se zdaj nedvomno ne kesajo, zlasti ne tisti, ki so sušili hruške moštnice. Tako so zdaj že naprodaj tudi na ljubljanskem trgu zelo dobre suhe hruške, tako zvane maslovnice, ki so po okusu še celo boljše od smokev in tudi sladkorja vsebujejo mnogo. Gospodinje jih rade kupujejo ln jih uporabljajo za kompot. Pridelovanje teh hrušk ln sušenje bi naj oblasti podpirale prav tako ka- j kor pridelovanje namiznega sadja. Zadnje čase je precej živahna trgovina z zimskimi jabolki, ki Imajo zdaj primernejšo ceno. Zadovoljni so zlasti lahko sad-jarii ln izvozniki, ki Imajo po PRTZADu določen kontingent izvoza blaga, n. pr. v ptujskem okraju. PRIZAD je letos dobro organiziral izvoz, kar je treba priznati. Na pristojnih mestih so se začeli zavedati, kako pomembno je tudi. da je blago odprem-ljeno tako, da ga kupec z veseljem prevzema ln da mu ne budi nezaupanja že pakiranje. Letos napravi odpremljeno sadje dober vtis že na prvi pogled, ker je pakirano v velikih holandskih zabojih (drže po 40 kg, brutto za netto). V posameznih vagonih so po največ le tri vrste jabolk. Tako je po dolgih letin^il za sadno trgovino izbran pravi zaboj. Način odpoštlja-nja blaga je izredno važen, saj od njega pogosto zavisi, kako ohranjeno blago prispe prejemniku. Če bo naša sadna trgovina uživala primeren ugled, kakršnega bi po kvaliteti sadja lahko, se bo tudi Izvoz še mnogo bolj povečal. Zato bi bilo morda še prav priporočati izvažanje sadja v sodih (podobni so cementnim sodom), ker se zdi, da bi bilo odpremljanje lažje, enostavnejše ter cenejše, kar je najvažnejše. Razen tega se pa sadje v sodih tudi tako ne obtolče kakor v zabojih. Doslej je bilo izvoženih nad 1200 vagonov jabolk, res Izvrstne kakovosti. Zimska jabolka za izvoz so zdaz dosegla ceno 2 do 2.50 din kg. VeČina sadja je zdaj že v tako zvanih trdnih rokah. Sadjarji ga nimajo več mnogo naprodaj. Zato lahko pričakujemo, da se bodo cene dobro držale. Oblasti so uvedle letos zelo strogo nadzorstvo nad izvažanjem ter trgovino sadja. To tudi pozdravljajo vsi naprednejši ssd-jarjl. Izvoz sadja iz okuženih krajev, kjer so razpasene sadne bolezni, je onemogočen. Vsaka popustljivost v tem pogledu bi se lahko zelo maščevala vsem sadjarjem, ki prodajajo svoj pridelek za Izvoz, saj bi naša sadna trgovina lahko izgubila ugled, če bi ne pošiljali res zdravega sadja. Sadni kontrolorji strogo ter vestno nadzirajo, kakšno 3adje dovažajo kmetje na postaje. Tako strogega nadzorstva doslej še ni bilo. vendar se sadjarji nad tem ne pritožujejo. Tudi fltopatologi skrbno pazijo na obmejnih postajah, da ne gre čez mejo po ka-parju San Jose okuženo sadje. Pričakovati smemo, da bodo sadjarji v tej sezoni lahko Izvažali tudi večje količine suhega sadja. V tujini je že precej živahno povpraševanje po suhem sadju. Na pristoinih mestih zdaj proučujejo, kakšni zaboli za prevoz suhegra sadja bi bili najprlmemelš:. da bi bili okusni, praktični in ne predragi. žopračah v beajašk^... sreou na Koroškem, gimnazijo je dovršil v Celovcu, visoko solo pa na Dunaju. Služboval je najprej 12 let v Velikovcu, od leta 1916 dalje pa v Celovcu, najpreje pri arezu in potem pri deželni vladi. Leta 1918 je bil sprejet od narodne vlade in je vodil sresko načelstvo v Velikovcu, leta 1920 je postal vodja politične izpostave v Guštanju. Dve leti pozneje ga vidimo v Črnomlju in potem v Novem mestu, pred devetimi leti je odšel na bansko upravo v Ljubljano, odtod pa v Metliko, odkoier je prispel potem v škof jo Loko. — Na« **okoisk| od**r. Prav marljiv je -n lep krog bratov in sester mu posveča svojo nesebično ljubezen. V soboto in nedeljo smo imeli zopet dve predstavi, ki sta dokazali, da je delovanje naših sokolskih bratov -n sester plodonosno, v soboto je bila uprizorjena clrama >Snogct v nedeljo popoldne pa Golgota«. Obe predstavi sta privabili obilo hvaležnega občinstva, ki je obakrat dvorano do kraja napolnilo. Igranje je znova upravičilo sloves našega sokolskega odra. Sedanji uspehi so igralcem vzpodbuda za bodoče delo, ki ga bo letos do zaključka sezone še dovolj. Sestavljen je program, na vidiku je se okrog pet predstav, ki bodo po izbiri prav različne. Delo sokolskega odra cenimo še prav zaradi tega, ker opravlja čisto kulturno delo. Bodimo iskreni: Kino je lep, toda dobro popravljena predstava je se lepša. Bolj naša je! In to pomeni mnogo! — Nevarno srečanje. Nevarno naključje bi bilo včeraj popoldne kmalu povzročilo težko nesrečo. Po novi cesti, blizu ferejeve trgovine je privozil visoko naložen avto s poljskimi tračnicami, ki pa so se med vožnjo toliko razlezle, da so nekatere štrlele preko avtomobila In na tako naložen avto je naletela hipoma učiteljica gospa Vida Debeljakova. ki se je vračala z otroškim vozčkom proti domu. Le za las je manjkalo, da ni tračnica uoa-rila gospe naravnost v glavo. Takoj potem je avto srečal konjiča, ki je instinktivno sklonil glavo, da mu je f rnčnica potem zadela samo v komat. Oni v kabni spredaj niso videli, kaj se zadaj dogaja, bili pa so potem opozorjeni po drugih ljudeh. Avto so ustavili in naložene tračnice izravr.UI. Nevšečnosti novega voznega reda Obmejno prebivalstvo je prikrajšano pri lagodnostih nedeljskih kart Nova trirazrednica v Lučinah Lučlne 9. novembra Včeraj popoldne je bila v Lučinah, planinski vasici ob Poljanski dolini, slovesno otvoriena ln blagoslovljena nova trirazrednica. Izreden dogodek je privabil v Luttne goste od vseh strani in je dobil tako pomemben prosvetni praznik tem lepše obeležje. Vas se je odela v državne trobojnice, ki so vihrale skoro s sleherne hiše, posebno lepo pa je bila okrašena nova šola, ki so jo obkrožali mlaji in jo krasili pozdravni napisi, zelenje in zastave. Ob 13,30 je bil sprejem gostov, potem pa se je vršilo v farni cerkvi sv. Vida popoldansko cerkveno opravilo, med katerim je o pomenu nove šole za kulturni napredek naroda spregovoril častni kanonik in starološki dekan g. Matej Mrak. Po bogoslužju se je razvil izpred cerkve sprevod, ki je krenil naravnost v drugo nadstropje šole, kjer je blagoslovil krasen prosvetni hram g. Mrak ob asistenci župnikov iz LuČin in Polian. Slovesno otvoritev šole pa je najavil šolski upravitelj g. Vladimir Maka-rovič. ki je predvsem predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru H. Po državni himni, ki jo je pela vsa množica, so zapeli otroci priložnostne pesmice, potem pa še odrasli. Kot zastopnik banske uprave je spregovoril banovinski šolski nadzornik g. prof. Milko Jeglič, za domačo prosvetno upravo in okraj sreski šolski nadzornik g. Ivan Kržišnik in za občino njen župan g. Janez Mrak. Vse govornike je prevevala topla želja, naj bi novi prosvetni hram zvesto in s pridom služil namenom, zaradi katerih je bil postavljen. Vsi vzgojni činitelji naj korakajo skupaj, le v složnosti je jamstvo za uspeh. Med govori so ponovno zapeli odrasli pevci in mladinski pevski zbor, nakar je sledila izredno posrečena deklamacija dveh učencev, ki sta se v imenu mladine zahvalila vsem dobrotnikom in prijateljem šole. Potem ko je domaČi šolski upraviteli opisal zgodovino lučenske šole. so počastili navzoči spomin onih vzgojiteljev in učiteljev, ki jih že krije ruša. Slavnost le bila s tem zaključena, nato so si prisotni ogledali novo šolo. fiolsko slavje je poveličalo lepo vreme, pa tudi udeležba. Razen predstavnikov oblasti so prispeli bivši učenci in učenke, starši, učiteljstvo iz škofjeloškega in ljubljanskega okraja, pa tudi mnogo ljudstva. Med drugimi so bili prisotni sreski načelnik iz škofje Loke g. Matej Kaki. inž. projektant Emil Navinšek. banovinski zdravnik dr. Milan Gregorčič i. t. d. I Novo šolo so zgradili na izredno posrečenem kraju, sredi okolja, ki daje polno jamstvo, da bo imela mladina dovolj zraka, svetlobe in solnca. Poleg treh učilnic s pomožnimi prostori ima šola tudi stano- I vanjske prostore za učiteljstvo. Vodo bodo zajemali s črpalkami, žal pa ni elektrike j v vasi Sicer pa je šola popolnoma moderna j zgradba. Stroški so znašali 450.000 din. Otrok je 176. To priča, da je bila šola zelo potrebna, ker so se morali stiskati otroci doslej v prostorih, ki so bili namenjeni trgovini. Otvoritev šole v Lučinah pa je še posebno razveseljiva zato, ker je bila do nedavnega v Lučinah zasilna šola. V zadnjih dveh letih je to peta šola, ki jo je dobil škofjeloški okraj. Pa je še nekaj krajev brez šole, ki pridejo postopoma na vrsto. Iz škofje Loke — Slovo škofjeloškega * redkega načelnika. G. Matej Kaki, prvi sreski načelnik škofjeloškega okraja, se poslavlja od urada in od Škofje Loke. Spričo polnega števila službenih let je bil nedavno upokojen. Začetkom tega meseca pa je izročil svoje posle nasledniku Matiji Malešiču. Prvega sreskega načelnika g. Kakla se bo spominjala naša javnost vedno s hvaležnostjo. Iz Metlike je prispel L 1936 k nam in brž se je vživel v razmere in življenje območja, ki je šele nedavno doseglo svojo upravno samostojnost. Podjetnost g. Kakla se je očitovala v vseh smereh. Bil je mož širokih pogledov, velike širokogrudnosti ln predvsem objektivnosti, ka ni dopuščala, da se ne bi bil mogel obračati nanj vsakdo z zaupanjem. Skozi politično upravne tesni je vse k dar našel presojo. Id pripada predstavniku državne oblasti. Rade volje se je odzival tudi povabilom škofjeloškega Sokola in prisostvoval njegovim oficlelnim slavnostim. V ostalem je za časa njegovega vodstva pridobil loški srez predvsem na šolah. Lani amo otvorili tri, letos dve. A še je g. nacamik poudaril, da mu bo v najlepše zadoščenje, ako se bo še kaj zgradilo. G. načelnik je prejel od naših županov lepo spominsko diplomo, prisrčno slovo, na katerem je bila izpregovorjena dolga vrsta iskrenih, toplih besedi pa je bilo tudi pri Kroni. Ob upokojitvi in odhodu želimo njemu ln njegovi rodbin še mnogo zadovoljna in lepih dni! Upokojeni Škofjeloški sreski načelnik je bil rojen 25. februarja 1788 v Gornja H gona, 9. novembra Kakor po vseh krajih Slovenije, je uvedba novega zimskega voznega reda povzročila precej nevšečnosti tudi na lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer m obratno. Z zadnjo spremembo je posebni hudo prizadeto obmejno prebivalstvo, ki je radi ukinitve vseh dopoldanskih vlakov prikrajšano in oškodovano za ugodnosti nedeljskih povratnih brezplačnih voženj. V obmejno Gornjo Radgono prihaja namreč prvi jutrnji vlak že ob 6.51 r.sHednji pa do-ma'a z 10-urnim presledkom šele popoldne ob 16.21, tako da ti je vsak povratek v Gornjo Radgono v času od o.51 zjutraj do 12 ure sploh nemogoč. To pa ima za posledico, da si prikrajšan pri ugodnostih nedeljskih povratnih kart za celih 5.9 ur. ker nimaš v tem času za Gornjo Radgono nobenega vlaka. Namestu prejšnjih osem parov vlakov vozijo sedaj samo štuje pari, in še ti večinoma le ob večernih urah, medtem ko ves dopoldan v 7 urah nimaš iz Gornje Radgone sp'oh nobenega vlaka. Prvi vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone ter ima ugodne zveze z glavno progo, je vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 5. zjurraj. S tem vlakom rabiš do Maribora 3 ure in 50 minut. Nato nimaš ves dopoldan nobenega vlaka, ker odhaja naslednji šele popoldne ob 12.55. Ta vlak pa ima posebno neugodne zveze z glavno progo, saj rabiš do Maribora celih 5 ur in 29 minut. Sicer pa je ta vlak za obmejno prebivalstvo Apačke kotline in Murskega polja tudi brezpomemben, ker prispeš z istim v Ljutomer, kjer je sedež sreskega načelstva. ravno v času, ko se konča vajo uradne ure Pri naslednjem večernem vlaku, ki odhaja iz Gor. Radgone ob 17.44, rabiš do Maribora 4 ure 7 minut, pri zadnjem nočnem ob 22.34 pa 4 ure 46 minut. Vsi ti vlaki imajo neverjetno dolge večurne postanke v Ljutomeru, kar je silno mučno za potnike zlasti v zimskih dneh. Nočni vlak, ki je imel v poletni dobi dokaj neugodne zveze radi večurnega postanka v Ljutomeru, je sicer v sedanjem voznem redu prilagođen tako, da je želji obmejnega prebivalstva, ki se poslužuje tega nočnega vlaka za potovanja v oddaljenejše kraje, ustreženo, vendar pa si je obmejno prebivalstvo želelo uvedbo tega vlaka v letnem času, ko je sezona v zdravilišču Slatina Radenci na višku ter si ob vročih poletnih dneh želi vsakdo zlasti daljša potovanja ob hladnejših nočnih urah. V zimski dobi bi ta vlak lahko popolnoma izostal ter bil namestu njega uveden en par vlakov podnevi in to ob dopoldanskih urah. da obmejno prebivalstvo ne bi bilo prikrajšano za ugodnosti nedeliskih povratnih kart Zlasti pogrevamo na tej progi dopoldanskega vlaka, ki je svoječasno v poletni sezoni dovažal pošto ob dopoldanskih urah ob 9.55 ter nato odvažal pošto takoj ob 10.05 iz Gor. Radgone proti Ljutomeru Ta vlak je imel poprej izredno ugodno zvezo z glavno progo, katero silno pogrešamo. Izredno neugodne zveze po novem voznem redu pa imajo svoj neugoden vpliv tudi na redno in pravočasno dostavo pošte. Prva pisemska pošta prihaja v Gor. Radgono že ob 6.51, dočim prihaja paketna pošta s celodnevno zamudo šele popoldne ob 16.21, tako da je dostava paketov istega dne nemogoča in se vrši šele naslednjega dne. torej po celih 24 ur pozneje, ka kor je bilo to do 28. oktobra, ko je bil v veljavi poletni vozni red. Iz Gornje Radgone pa se odpravlja pošta dnevno samo enkrat in to šele ob 17.44. Obmejno prebivalstvo nujno želi, da se re nevšečnosti novega voznega reda ki so na škodo obmejnega prebivalstva zlasti v pogledu ugodnosti nede'iskih povratnih kart in pravočasne dostave pošte, čim prej odpravijo. Vinska letina in položaj našega kmeta Cvička je letos mnogo in je ie boljši od lanskega Krško, 9. novembra Naši vinogradniki preživljajo težke čase. Dasi je bila letošnja vinska letina po nekaterih krajih odlična, po drugih zadovoljiva in to po kvaliteti, kakor po množini vina, vendar ne spravlja našega kmeta iz težav, v katerih živi že več let po vojni. Lani je bila vinska letina po kvaliteti odlična, zato je bila cena še nekako ugodna za kmeta. Dobro je vnovčil vino. Od 4.50 do 5.— din je bil cviček na prodaj, kar je zneslo pri srednjem kmetovalcu, ki je pridelal po 30 do 40 hI vina, že lepo vsoto, s katero je po priliki poravnal svoje obvez-i nosti ter za silo oskrbel sebe oziroma svojo številno družino. Cesar nI mogel plačati, je odgodil na poznejši čas, zagovarjajoč svoj dolg napram sebi, da bo morda prihodnja letina bogatejša ter da mu bo dana možnost spraviti svoje gospodarstvo na zadovoljivo višino. četudi je letošnja vinska letina skoro odlična, vsekakor boljša in bogatejša od lanske, našega kmeta nikakor ne zadovoljuje. Četudi so nekateri vinogradniki pridelali po trikratni pridelek, vendar bo njihova borba za obstoj bržkone še hujša kakor lani. Edini dohodek, ki ga Ima od svojih pridelkov, so bila letos jabolka, katere je prodal v izredno veliki množini, mestoma še po ugodnih cenah. Drugih pridelkov ni bilo veliko. Malo je krompirja, še manj pa fižola. Dobro so obrodile letos tudi slive. Kmetje so jih namakali v ogromnih množinah, žganja, zlasti sllvovke je toliko, da jo komaj pomnijo stari ljudje. V zidanicah so polovnjakl polni vinskega ln jabolčnega mošta. Vinski mošt se očiščuje ter bo kakor znano na Martinovo nedeljo postal vino — dolenjski cviček. Kakšen bo letošnji cviček in koliko ga bo, to gotovo zanima ljubljanske gostilničarje in tudi ljubitelje tega vina. Prav na kratko: cvička je zelo veliko ter je po okusu še boljši od lanskega. Letos prav gotovo ne bo tako kisel, ker smo imeli lepo solnčno jesen (september). Samo, da ne bi nekateri vinski trgovci in gostilničarji »rezali« te dobre kapljice z drugimi vini in ga prodajali pod imenom »cviček iz Gadove peči«. Razumljivo je tedaj, da vsakdo zabavlja čez dolenjski cviček, kako da je kisel, pri tem pa se morda ne zaveda, da pije bogzna kasen konglomerat tujih vin. To naj velja našim ljubiteljem cvička v opozorilo. S kakovostjo in množino vina je naš vinogradnik zadovoljen, nI pa zadovoljen s ceno. V naše kraje prihajajo vinski pre-kupci ter ponujajo za liter najboljšega vina po 4.— do 4.50 din, dočim ponujajo za malo slabšo kvaliteto še Izpod 4.— ali celo 3.50 din. Zato se upravičeno jezi naš vinogradnik, ker se njegovo delo prav nič ne ceni. Za obleko, ki jo rabi ob nedeljah, mora dati do 200 litrov najboljšega vina ali Valentin Kata je v: Žrtev sporta Kostja Popov, eleganten mladenič, velik prijatelj ženskega spola je hodil brez cilja po mestnem parku. V prostranem drevoredu se je ustavil njegov pogled na mladenki. Sedela je osamljena in zapuščena na klopi in čitala ilustrirano revijo. Bilo ji je komaj 18 let. bila je lepa kakor slika. Njeno telo je bilo mišičasto in sloko, oči velike in modre, lasje ticianov-sko rusi. Ta vrsta žensk je bila njegov tip. Kostja je sklenil seznaniti se z dekletom. Počasi je prisedel na klopico k dekletu, potegnil iz žepa cigaretno dozo, si prižgal počasi cigareto in se jel ozirati izpod čela na svojo lepo sosedo. Končno je pa zakašljal, rekoč: — Danes imamo lepo vreme, kaj ne gospodična? Dekle na njegovo vprašanje ni odgovorilo. — Kaj ste gluhonemi? — je vprašal po kratkem molku. — No? Dekle ni odgovorilo. «— Ah, tako — oprostite... gluhonema je, — je dejal Kostja ironično, potem pa je položil roko na naslanjalo klopi in se rahlo dotaknil dekličinega hrbta. — Zakaj sedite tako sami tu v tem pustem drevoredu? — je vprašal Kostja. Zopet nobenega odgovora. — Toda gospodična, pustiva šale.. . Kako vam je ime? Dekle je tudi zdaj ostalo nemo. —Hm, dovolite, da si prižgem drugo cigareto, — je pripomnil porogljivo. Dekle je še vedno molčalo. — Molk pomeni soglasje, kaj ne, spoštovana dama? Dekle se ni niti ganilo. — Hm, kako znani se mi zdite. Kje neki sva se že videla? Kaj? Meni se zdi. da molčite. Zakaj? Toda ne, nehajva zbijati šale. Zakaj ste tako otožni? Čakajte, streseni vas malo, da spravim to iz vas... Pri teh besedah je kakor slučajno ovil svojo roko okrog njenih bokov. Dekle je sardelo in nervozno stisnilo ustne. — Fuj, kako more biti človek tako strog? — je vzkliknil Kostja in položil prosto roko na njeno koleno. — Kako more biti človek tak? — Kakšna pa saj bom? — se je f lo dekle tiho in se vprašujoče ozrlo vanj s svojimi velikimi modrimi očmi. Kostja ji je hotel odgovoriti, toda ta čas se je njegov pogled slučajno ustavil na ilustrirani reviji, ležeči na klopi med njim in dekletom. Na naslovni strani je bila slika njegove sosede, pod njo pa napis: — Nina Miha j lovna, znana prvakinja v boksu, ki je dobila na mednarodni tekmi prvo nagrado. Kostjo je spreletela groza. Kakšna pa naj bom? — je ponovilo dekle še tise. — No, torej? — Taka, kakršna ste... Športno dekle. Takoj sem vas spoznal. Častna beseda... zdaj je pa že čas, da odidem. — Kam? Počakajte — nikar ne odklite. Sedite malo bliže... Kostja se je plašno ozrl nanjo in zakašljal v zadregi Vi ste čudak — je dejalo dekle — sedite vendar in podajte mi roko. Všeč ste mL Kostja je molčal — Oprostite, ali veste, koliko je ura? — je vprašala prvakinja v boks«. Kostja je pokašljeval — ste gbsbooem? je po kratkem molku. Kostja je molčal. — Ah, oprostite, revež je gluhonem, je pripomnila Nina in položila roko na naslanjalo klopi kraj njegove rame. Kostja se je nervozno zdrznil, zaprl oči in povesil glavo. — Zakaj pa sedite tako samotarsko? — je dejala Nina. — Ne, pustiva šale, kako vam je ime. Ali smem pojesti v vaši družbi jabolko? Ali se nisva že nekje videla? Zakaj molčite? Zakaj ste tako otožni? Razveselim vas malo. — Za božjo voljo — ne segajte po meni. Nikoli več ne bom nadlegoval osamljenega dekleta, nikoli več! — je vzkliknil Kostja, potem je pa planil pokonci in zbe-žaL — Počakajte, fant! Rada bi vam nekaj povedala! — je zaklicalo dekle za njim. — Počakajte! Toda Kostja je bil že daleč. Dekle se je naslonilo na klop in tiho zajokalo. — Tako se zgodi z menoj vedno, vedno — je vzkliknila vsa objokana. Žrtev sporta sem. Zakaj sem tako nesrečna? Potem je pa pianih pokonci, raztrgala revijo na tisoč koščkov m hitro odšla iz pa 3 do 4 litre vina za kilogram sladkorja, Nekateri vinogradniki niso niti preveč veseli svojega obilnega pridelka. Malo čudno se sliši to nezadovoljstvo, pa vendar je resnično. Nek vin044 adnik, ki je pripovedoval o tegobah svojega gospodarstva, je slednjič zaključil: »Letos sem pridelal trikrat več cvička. Imel pa sem tudi trikrat več posla in stroškov, toda za vino bom pa dobil morda komaj toliko, kakor aem dobil včasih, ko je bila slaba letina«. V kolikor bodo res padle cene letošnjemu cvičku, kar je aeve težko pričakovati, bo glavni vzrok v dobri letini. Vtaogrodnlk drži ceno cvičku od 4.— do 4.50 din. Boljše kakovosti pa po 5.— in morda še dražje. Ugrabitev — Ne bodite ner\>ozna, dušica, saj držim lestev spodaj. — Saj nisem nervozna. Moj očka jo krepko drži zgoraj Iz Slovenskih goric — Reke In potoki prestopajo brkove. V sob to zvečer in v nedeljo zjutraj je bila v nekaj dolgih presledkih po Slovenskih goricah huda ploha, ki je spreminjala vsa pota in ceste v reke in potoke. Vode so se zlivale v doline in na mah preplavljale travnike ifl njive fcčavnica in Pesnica sta močno prestopili bregove, kakor po večini vsi večji in r -nj*; sloven iegoridki potoki. Bregove je prestopila mo^no tudi Plitvica v Apački kotlini. Ta ^oplava ni prizadejala občutne škode, ker so poljski pridelki že po večini pod streho razen, da je podrla nekaj mostov ter raz m vala občinske ceste in kolodvore. — Tombola. Na Martinovo nedeljo popoldne se bo izvršila pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah tombola sadjarske in vrtnarske podružnice. Med mnogimi bodo razdeljeni sledeči glavni dobitki: plemenska teli ca moško kolo, krasno pohištvo, vreča moke itd. Prijatelji od blizu in daleč, pridite! — Pridelovanje lanu m konoplje. Zadnja leta so pričeli naši kmetje zopet pridno gojiti lan in konopljo, ki je bila zlasti v starih časih važno sredstvo za proizvodnjo domačega platna za rjuhe in srajce. 2al pa se je gojitev teh važnih rastlin letos znatno opustila. Potrebno bi bOo, da se pridelovanje lanu in konoplje v bodoče zopet pospeši. — Dobro obiskan ž*vm»ki sejem. V ponedeljek je bil pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah redni Lenartov sejem, ki je bil dobro obiskam Na vsesplošno so se cene goveji živini precej dvignile in postaja zato zanimanje črm dalje večje. Vse kaže. da na to ugodno vpftva spet dovoljen Izvoz naše Živine v inozemstvo, ker je bo po vsej verjetnosti še primanjkovalo in naši izvozniki niti ne bodo mogli izkoristiti vseh kontingentov. — Glavno slovenjegorlftko cesto popravljajo. Pred kratkim je pričel okrajni cestni odbor mariborski popravljati slovenjegori-Ako cesto, katere stanje je bilo že nemos no. Zasipavati so pričeli številne kotanje, ki so pač glavna ovira prometa, ta al cer z drobnim gramozom. Cesta dobiva novo lice. Želimo samo, da bi se dela pospešila, da bodo še pred zimo končana ta da jih ne bo treba prekinjati. — Sokolska četa pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah priredi na Martinovo nedeljo ob 8. uri v Sokolskem domu zanimivo burko v treh dejanjih «Zadrega nad jadrego». Po prireditvi bo Ijudiska veselica z godbo in plesom. Vse prijaterje nase organizacije od blizu ln daleč vabi odbor. — Slovenjegorlftke doline so ie vedno pod vodo. Poplava, ki Jo je povzročilo močno deževje v soboto zvečer in nedeljo zjutraj, je zavzela zelo velik obseg. Najbolj je zopet trpela Pesniška dolina, ki je v ogromni površini travnikov ln njiv visoko preplavljena in ponekod prestopa voda ceste, da je oviran aH ustavljen promet. Preplavljene so tudi druge si oven je-gorišlke do! ne n. pr. fičavnieka. Poplava je mnogim posestnikom povsem oblatila letošnjo pašo, podrla več mostov in one~ Hudi nalivi v škofjeloškem sreza Škof ja Loka, 6. novembra. Včeraj je lilo z majhnimi presledki skoraj ves dan. Imeli smo plohe, kakršnih smo običajno vajeni le ob vročih poletnih dneh. Poljanščica, a ie bolj Sel&čica sta močno narasli. To smo opazili tembolj, ker so tudi tedni, ko voda v strugi skoraj usahne. To dobro vemo zlasti letos, ko je primanjkovalo vode kakor že dolgo ne. Zdaj na se vale proti škof ji Loki od obeh strani visoki valovi, kalna voda drvi v objem Sore, ki ob sovodju komaj požira ves pritok. Do poplav za sedaj ie ni prišlo in škode še ni. Voda ob elektrarni je skoro dosegla mostlč, naneslo pa je tudi dokaj tramovja in desk. Iz Selške doline poročajo, da je močno razdejalo leseno ogrodje pri novem mostu, ki ga grade pri Dolenji vasi. V Fužinskem predmestju se novi suški most krepko upira pritisku vode. Ob takem vremenu je seveda skorja Loka kakor Izumrla. Ljudje so ostali doma ali pa so pohiteli v Sokolski dom, kjer je priredil dramatični odsek kar dve predstavi. V soboto noviteto «Sneg>, v nedeljo, prav v času najhujših nalivov, pa reprizo c Golgote*. Danes se je vreme Izboljšalo p0 dolgem — Je zopet porijtlo ' 6 »SLOVENSKI NA* O De,*****, «- m^embra Ttm SN«f.257 125 letnica smrti Adolfa Saxa popolne zrnate toga zdaj že splošno priljubljenega godala ni dočakal Adolf Sax Kot dveletni deček ?e je zatrkljal s tretjega nadstropja, zadel z glavo ob kamen in ostal živ. Kmalu potem je pogoltnil iglo, potlej je sedel na razbeljeno peč. Ko mu je bilo tri leta. se je napil raztopine bele galice misleč, da je? mleko. Tn zopet se mu ni nič zgodilo. Nekoč je eksplodiral smodnik in deček je dobil hude oc*ekline. Vsa njegova rodbnia se je dvakrat zastrupila, pa so vse rešili. V njegovi spalnici je bilo pohištvo sveže prepojeno s firnežom in zjutraj so našli dečka onesvesoenega. Na ulici je padel nanj kamen in mu napravil na glavi globoko brazgotino 7a vse življenje. Nekoč' je malo manjkalo, da ni utonil Morda so vse te otroške nesreče, ponavljajoče se v literaturi iz.pod peresa prvega Saxo,Tga živi i en j epi sca Oscarja Comet-tanta. deloma romantična legenda, vendar se pa dobro prilegajo kot predigra k nadaljnji življenjski poti slavnega izdelovalca goda L Adolf Sax. rojen 6. novembra 1814. v Belgijskem Dinantu, je imel zelo težko življenje v otroških letih. Izučen v očetovski obrti in dobro izšolan v igri na flavto in klarinet je prišel L 1842 peš v Pariz, v bistvu že z gotovim izumom tistega godala, ki je pozneje najbolj proslavilo njegovo ime. Toda v žepu je imel 35 frankov. Hector Berlioz je napisal o saksofonu navdušen članek. Izumitelj je spravil skupaj nekaj obratnega kapitala, toda izdelovalci glasbil, godbeniki, mehaniki in finančniki so jeli na vso moč napadati nevarnega vsiljivca. Godbeniki niso hoteli igrat: njegovo godalo, konkurenca mu je skušala onemogočiti kredit, v njegovo podjetje je vtihotapila človega, ki naj bi bil upropastil zavod z drznimi kupčijami. Razstavna komisija 1 1844 je sicer priznala Saxov izum na polju godal za najboljšega, toda nagradila ga je samo s srebrno kolajno, zlato kolajno je pa priznala drugemu kandidatu za povsem neznaten izum. Komisija se pa tudi ni zavedala važnosti Saxovega izuma, saj je pomotoma označila njegovo godalo za basni klarinet. Najstarejši eksemplar Saxovega godala, dolg 57.5 cm s 15 tipkami hrani berlinska državna zbirka godal. Izmed vseh godal na tipke je saksafon razmeroma najlažji, toda tudi zanj je treba nadarjenosti, marljivosti in vztrajnosti, če ga hočeš umetniško obvladati. Sax je pa poleg tega izpopolnil razna godala. Doba okrog l. 1850 je bila izredno bogata na godalnih poskusih in konstrukcijah. Sax je izumil več gedal, ki so bila zlasti dobrodošla vojaškim godbam. Na njegov predlog je odredila vlada v aprilu 1854 na Marsovem polju javno tekmo vojaške godbe starejšega tipa s Saxovim godalnim zborom. In čeprav v zadnjem trenutku 7 Saxovih godbenikov ni prišlo, tako da je stalo 45 mož proti 38. je Sax slav- • no zmagal, zmagal v očeh komisije in občinstva. Tako je bil v septembru 1845 sprejet v bistvu njegov predlog o reorganizaciji vojaških godb. Trajalo je pa še polnih 9 let, preden se je v Rouenu zaključila cela serija procesov in preden je bila proti obdolžit vam glede plagiata priznana originalnost Saxovih izumov. Sax je svoje delo nadaljeval in končno je imel 24 patentov. Toda nobeno Saxovo godalo ni doseglo tolikega uspeha, kakor saksofon, ki je za njegovo zaščito zaprosil Sax šele 20. marca 1846. Na popolno zmago je pa moral prav faksafon čakati še dolgo. Nad 50 let je ostal v bistvu omejen na francoske, ameriške in belgijske vojaške godbe. Čeprav naletimo že 1. 1844. na saksofonov part v opernem orkestru J. G. Kastlerja. Enkratna uporaba v velikem orkestru Meverbeera. Thomasa. Masseneta. Bizeta, Verdija in drugih, je bila samo izjemnega značaja in Šele Richard Strauss piše v svoj: Symfonia domestica saxafonov kvartet ad libitum. ker je lahko z njim zanesljivo računal za premiero v New Yorku 1. 19H4 nikakor po ne za nemško predstavo, kajti takrat in dolgo potem niti Berlin ni imel na razpolago dobrega kvarteta saksofonistov. Zdaj imajo že marsikje cele zbore saksofonistov in celo orkestri iz samih saksofonistov se že ustanavljajo in zbujajo v glasbenem svetu veliko pozornost. S prihodom jazza je postal saksofon po svetovni vojni eno najbolj razširjenih godal. Končno je prišla popolna zmaga. V najrazličnejših izrazih moderne simfonične in komorne glasbe se smeje in joče, toži in sanja saksafon. Zdaj šele razumemo Rossinija, ki je dejal, da ni še slišal tako čudovito zvenečega godala, kakor je saksafon. Meyer-beer je pa dejal o saksafonu. da je to njegov zvočni ideal. Izumitelj saksafona žal tega triumfa ni dočakal. Umrl je v Parizu 4. februarja 1894. Zakonske zveze v Indiji Dober zaslužek posredovalcev — Petletne neveste in ženini — Izjeme med taščami Napredna Indija se že več let bori proti zakonskim zvezam med otroci. V Indiji niso redki primeri, da se poročita deček in deklica, stara po pet let. Proti temu sc bore v prvi vrsti ženske, ki trdijo, da bo imela Indija samo tedaj zdrave 11 krepke otroke, če iih bodo rodile odrasle matere. S svojim vplivom so leta 1927 dosegle, da je bil izdan zakon, ki je prepovedal sklepanje zakonskih zvez med otroci izpod 16 let. Ni bila pa v polni meri izpolnjena želja, indijskih žen. kajti v nasprotju z določbami tega zakona sklenjene zakonske zveze so tudi veljavne. Indi še vedno delajo razliko med sinom in hčerjo. Ce se rodi sin, je rodbina navdušena, hči pa ni dobrodošla. Zato je tudi razumljivo, da si žele starši čim prej od-križati se hčere in da jo najraje omože še pred 10. letom. To prizadevanje je večje v nižjih slojih, kajti želja vseh staršev je, da bi prišle hčere s poroko v višje družabne sloje. Možitev hčere zahteva od staršev pogosto velike žrtve. Bogastvo pa ni edino merilo. Važna je tudi zunanjost bodoče neveste, ženinova rodbina ima tem večje zahteve, čim bolj izobražen in bogat je ženin. V vseh rodbinah, kjer imajo hčere, so vedno dobrodošli posredovalci zakonskih zvez. To so ljudje, ki zelo dobro poznajo domače razmere v ženinovi in nevestini hiši. Njihovo delo se ne razlikuje mnogo od dela naših posredovalcev. S svojim delom se pa ne smejo nikoli pregrešiti proti šegam in običajem, niti osramotiti kaste. Hvalisanje in pretiravanje je pri njih samo po sebi razumljivo. Ko sporoči posredovalec rodbinam njune želje in če ni nobenih ugovorov, si pošljeta rodbini zaupnike. Najprej pridejo zastopniki ženinove rodbine k nevestinim staršem. Njihova dolžnost je prepričati se, dali je bodoča nevesta vredna, da jo sprejme ženinova rodbina za svojo. Enako se prepričajo tudi nevestini starši, dali so našli svoji hčeri pravega ženina. Zastopnike rodbin sprejmejo vedno gostoljubno in jih zelo dobro pogoste, če sta obe rodbini zadovoljni, pokličejo svečenike, ki se spoznajo na zvezde in staro pismo. Njihova dolžnost je ugotoviti s pomočjo obojega, kateri dan je najprikladnejši za podpis ženi-tovanjske pogodbe, napisane po verskih predpisih in kateri dan je najprimernejši za poroko, ženin in nevesta se pred poroko ne poznata. Iz tega je razvidno, da so tudi v Indiji zakonske zveze bolj stvar staršev nego ženinov in nevest, kakor je to večinoma še vedno tudi navada pri nas po kmetih. Se pred poročnim dnem priredi ženinov oče ženskam svoje rodbine pojedino, na katero povabi tudi vse sorodnike in znance. Tudi služinčad se sme udeležiti te sve- čanosti. Podobno pojedino prirede tudi v nevestini rodbini. Poročni obred je razdeljen v dva dela. Prvi važnejši se proslavi v domu nevestinih staršev, drugi pa pri zemnu. Prvi poročni dan sc morata ženin in nevesta postiti. Edina postna jed je mleko in malo sadja. Tik pred poročnim obredom se mora nevesta okopati v posebni kopeli. Potem ji namažejo noge na stopalih z rdečo barvo. Za poročni obred obleče trasno vezano svileno obleko, zvano sari. Opaše sc s širokim srebrnim pasom. Roke in noge ima okrašene z dragulji. Po krasni obleki in množini draguljev se ceni njeno bogastvo. Lase ima spete s krasno zaponko. Po poročnih obredih odide nevesta na dom svojega moža. če še ni dorasla, ostane pri svojih starših. V hišo svojega tasta prihaja zelo redko. Moževi starši jo pa pogosto vabijo, ker je njihova želja, da bi čim picj videli potomstvo svojega sina. Po poroki pa tudi starši neradi puščajo z doma omo-Ženo hčerko. Mladi mož obišče svojo ženo pogosto. Vedno je gostoljubno sprejet v njem rodbini. Posebno rada ga ima tašča. Indijske tašče so torej izjeme. Končno pa mora omožena hči zapustiti dom svojih staršev. To se zgodi v 13. letu, ko doraste. Tedaj odide k svojemu možu in potem se začne zanjo pravo zakonsko živ.jenje. Las si ne češe več na čelo, temveč na prečo. Majhno rumenkasto znamenje na preči pomeni, da je indijska ženska omožena. Zanimivo je. da nosijo taka znamenja vse Indijke, tudi tiste, ki so sprejele krščanstvo in se prilagodile evropskim običajem. Usoda zadnjih zobrov Vojne ne preganjajo tolstih zubrov samo v njihovih prvotnih bivališčih, temveč tudi tam, kamor so jih prepeljali, da bi se aklirnatizirali. Njihova zgodovina je tako napeta in tragična kakor njihovih bližnjih sorodnikov bizonov v Ameriki. Bizone se je posrečilo rešiti. Veliko je pa vprašanje, če bo mogoče rešiti tudi zubre. V Evropi sta živeli dve vrsti zubrov, evropski in kavkaski Ko je leta 1915. nemška vojska zasedla beloveški pragozd na progi Varšava—Siedelce—Wolkowysk je postala lastnica prostranih gozdov in velikega števila divjačine. Ruska vojska na umiku ni pokonča vala rnivjačine. V pragozdu je bilo 785 zubrov, nad 2000 jelenov, 2.000 dam jakov, 5.000 srn jadi in 4.000 divjih praSičev. Navzlic vsem naredbam so bili zubri iztrebi jeni. 9. februarja 1921. je gozdni čuvaj Szpakowicz ustrelil zadnjo zubri co. Tri leta pozneje so tolpe vo- jaških beguncev na Kavkazu pobile zadnje, kavkaske zubre. Iz BiaJovežc so 1. 1865 zamenjali za 24 jelenov 4 zubre in jih prepeljali na vele-posestvo Jana Henrika XI. v PšLino. Določeno jim je bilo prostranstvo med Mezinci, kjer so imeli izomne življenjske pogoje v ondotnih gozdovih. Vsako leto so se pomnožili zobri za tri mladeniče. Za osvežitev krvi je bil pripeljan 1. 1900 iz berlinskega živalskega vrta bik. leta 1909 pa iz Dzcsdena. Leta 3 904 je bilo tu že 74 zubrov. Med svetovno vojno so jih več odstrelili za meso. Med gornjo šlezijsko vstajo so jih izstrebili na 16, leta 1932 sta pa ostali samo dve kravi in dva bika. Na-slednjenga leta je bila tu še 9 zubrov, 4 biki in 5 krav. Poprej je lastnik ustrelil dva komada — eden je v varšavskem muzeju, drugi pa v Katcvicah. Potem so bili zubri zaseženi -^.radi davčnih zaostankov in poslani v živalske vrtove. Pština je pa zopet dobila zubre. Sedaj je te kraje zasedla nemška vojska. Beloveški okraj, kjer so uredili poljski znanstveni krogi rezervacije in pripeljali v nje zubre. je znsedla sovjetska vojska. Upajmo, da bodo ti zadnji zubri na svetu ohranjeni. Mesto bodočnosti V zadnjih 50 letih napredka moderne tehnike se je i/premenilo obličje naie zemlje bolj nego v zadnjih 600 letih. Naša doba nas sili zlasti k reformi človeškega bivališča. To so načela modernega arhitekta Le Corbusiera, ki projektira v Alžiru mesto bodočnosti. Glavni znak bodočega mesta bodo nebotičniki, zgrajeni na stebrih, tako da ne bodo motili prometa po ulicah. Nebotičniki bodo razdeljeni po geometričnem vzorcu. Stali bodo sredi velikega prirodne-ga parka, vsak nebotičnik bo imel lastno šolo, vsaka skupina pa svojo visoko šolo. veliko zabavišče in industrijsko središče. Stene proti severu obrnjenih hiš bodo steklene, proti jugu obrnjene pa solidno zidane, tako da bode stanovale: zavarovani proti tropičnemu sofneu. Ceste bodo speljane nad nivojem terena in pod njim in vezale bodo poedine nebotičnike. Projektant je prepričan, da bodo tako mesta gradili nekoč povsod, zlasti v Ameriki. Jezik, ki ga govorita samo dva V neki pokrajini Tibeta je bilo v starih časih splošno v rabi narečje ;vano kot han. Zdaj imamo sicer o tem jeziku bogato in zanimivo literaturo, toda kothan sam je za javnost že davno izgubljen. Na svetu sta samo še dva Človeka, ki se lahko nemoteno sporazumevata v tem jeziku. To sta an gleški profesor Badlev z univerze v Cam-bridgeu in neki japonski učenjak, ki pre- Martin — vojak V minulih nemirnih dneh, ko smo poleg vsega drugega utegnili pomisliti še na nesrečno Varšavo, je objela nervoza celo spokojnega Martina Sibro. Razvezal se mu je jezik in je presneto težko nehal, kadar jih je pričel drobiti. Namreč... da ne bo nesporazuma: bil vam je Martin svoje dni vojak, torej človek podkovan v strategiji in drugih sličnih zadevah, ki ga ne boš zlepa spravil v zadrego! Ne z besedo ne z dejanji! Ve on, kako se takim stvarem streže! Bil je vojak — na straži stal in ni se bal! O. tič vam je Martin, to pa to! So yse njegove zgodbe ne le izredno zanimive, marveč tudi strašansko krvave. Uh! Vse je krvavo, kadar se raz vname: on sam, konji, kobile, hiše, zido"i, strehe, kanoni, makaroni, ceste... sploh je krvi nič koliko! Do kolen... in plavajo po njej prsti, nohti, rlave, roke, lasje. Creva in jetra visijo z dreves ter se pozibavajo v vetru, če slučajno ne rohni vihar... kosti šklepe-čejo: Klk! Klk!... Brrr! Kar stresa me!... Pa poslušajte ga: »Kaj danes — takrat smo bili fr.ntje, mejduš! Ena. dva... eins. zwei! Kabt acht! Rechts um! Vsi kot eden, eden kot vsi!... ko smo .marširali skozi mesto, so vsi zijali v nas. in za nami, da o dečlah fe wfcSfli očeh niti ne govorim ne, mej- duš! Kot rožce! Kar vprašaj, neverni! Še sedaj jim je v spominu!... Bum! Bum. bum!, je grmelo s fronte, pa o kakem strahu še sledu ne! Mejduš!... No. pa marširamo, marširamo. .. marširamo, marširamo ... marširamo, marširamo ... Počakaj strela! Kam se ti mudi?! Misliš da je do fronte kot od tukaj do kozolca?! ... Torej marširamo, marširamo in marširamo. Po vodi, no blatu, no suhem, po gnoju... gori in doli, gori in doli. Marširamo, marširamo in marširamo. Bi marširali ne vem do kje... toda tu je fronta. — Martin je pomočil prst v cviček ter zarisal na prt rdečo črto — tu je fronta ... in so rekli: Hal t!... Vsi kot eden. eden kot vsi... se pravi temu bojda tudi disciplina... Ha, fronta! Veste sploh, kaj je fronta?... Bum! Bum, bum!, kanoni cvajundfircgarji z desne... Rk! - tk! - tk! - tk! - tk!, strojnice z leve... Resk! Tresk! Bums!, granate spredaj in zadaj ... Zzzzz! Rrrr! Zzzzz!, aeroplani odzgoraj ... so vrag okoli in okoli, tako blizu, da prileti nanj. če pljuneš... in tema kot v rogu, da si ne vidiš rodnega nosu... To je fronta, mejduš! Rk! - tk! - tk! - tk! - tk!!!... So vrag? Kako sem ga videl? ... Da je bila tema? — Seveda je bila. strela, in še kakšna... Pa so metali tudi rakete... Kako ga ne bi videl!! — Molči rajši, ki se razumeš v strategijo kot se je moja stara mati — Bog jI daj večni mir in pokoj! — v biljard? — No! So nam pokazali nekam v desno: To je kota 409. Zavzeti jo je treba! ... Tam. da je sovraga kakor listja in trave in kaj malega za nameček... Se z rumom so nas postregli — najmanj liter vsakemu — in mi. juhu!, v napad, mejduš! Bum, bum!!... Marširamo, marširamo in marširamo ... bajonet auf!... a strahopetci v beg. da se je kadilo za njimi!! Le podplate je bilo videti!... Izbiram med njimi, katerega bi se lotil... Ha, kaj bi z revščino, si dem. in jo ucvrem za poveljnikom — generalom!. - - Da ni bil general? ... Kako da ne! Čisto rdeče hlače je imel... na kapi in ramenih pa zlata, da bi kupil z njim tebe z gostilno vred!... Generala torej... ah! In sem si že videl zlato zvezdo na junaških prsih... pa jo prileti, hudič, odnekod ... Kaj vprašuješ! Počakaj! Staro pa s postelje vrzi, če bo rogovilila, ko prikolovratiš k njej! Si mar taka copata?!... Fiuuuuuubum! — Dva koraka za mano!... pa je priletelo od nekod ko... všk! je reklo... in že je ni bilo več, pa tudi moje noge ne! Nič ni vprašala, sme ali ne... kar pobrala jo je, mejduš! In zvezdo tudi!... Kaj pa boš z eno samo nogo?!... Saj sem poskušal — a je imel oni dve... in še kako hitri!! Tako je preskakoval grmovje in jarke kot naši na Balkan i j adi prepone!!... Ah, lepi časi! Bum!... Koto 409 smo pa le zavzeli! ... Se pol litra. Polona!« O, tič vam je Martin, to pa to! Rijavec Vladimir. dava na tokijski univerzi. Pred leti sta ae sestala, da bi izmenjala svoje nazore o nekaterih podrobnostih svojega znanja. Ker pa Anglež ni vešč japonščine, Japonec pa ne angleščine, sta si morala pomagati s kot-hanom. Is tega je pa nastal hud spor. Japonec je namreč rabil med pogovorom obliko sedanjega časa nekega nepravilnega glagola. \ngim* ga je s '****w*"^lin nasmehom prepričeval, da oblika nI pravima. Spor je postajal vedno živahnejši, razvil ae je hud prepir in nazadnje sta al učenjaka obrnila hrbte. Od tistega dne se medsebojno prezirata. Nekateri učenjaki se se vedno zanimajo za pozabljeno tibetako narečje. Prof- Badlev baje pripravlja učbenik in slovar tega jezika. Kukluxklan v Južni Karolini Trpinčenje nezaposlenih zamorcev iz taborišča v Styxn V državi Južna Karolina je znova opozoril javnost nase Kukluxklan, ki se o njegovem delovanju zadnje čase ni nič slišalo in o katerem so že mislili, da ga ni več. Tajno društvo, čigar člani so se pojavljali ponoči v fantastičnih oblekah s kapami in napadaii ljudi, ki se jim niso zdeli dovolj puritanski, se je po svetovni vojni kompromitiralo zaradi svoje zveze s podkupljivimi političnimi elementi. Društvo so oblasti potem strogo preganjale. Varnostnim organom so se pridružile še čete dobrovoljce v, organiziranih po državljanih, kot samopomoč. Približno pred dvema letoma je zadnji velemojster tega društva Izjavil, da se je pokret razcepil in da nI zaželen njegov nadaljni obstoj. Kukluzklan je nastal kot tajno društvo belih naseljencev v južnih ameriških državah ob koncu vojne severa proti jugu, ko je bilo po zmagi severa odpravljeno suženjstvo v Zedinjenih državah. Severne ameriške države so zatirale suženjstvo, ker so cenene zamorske delovne moči na jugu onemogočale severu gospodarsko konku- Nedavno so se pa zopet pojavile čete :> maščeval cev in čuvarjev javnega pravac v okolici taborišča v Styxu, kjer živi na stroške fonda za nezaposlene več sto nezaposlenih zamorcev. Tajno društvo je postavilo najprej ponoči blizu taborišča tabor z napisom, ki v njem protestira proti temu, da bi več sto lenobi udarah zamorcev živelo na račun davkoplačevalcev, ko pa morajo na drugi strani na bombažnih plantažah bele žene trdo delati, da prežive sebe in svoje otroke. Potem so odvedli člani Kukluxklana iz taborišča nekaj zamorcev in jih mučili. Guverner države Južna Karolina je odredil strogo preiskavo, toda oblastem se še ni posrečilo odkriti sledove tajnega društva. renco. Kukluxklan je nastal iz sovraštva belih naseljencev proti osvobojenim zamorcem in njemu se pripisuje, da nikjer v Ameriki še zdaj zamorci ali mešanci ne veljajo za enakovredne belokožcem. Kukluxklan se je pa sčasoma svojemu prvotnemu programu temeljito izneveril. Zlasti po svetovni vojni je branil takozvani stoodstotni amerikamzem in nastopal proti izenačenju v pravicah priseljencev s starimi naseljenci. Člani so mogli biti samo stari naseljenci in protestanti. Proti katoličanom je nastopal Kukluxklan enako kakor proti Židom, naturaliziranim priseljencem vseh ver in zamorcem. V Evropi vojna, v Ameriki pa ankete med najširšimi sloji o tem, kdo bo zmagal in kako naj se odloči Amerika Presenetljivo natančne so napovedi ameriškega Zavoda za javno mnenje, ki ga vodi genijalni George Horace Gallup, bivši novinar, ki je iznašel, kako je mogoče ugotoviti mnenje milijonov ljudi, ne da bi bilo treba vprašati vsakega človeka posebej. Gali upov zavod ima samo 600 izpraševalcev in kljub temu ugotavlja skoraj s 100 % gotovostjo mnenje Američanov v vsakem aktualnem in važnem vprašanju. Gallupu je ideja, s katero je uspel, vrgla v zadnjih štirih letih že milijone. Ko je začel delati po svoji metodi in je izjavil pred 4 leti, da oo uganil mnenje 130 milijonov Američanov, čeprav bo intervju-val samo 4000 Američanov, so se mu vsi smejali, danes vsa Amerika občuduje Gal-lupa in njegove metode. S svojo metodo je Gallup na primer napovedal, da bo Izvoljen za predsednika Amerike Roosevelt in ne njegov protikandidat Landon, a tedaj je bilo 90% ameriških Časopisov v svojih prognozah napovedalo zmago Lan-dona. Kar ugotovi Gallup, torej drži. Gallup je s svojo metodo odkril ključ do javnega mnenja, ki je dostikrat, kakor se pokaže pri volitvah, velika neznanka v enačbi dogodkov. Gallup se zdaj bavi z obširnimi anketami o mnenju Amerike glede vojne v Evropi in glede odnosa Amerike do Evrope. V celoti rezultati Gallupovih anket še niso znani, pač pa so pred dnevi objavili nekateri večji ameriški časopisi rezultate svojih anket glede teh vprašanj. Gotovo ti rezultati niso tako popolni, kakor bodo Gallupovi, toda v dobršni meri vendarle razkrivajo mišljenje Amerike o sedanjih dogodkih v Evropi. »New York Herald« poroča o uspehih ankete magazina >Fortunat«, ki je zastavil svojim čitateljem v vsej Ameriki sledeča vprašanja: 1. Kateri izmed vojskujočih se držav v Evropi želite zmago? Da bi zmagali Francija, Anglija, Poljska in njih zavezniki, želi 83.1% prebivalstva, in sicer 85.4% moških in 80.7% žensk. Da bi zmagala Nemčija, želi 1% prebivalstva, in sicer 0.8% moških in 1.2% žensk. Da ne bi bilo zmagovalca, želi 6.7% prebivalstva, brez želje glede tega pa je bilo 9.2% prebivalcev. 2. Kdo bo zmagal v sedanji vojni v Evropi? je bilo drugo vprašanje, in sicer kdo bo zmagal, ako se ohrani dosedanje stanje m se tej ali oni strani ne pridruži kak zaveznik. Da bodo zmagali Francija, Anglija in Poljska, je prepričanih 64.8% ameriškega prebivalstva. Da bo zmagala Nemčija, je prepričanih 8.5% prebivalstva. Brez prepričanja glede tega vprašanja je po te j anketi 26.9 prebivalstva. Najbolj pa je Američane zanimalo tretje vprašanje, ali naj se Amerika vmeša v evropsko vojno in ali naj dobavlja Evropi orožje. Kaj naj stori Amerika? se je glasilo vprašanje. 2.3% prebivalstva Je svetovalo, naj Amerika takoj pristopi na stran Francije in Anglije In naj takoj posije vso svo> armado zaveznikom na pomoč proti Nemčiji. 1% prebivalstva Je svetovalo^ naj se Amerika takoj pridruži Franciji in Angliji, toda čez ocean naj pošlje samo svojo vojno mornarico in svoje letalske eskadre. 13.5% prebivalstva je svetovalo, naj Amerika pomaga Franciji in Angliji samo z dobavo živil, surovin in vojnega materiala, vojaško pomoč pa naj jima nudi le tedaj, čc bi obstojala nevarnost, da bi bili poraženi. 19.9% prebivalstva je svetovalo, naj bi Amerika dobavljala Franciji in Angliji živila in orožje, Nemčiji pa odrekla dobavo kateregakoli blaga, 29.3% prebivalstva je svetovalo, naj bi se Amerika izognila vmešavanju v evropsko vojno na tej ali na oni strani, ponudila pa naj bi svoje orožje in blago Franciji, Angliji in Nemčiji, toda pod pogojem ^cash and carryc (plačaj in odpelji). 21.7% prebivalstva je svetovalo, naj Amerika odreče vojaško ali drugačno pomoč obema taboroma, ki se vojskujeta v Evropi. 0.1% prebivalstva je svetovalo, naj bi Amerika našla način in pota, da bi pomagala Nemčiji k zmagi. Vsekakor je anketa pokazala, da je večina Amerike proti politiki izolacije, ki jo zastopa senator Borah. Skoraj dve tretjini ameriškega javnega mnenja je proti politiki popolne izolacije. Tako mnenje se Je pokazalo tudi pri zadnjih odločitvah ameriškega senata, ki se je postavil na stran tistih, ki so za >cash and carrv«. Newyorški >Chrlstian Science Monitor« je izvedel anketo med vsemi ameriškimi dnevniki o vprašanju embarga. Dobil je odgovor 120 dnevnikov. 88 dnevnikov je bilo za ukinitev klavzule o embargu. Teh 88 dnevnikov ima skupaj okrog 12 milijonov naklade. 24 dnevnikov Je bilo proti ukinitvi klavzule o embargu. Ti dnevniki imajo skupaj okrog 3 milijone naklade. 77 dnevnikov je izjavilo, da odobravajo Rooseveltovo politiko, 17 dnevnikov pa je proti politiki sedanjega prezidenta Združenih ameriških držav. Modernizacija Addis Abebe Ministrski predsednik Mussolini je sprejel oni dan župana Addis ,ibeoe dr. Carla Boidija, ki mu jc obširno poročal o modernizaciji abesinske prestolnice v prvih 10 mesecih svojega uradovanja. Regularni regulacijski načrt Addis Abebe je bil odobren letos v januarju. Npjp^ej so jeli graditi šole, am bula t o rije za Italijane in Abesince, poslopja za fašistično stranko ln uradniške stanovanjske hiše Razširili in modernizirali so tudi bolnico. V abesinskem delu mesta so zgradili okrog l.OOo stanovanjskih hišic, tržnico in sedež vladr-ra komisarja krajine Soa, Obenem je pa glavna uprava podpirala z vsemi sredstvi privatno gradbeno akcijo. V Addis Abebl so deloma že zgradili, de'o-ma Je pa še v gradnji 42 km novih ulic, trgovski okraj Addis Abebe je dobil vodovod ln kanalizacijo. V Addis A bebi živeči Italijani bodo strogo ločeni od AJ^estnoev, S»w. 257 Iz Celja —c Zagrebški mitropolit g. DosiieJ bo služil v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju liturgijo, pri kateri bo pel znani ruski cerkveni zbor iz Zagreba. Ob tej priliki bo mitropolit g. Dositej prevedel vojaškega to parohijskega svečenika g. Htjo Bulovana v Celju v čin protojereja in spregovoril prigodne besede. Celjski pravoslavni krogi vabijo prebivalstvo, da se udeleži te cerkvene svečanosti. —c Koncert v proslavo prmsnlkm sedl-njenja. Celjsko pevsko društvo. Glasbena Matica v Celju ter pevski društvi >01jka« in »Celjski zvon« prirede tudi leto« na državni praznik 1. decembra koncert v Mestnem gledališču. _c Ciklus pedagoških predavanj na ljudskem vseučilišču. Ljudsko vseučilišče v Celju bo otvorilo novo sezono s ciklom pedagoških predavanj, ki je namenjen poglobitvi odnosov med šolo in domom. Predavanja bodo pokazala pot in cilje mladinske vzgoje, kakor jo zahteva sedanja doba. Predavanja, ki jih bo šest, bodo ob 20. v risalnici meščanske šole in so razporejena takole: v ponedeljek 13. t. m.: »Dom podpira in ovira šolo« (prof. dr. Pavel Strmšek). V torek 14. t. m.: >Otrok vstopa v šolo;: (učitelj Franjo Roš). V sredo 15. t. m.: »Posebne težkoče pri vzgoji in učenju« (učitelj Zdravko Kovač). V ponedeljek 20. t. m.: >Razumevajmo ln pomagajmo mladostniku« (učitelj Miloš Ledi-nek). V torek 21. t. m.: »Kako vzgojimo deklice za življenje« (prof. Anica Cerne-jeva). V sredo 22. t. m.: »Nekaj problemov izvenšolske vzgojec (prof. dr. Fran Zgeč). Na ta predavanja opozarjamo vae starše in prijatelje mladine. —c Zimska pomoč. Zaradi popisa za podelitev kurjave in eventualnih drugih daril za zimsko pomoč vabi mestno poglavarstvo v Celju potrebne, da se Javijo v sobi štev. 31 mestnega poglavarstva. Gosposka ulica 20, in sicer v ponedeljek 13. t. m. stranke z začetno črko A do D, v torek 14. t. m. z začetno črko E do J, v sredo 15. t. m. z začetno črko K do O, v četrtek 16. t. m. z začetno črko P do T, v petek 17. t. m. pa ostali. —c Nogomet. V nedeljo 12. t. m. bi morala SK Celje in SK Amater iz Trbovelj odigrati v Celju pokalno prvenstveno tekmo. Ker pa je S K Celje zaradi dogodkov ob priliki gostovanj na trboveljskih tleh pred tedni prekinil vse športne odnošaje z Amaterjem, v nedeljo ne bo Igral z Amaterjem in je prepustil tekmo Trboveljča-nom. Namesto tega bo moštvo SK Celja igralo v nedeljo ob 14.45 na Glazvji 8 SK Jugoslavijo tekmo v korist podsavezne b!agajne. Srečanje bo gotovo zanimivo ln napeto. — c Predstavniki vseh slovenskih podružnic društva In bolniške blagajne »Merkur« so sprejeli na svojem sestanku v četrtek 9. t. m. v Celju naslednjo resolucijo proti i arcelaciji -Merkurja«: 1. Odobrava se stališče društvene centralne uprave v Zagrebu, da se parcelacija »Merkurja« ne izvede. Z zadovoljstvom se jemlje na znanje tudi stališče, ki ga je zavzela podružnica v Zagrebu, ker se je prav tako izjavila proti vsaki parcelaciji »Merkurja«. 2. Slovenske podružnice »Merkurja« ne odobravajo zahteve podružnice v Beogradu, da ae na področju vzhodno od banovine Hrvatske ustanovi samostojna organizacija >Merkurja«, ker je ta zahteva v nasprotju s stališčem centralne uprave in večine ostalih podružnic ter ruši dosedanjo enotnost »Merkurja^. 3. S parcelacijo ^Merkurja« so najbolj prizadeti člani izven banovine Hrvatske, ker bi s tem izgubili vse v teku let pridobljene pravice. 4. članstvo podružnic »Merkurja: v Sloveniji vztraja na stališču, da so njegove socialne pravice najbolje zavarovane s sedanjim stanjem, zato zahteva, da ostane to stanje tudi v bodoče. 5. Protestiramo proti temu, da se vprašanje bol-or>keera zavarovanja trgovskih in privatnih nameščencev spravlja v zvezo s političnimi vprašanji, s katerimi nima nlkake skupnosti. — Podružnice »Merkurja« v Celju, Mariboru, Ljubljani, Sevnici in Dolnji Lendavi. —c Za inšpektorja v gradbenem ministrstvu v Beogradu je imenovan g. in*. Ivan Marek. šef tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Celju. Gosp. inspektor inž. Marek je služboval vsa leta po vojni v Celju ter si je pridobil kot odličen uradnik in nacionalen mož splošno priljubljenost in spoštovanje. —c V celjski bolnici sta umrla v petek 73-letni občinski revež Franc Ceček iz Celja in 79-letni Blaž Drofenik, občinski revež brez stalnega bivališča. —c V potok ga Je vrgel. V Hotinji vasi pri Slivnici pri Mariboru je hlapec Ivan Adlerstein iz Rač v nedeljo ponoči napadel 36-letsaga Karla 8chlelbacha, dninarja brez stalnega bivališča, in ga sunil v potok. Schlelbach al Je pri padcu hudo poškodoval čeljust. Oddali so ga v celjsko bolnico —c Nesreč* ae počiva. Ko Je 38-letni posestnikov sin Ivan žunter s Rečice ob Savinji pred dnevi ob prihodu s splavom v Slavonski Bred oddajal tam svoj splav, je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Prepeljali so ga v Celje. Pri padcu po stopnicah si Je 27-letna Zofija Bezgovškova, vdova po elektrovarilcu pri Sv. Krištofu pri Laškem, zlomila desno nogo v gležnju. V st. Pavlu pri Preboldu je padla 71-letna vdova po naduči-telju Katarina Fischerjeva v četrtek tako nesrečno, da si Je slomila desno nogo nad kolenom. V Puštanju si Je 61-letni kočar Anton Lavriha pri padcu zlomil levo roko v zapestju. Ko se je vračal 79-letni občinski revež Jakob Vlak s Ponikve v četrtek zvečer s kravjo vprego domov. Je padel z voza. Kolesa so šla čezenj ter ga močno poškodovala po glavi ln nogah. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Ostanek podaavesne prvenstveae tekme SK Celje : SK Hrastnik, ki Jo je v nedeljo 5. t. m. prekinila poplava na Olaziji, bo odigran v nedeljo 26. t. m. popoldne na Glazlji. Odigrati bo treba še 62 minut. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 12. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 10. novembra, ob 20.: Navihanka. Gostovanje mariborskega gledališča. Madiopro£ratn Nedelja, 12. novembra 8: Lahka glasba na harmoniki, (g. Ivan Magister). — 9: Napovedi, poročila. — 9 15- Prenos cerkvene glasbe iz frančišk. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdlga). — 10: Tijardovic: Mala Flora-mye (skrajšana opereta plošče). — 11: Vesel dopoklanski koncert Sodelujejo: gg. Svetozar Banovee in Janko Vekoslav ter Kmečki trio. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert. Sodeluje gdč. Vanda Zihert in radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec. — 17: Kmet. ura: Kmetijsko knjigovodstvo ln izboljšanje obrata (ing. Rado Lah). — 17.30: Ljubljanski pevski jazas-kvartet in Cimormanov kvartet. — 19: Napovedi, poročila. —19.20: Nac. ura: Krmarjem mladega rodu (dr. Ozvald Karo!. Liubljana). — 19.40: Objave. — 20: češka plesna glasba (plošče). — 2030: Domač koncert. Sodelujejo: gdčni. Poldka Zupanova, Vida Rudolfova. gg. Mirko Adamič, Andrej Jarc in radijski orkester. Dirfsrent: D. M. fiijanec. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Valčkova ura plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, IS. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi poročla, — 7.15: P1s*m venr>;. veseMh zvokov — do 7.45. — 12: Vojaške godbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi- — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo (higiena) mladostne dobe: Splošna aH osebna priprava za življenje (g. dr. Anton Brecetj). — 18.20: Iz del J oh. Seb. Bacha (plošče). — 18.40: Od devinskega servita do svetokriakega kapucina (g. dr. Jože Lovrenč'č). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kaj so Jugosloveni dali svetu (dr. Dušan Stojanovič) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Zabavni koncert. Sodelujejo: ga. Štefanija Vuk-Frankovska, g. prof. Pavel si-vic (spremrjava) in radijski orkester. — 21.30: Dvorak: Ameriški kvartet v F-duru (plošče). — 22: Napovedi, poročua. — 22.15: Sramel »Skrjanček«. Konec ob 23. Torek, 14. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: Nenavadne šole v Švici, Alžiru, na Lapon-skem itd. (g. Niko Pirnat). — 12: Po svetu i glasbene shfce, plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Spored slovenske glasbe. Sodeluje g. Mirko Armič in radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Priljubljeni napevi (plošče). — 18.40: Vera zameta usodnost (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Mihajlo Grbič ob priliki 401etndce smrti (dr. Nikola RadojčUč) Bgd, — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave, — 20: Pevski koncert Delavskega glesbenega društva v LJubljani. — 20.45: Operetna glasba (radijski orkester). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Cttraški dueti (gg. E. Meagollts & M. Hebain). Konec ob 23. uri. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 5 je izdala tele zanimive knjige, ki vam bode prijetno skrajšale dolgočasne ske dneve ln Id so zelo primerne tudi za darilo: Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR ■ RASPUTIN Ravljen; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Majgrfeva; RUDARSKA BALADA Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CE8TB« v na jcene jie slovenske knjige kljub temu pa so vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— đfaL Pri broširanih knjigah računamo za omot ta poštnino samo 1 din, pel Taianlh ▼ celo platno pa 1-50 din. Naročila sprejema ln Jih takoj Izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA Ul* 6 le. T: Jutrnji posdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veseUh zvokov (plošče) do 7.45. — IS: Koncertna plesi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13-02: ManrtoMne in balalajke (plošče). — 1*: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Zakaj sem postal profesor (g. ravnatelj Ivan Dolenc); b) Kaj pravita znanost ni tehnika (g. prof. Miroslav Adlesič). — 18.40: Stari slovenski ljudski plesi (g. Boris Orel), — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Sen-njani kot književniki (Dinko Hudoba) Zgb. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. —20: Prenos lz ljubljanske opere: v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnat. V. TJkniar); v IX odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Četrtek, 16. novembra 7: Jutrnji pozdrav. — 7.06: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Ljudski plesi ki napevi (plošče). — 12 30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Srame! »štirje fantje«. — 14: Poročla.— 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.— 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski zbor »Cankar«. — 20.45: Plošče. — 21.10: Klavirski koncert (prof. A. Trost). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester. Konec ob 23. uri. Petek, 17. novembra 7: Jutrnji pozdraa*. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov .plošče) do 7.45. — 11: eolska ura: O bolgarski mladinski književnosti (g. Vekoslav Bučar). — 12: Nase pesmi (ptoaee). — 12.30: Poročala, objave- — 18: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: ženska ura: Obiski pri tovarniških dsiarksti (gdč. Marija Kovač). — 18-20: Bolgarske pesmice (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi poročila. — 19.20: Nac ura: Marttoovanje med Slovenci (g. V. Pirnat). — 10.40: Objave. — 19.50: Predavanje SPD: Razvoj samske alpinistike prt nas (Karel Tartar). — 20: Rep rod u c koncert simfonične glasba. — 21.15: Poljske nar. pesmi poje gdč. Vida Rudolf. — 22.15: Lahkih nog na okrog (plošče). Konec ob 23. ust. fnseriraite v 998L Narodu44! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ■ ■ ■......^iiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiini tzgotovun na željo takoj po izbiri perja. Razno PERJE ln PUH vedno ▼ veliki izbiri na razpolago. Pernice SEVER RUDOLF — Marifln trg 3 RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno Delo liter din srbski prokupac rizling dolenjski cviček Portugalka > sladka ]abolčnik sladki traminec iingač Žganj tropinovec slivovka orinjevec rum oorovničar 8. — a,— 9.— 10.— 10.— 8.— s.— 12.— 24.-24.-84.-38.- 36.- Mrzia jedila! Se priporoča Buffet« J. Jeraj, nasl. Muika Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 42 T. mali oglasi »Slovenskem Narodu« imajo siga r en as peb1 SPECIALIST ZA BARVANJE LAS J. GODINA FRIZERSKI SALON Sv. Petra c. S — Hotel Soča HUBEKTUS PLAŠČI ~~~ a din 250.— vse vrste dežnih plaščev, trenč-Kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah P R E S K E R, Sv. Petra c 14. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnlc. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetaka e. 12. a. t. Sveže MREŽE ZA POSTELJE najceneje pri ANDLOV1C — Komenskega ul. 34. 3120 KLIŠEJE ' IND i, VEC?AtVNE ■ JUGOG&Af.lKA WETKANA$IpZ3 KAPITAL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. DOLGOROČNA POSOJILA do 5000 nabavlja takoj (brez porokov) državnim in mestnim nameščencem, vpokojencem, duhovnikom in drugim »Adria« — Zagreb, Jurišičeva 8. Priložiti znamko. 3910 PRODA rvisj Mm ribje olfe Iz lekarne dr. O. P1CCOLUA ▼ Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam Pslhografolog FELTX GLOBOĆNTK hotel »Slon«, LJubljana, sprejema dnevno od 8. — 12 ta od 13. — 20. od 13. do 25. novembra. Dela na strogo znanstveni podlagi. 1185 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake, nudi 2iher Franjo, Zamusani, p Sv. Marjeta pri Moškanjcih. — Zahtevajte cenik! 3153 OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana. 2idovska ul. 6. 48.T. PRODAM AVTO in koncesijo za taksameter. Voz v dobrem stanju. — Cena din 20.000. Potočnik Anton, Maribor, Vrtna ulica 17. 3171 La SUHE BOSANSKE CESPLJE v zabojih po 10 kg Din 57.—, v vrečah po 50 kg Din 220.—. omot 10 kg Jedrc Din 200.— franko voznina razpošilja G. Drechaler, Tuzla. 3168 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. ENGLISH LESSONS Mlss Parler Dvofakova uL 3/HL 3158 SOBE SOSTANOVALCA ▼ sobo s posebnim vhodom sprejmem takoj. Vldovdanska 1 3176 Beseda SO par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. PERFEKTEN ŽELEZNI NAR mlajši, vojaščine prost — dobi takoj ali po dogovoru stalno službo pri »Merkur t P. Majdič, trgovina železnine in sanitarnih potrebščin, Kranj. 3167 DOPISI POZNANSTVO želi dobro situiran gospod njih let s simpatično zgovorno ločenko ali vdovo brez otrok do 30 let staro ta s lastnim stanovanjem. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo lista pod >Zlma«. Tajnost strogo zajamčena. 3165 Pozor! Z uspehom zdravim na katerikoli način pokvarjene nohte Is odstranjujem kurja očesa brez krvi ln bolečin v kopallste hotela Slon- Te stroke sem se Izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi že več let uspešno izvrševal. Poskusite! Dolenjci se zbirajo pri „Amerikancu44! Martinova gos, domače koline, cviček, belo dolenjsko, portugalka itd. Se priporoča DETT srv. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI ^} S MOTORJI 8LJ g TRICIKLI ~'rJ. yffi=± g SIV. STROJI gračni vozički, skirojl, avtomobilčki, kolesni đeM TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlovška c. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Ceniki franko! HIIIIIIMM^ tapetništvo JAGER FRANC LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 17 — TELEFON S6-4S nudi najcenejše otomane od din 360.— naprej, žimo od 24 dta naprej. — Velika izbira madracev, cauch-zof, volne, gradla in blaga za prevleko pohištva. KUIBIHIIM«^ iiiiiiiiiiiiiiiiii Kdor ljubi mir, okusne jedi in dobro pijaco, naj obišče gostilno pri Lovcu Cesta 39. oktobra (Rimska) 24, vogal Bleiweisova cesta it* a •JUTRI divjačina s cmoki, pečeni purani in piske, ocvrti piščanci, domače krvavice s kislim zeljem ter mnogovrstna druga jedila. Palačinke L— Krofi z nadevom 1.50 Ekspres kava 1.5* Makulaturni papir prod« uprava »Slovenskega Naroda* Ljubljana, KnaHjeva ulica itev. g Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno Test, da je danes zjutraj ob y22. uri po kratki bolezni preminul naš ljubljeni oče, stari oče, tast in brat, gospod Drago tin Cesnik šolski upravitelj v pokoju in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. L m. ob 3. uri popoldne te hiše žalosti, Večna pot 1, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 11. novembra 193& DRAGO, MILAN, IVAN — sinovi; VIDA, poročena PETRIC — h* MIRKO — brat; ROZI, SILVA, MARIJA — vnahe; DR. KAREL PETRIC — sat; vnuki in ostalo sorodstva. Stran 8 »slovenski narod«. Stev. 257 živahna gradbena sezona v Trbovljah Leto« so dobile Trbovlje nad 40 novih staJnOvaajskUi Mi Novi občinski dom v Trbovljah Trbovlje, lO. novembra Ugoden vpliv povečane proizvodnje trboveljskega rudnika se je zadnja leta kazal v vseh gospodarskih panogah ter je poleg živahnega trg. prometa, poživitve obrtn. obrata dal posebnega razmaha tudi gradbeni delavnosti, ki jo opažamo pri privatnikih, občini in TPD. Slabim časom krize so sledila zopet leta boljše gospodarske konjunkture, ki je seveda zopet neposredno v zvezi s polno zaposlenostjo rudarskih delavskih sil V Trbovljah, zlasti v gornjem delu se je zadnja leta zgradilo mnogo ličnih, novodobnih enostano-van^kih hišic, pa tudi večjih hiš. Medtem ko je že lanska gradbena sezona povečala Trbovlje za 28 novih zgradb, smo dobili letos nad 40 novih hiš. Po številu je letos gradilo največ delavcev in privatnih, večinoma rudniških nameščencev. Privatna gradbena iniciativa gre predvsem pri naših delavcih na račun zelo ugodnih brezobrestnih dolgoročnih posojil, ki jih rudarji dobe pri TPD proti in-tabulaciji in mesečnim odtegljajem. Ne gre pa tu izgubiti iz vida da je naš rudar izredno štedljiv, skromen ter pri ugodni zaposlitvi in zaslužku drugih Članov rodbine stavi vse prihranke na lasten, če tudi mali, pa čisti in udoben dom. Vsa rodbina potem pomaga graditi in občudovati je izredno marljivost, s katero oče in sin, brat in sestra v dnevnem d^lu dograjujejo kamen na kamen do svoje lastne domačije. Letos so naši delavci gradili posebno v gornjih Trbovljah. Pobočje okrog revirja Pasetti je že skoro vse za.rrajeno. Vse to so enostanovanjske hišice z nekaterimi izjemami. Miklavčič v Bevškem je zgradil tristanovanjsko hišo, istotako Hauck ml. nasproti novemu občinskemu domu. Nad Germom je vstala tudi nova stanovanjska kolonija šestih hiš. ki so jih lastniki zgradili na brezplačnem zemljišču g. Germa. Lega je sicer prav malo priklndna, vendar so graditelji imeli še tudi druge ugodnosti, sicer ne bi bili šli postavljati novih domov v hrib in samo skalo. Od obrtnikov je postavil lastno hišo mesar 2erko. Holešek ličen mesarski paviljon blizu Štihove trgovine, mesar Forte Jože pa veliko gospodarsko poslopje v Globo- šaku. Glavno obeležje letošnjemu gradbenemu delu v Trbovljah dajo seveda obsežna občinska dela, med katera treba šteti pet novih štiristanovanjskih hiš kot povečanje kolonije rudniških upokojencev v gornjih Trbovljah in izgraditev novega občinskega doma, ki je pač ena naj mon umen talne j ših zgradb v Trbovljah ter po svoji moderni notranji ureditvi ustreza vsem potrebam obsežne občinske uprave velikega industrijskega okraja. Pri teh občinskih delih so bili z malimi izjemami za-posljeni izključno domači delavci, vsa notranja dela pa so tudi izvršili domači obrtniki. S tem je ostal precejšen del gradbenega kapitala v domačih rokah. Poleg tega bo še letos izgotovljen del paralelne vozne ceste od novega občinskega doma do društvenega doma, kjer bo preko novega mostu priključen cesti Trbovlje -kolodvor. Velika dela preložitve potoka Trbovelj ščice pri cementarni gredo tudi že h kraju. Preložitev potoka je občina izvršila na lastne stroške, medtem ko bo novo cestišče in dva nova mostova zgradila TPD. Z novo cestno progo bo odstranjen veli"; prometni nedostatek. ki je zlasti tu oviral vsled ozke ceste in ostrega ovinka pri cementarni Cementarna sama pa bo s tem pridobila precei na prostoru, ki ga bo izkoristila za skladišča in zidavo nove delavske kopalnice. — Občina skuša tudi sicer dvigniti gradbeno iniciativo ter ie z obsežno razparcelacijo občinskega zemljišča oddala preko 40 gradbenih parcel po nizkih cenah in ugodnih pogojih. V kratkem bodo zrasle nove stanovanjske hiše za bivšim občinskim mlinom in Ličarjevo vilo. Občina skuša na ta način zmanjšati stanovanjsko krizo, ki je v Trbovljah še vedno zelo občutljiva. Industrija je bila letos pri nas v znaku posebne gradbene aktivnosti, kar se kaže pri ogromnih delih, ki so izvršena pri cementarni, pri kateri se je pravzaprav na istem prostoru z novo notranjo preureditvijo usposobilo podjetje k podvojeni produkcijski kapaciteti z vsemi najmodernejšimi tehničnimi sredstvi za izdelavo prvovrstnega cementa K tem novim delom spadata tudi dve novi žičnici iz Retja in Bukove gore. ki no grandioznosti svoje izvedbe predstavljata poslednji napredek te tehnične panoge Vsa ta dela so seveda terjala desetine milijonov stroškov Istotako so obsežna dela razširitve elektrarne TPD. ki so že tudi nra kraju ter z montažo novih ogromnih Borsigovih kotlov predstavljajo novo produkcijsko moč električne struje, s katero se je TPD osa- mosvojila ter bo po potrebi mogla oddajati dovoljne količine struje tudi drugam. V sodelovanju. s Kranjskimi deželnimi elektrarnami se je izgradil mogočen daljnovod iz Podloga do Trbovelj, ter bo TPD oddajala strujo v omrežje KDE. Daljnovod je stopil v delo baš te dni. Tudi ta dela TPD so milijonske vrednosti. Od državnih del bi bilo imenovati banovinska regulacijska dela banovinske ga režijskega odbora, ki je izvršil oporne zidove pri društvenem domu. V zvezi s tem naj bo poudarjena nujna potreba regulacije Trboveljščice sploh, ki je na drugih mestih še mnogo bolj potrebna, saj je potok ob nalivih na več mestih napravil že mnogo škode in izpod jedel mnogo plodne zemlje. Za temeljito izvedbo teh del pa bo treba tudi velikih denarnih sredstev, ki bodo. kot čujemo presegala svojih pet miujonov. Za take stroške pa bo brezpogojno morala prispevati tudi banovina. Trboveljska občina ie pač upravičena zahtevati potrebne podpore za taka dela. sai vplačuje v ban. bednostni fond do 600.000 din letno, medtem, ko se ji za razne potrebe nakazuje letno le 30.000 do 40.000 din. Z regulacijo potoka se mora istočasno izvesti tudi kanalizacija, kn je vzdolž cele doline iz higijenskih razlogov nujno potrebna! Banovina naj bi posvetila več pozornosti tudi pospešenim gradbenim delom ceste Zagorje Trbovlje preko Slačnika. Omenjena cesta je edina najbližja prometna zveza Trbovelj na kranjsko stran. Gradi se že četrto leto z nezadostnim številom delavcev in nezadostnimi krediti. Splošni finančni efekt letošnje gradbene delavnosti v Trbovljah znaša pri privatnih zgradbah preko 3 milijone dinarjev, pri občinskih gradbenih delih 2,700.000 dinarjev, pri tamošnji industriji pa brez dvoma preko trideset milijonov, skupno torej 38 do 40 milijonov din, vsota, ki pač označuje rekord v dosedanjem gradbenem delu Trbovelj po vojni. Visoka vsota pa istočasno dokazuje veliko gospodarsko moč našega industrijskega okraja, kateremu bi se kot naiiačiemu davkoplačevalcu sreza in sicer važnemu javnoupravnemu činitelju v udejstvovanju sreskih komne-tenc moralo čimpreie priznati lastno sre-sko področje z vsemi pripadajočimi upravnimi uradi. Iz zgodovine filozofije pri Slovencih Predavanje docentke dr. Alme Sodnikove v okviru filozofskega društva Ljubljana, 10. novembra. Znanstveniki slovenske krvi so že od srednjega veka sem doprinesli svoje k izgraditvi evropske kulture in s tem dokazali slovensko znanstveno nadarjenost, še preden je vzcvetel naš pismeni jezik. Posebno v zgodovini filozofije poznamo od srednjeveškega filozofa Misleja dalje celo vrsto mož, ki so s svojim delom pokazali, da so bih na vrhuncu filozofske izobrazbe svoje dobe. Zasluga naše neumorne docentke gospe dr. Sodnikove je, da polagoma dobivamo pravo sliko naše filozofske preteklosti ki je za slovenski narod nad vse častna. V soboto je stopila pred javnost z novim poglavjem nase zgodovine filozofije. Predavala je o filozofu Karpetu v okviru Filozofskega društva. Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi, kjer se je predavanje vršilo, je bila polno zasedena, kar priča o znanstvenem slovesu predavateljice in o priljubljenosti predavanj našega Filo- zofskega društva, ki je s tem predavanjem otvorilo letošnjo sezono. Po uvodnih besedah predsednika društva, univ. prof. g. dr. Fr. Vebra, je povzela besedo predavateljica, ki nam je v svojem bogatem predavanju orisala delo filozofa Karpeta in nam podala vzporedno s tem prerez celotne evropske in posebno še slovenske filozofske miselnosti 18. stoletja. V kratkem poročilu nam je seveda nemogoče podati vsaj približno sliko o vsebini predavanja in o znanstvenem delu predavateljice, ki nam iz doslej pozabljenih zaprašenih virov odkriva zgodovino slovenske znanstvene filozofije. Povzamemo le naslednje: Franc Samuel Karpe (1747—1806) je predstavnik filozofije prosvitljene dobe. V njem se zgosti miselnost 18. stoletja na izviren način. Velikega pomena za Karpe-tovo delo je pač bilo da je živel v času naše narodno-politične nesvobode, da se je torej mogel posvečati svojemu delu le v tujih znanstvenih središčih. Po rodu je Ljubljančan, študiral je v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1774 je postal profesor za filozofijo na univerzi v Olomucu, ki se je pozneje preselila v Brno. Leta 1781 je bil rektor univerze v Brnu. Od leta 1786. je bil profesor filozofije na dunajski univerzi in tu se je posvečal znanstvenemu delu do svoje smrti. Bil je ugledna osebnost v tujini in doma, kjer je bil član učene družbe v Ljubljani, akademije operozov, ki je Imela nalogo, da organizira znanstveno delo na naših tleh. Druga polovica 18. stoletja Izoblikuje prosvetljensko filozofijo, ki ima sicer različne idejne izvore, ki ji je pa skupen kritični obračun s preteklostjo, posebno s sho-lastično filozofijo, ki je doživela v 17. stoletju nov dvig. Nastaja ogromna eklek-tična literatura, ki jI je skupno prepričanje, da je razum edina avtoriteta. Prevladuje prepričanje, da je možen dvig posameznika In družbe le preko znanosti, poudari se pomen znanosti za življenje. Pri nas opažamo v tem času zelo razgibano delovanje raznih shoiastičnih stru j. Jezuitski kolegiji so zastopniki doktrine Spanca Suareza, frančiškanska učilišča pa so idejni pristaši Duns Scota in nekateri se že približujejo modernemu toku Deacar-ta in Leibnitza. Filozofsko mišljenje nam ni bilo tuje, a prosvetljenstvo je našlo z izjemo pri Karpetu le Šibek odmev. Sem spada po svoji zamisli tudi druga akademija operozov. Cilj, ki si ga je zastavila, spoznamo iz Linhartovega slavnostnega govora ob njeni ustanovitvi: hitimo, pravi, k smotru s toplim hrepenenjem, iščimo budni resnice povsod .. ., saj imamo svobodo mišljenja in cesarja Jožefa na prestolu. Linhart je s tem formuliral eno izmed vodilnih idej prosvetljenske filozofije: avtonomnost mišljenja. Akademija je računala s Karpetovim sodelovanjem in bil je tudi njen član. Njegovo delo je osnova, za katero stremi akademija. Čeprav zaradi kratkega trajanja akademije opefozov ni prišlo do konkretnega sodelovanja. V naši filozofski literaturi te dobe pa predstavlja Karpetovo delo edini izgrajeni filozofski sistem izven shoiastičnih struj. Po njem ima filozofija dva cilja: teoretično znanstvenega in življenjsko kulturnega. Filozofija mu je veda o najvišjih in zadnjih vzrokih, a zahteva tudi, da bodi učiteljica srečnega življenja. V podrobni izdelavi pa vzbuja presenečenje strokovnjaka z nekaterimi čisto modernimi za-misleki. Tako poudari na primer važnost okvira celotnega doživljanja pri nastanku asociacij, loči čustvo od stremljenja, podaja osnovo neke tipologije, zavzema se za substancialno pojmovanje subjekta in zahteva, da bodi psihologija in ne logika osnova vse filozofije. Karpe je po svojem delu in po svoji izobrazbi na vrhuncih filozofskega življenja svoje dobe. Predavateljica je žela bogat aplavz številnih poslušalcev za svoje predavanje, ki je po svoji vsebini in znanstveni dovršenosti zapustilo v vseh najgloblji vtis. Iz Trbovelj — Sklepna gasilska vaja. Tržki gasilci v Trbovljah imajo že od nekdaj navado, da v pozni jeseni priredijo tako zvano sklepno vajo. da še enkrat preizkusijo vse gasilsko orodje ter ga pripravijo za zimski čas. Tokrat se je sklepna vaja vršila v Gabrskem. Gasilci so pri izvajanju vaj dosegli rekorden čas. Prvi oddelek je že par minut po izdatnem signalu dospel z majhno motorno brizgalko na pogorišče ter gasil z vodo iz dveh cevi. Po deset in petnajst minutnem presledku so sledili še drugi motorizirani oddelki in končno še oddelki z orodjem na konjsko vprego. Naraščajniki so tokrat nastopili prvič pri skupni vaji ter pokazali svojo izurjenost pri ročni snemalni brizgami. Oddelek je vodil g. Hlastan, celotno vajo pa poveljnik g. Bregar. Vaji so prisostvovali gg. predsednik in podpredsednik občine, kot referent občine pa stavbenik g. Ranzinger. Vajo je nadzoroval župni starešina g. Guček in se pri končnem raportu zelo pohvalno izrazil o tehnični izurjenosti gasilskega članstva ln naraščaja. Posebno se je izkazalo tudi napadalno in reševalno moštvo z maskami, ki je proizvajalo vaje, kakor se rešuje ljudi iz zadim-njenih prostorov. Nastopi naših gasilcev dokazujejo smotreno organizacijo domačih čet, ki z načrtnim delom vidno napredujejo iz leta v leto ter kažejo vse bolj se izpopolnjujoč o tehnično opremo. Društvu je želeti, da nadaljuje tudi v bodoče svoje delo z isto vnemo ter za svoje človekoljubne cilje najde potrebne moralne in materialne podpore pri vseh lokalnih javnih činiteljih. — Rodlteljiski sestanek, ki se je vršil v nedeljo popoldne na II. drž. deški ljudski šoli v Trbovljah, je v prav zadovoljivi meri dosegel svoj smoter. Vabilu se je odzvalo precejšnje število staršev, ki so z zanimanjem sledili predavanju učitelja g. Sušnika Marka. Predavatelj je obravnaval aktualno temo o potrebi roditeljskih sestankov, ki se kaže zlasti v našem industrijskem centru s številnimi rodbinami in tisočero deco. Navedel je nujne socialne, moralne in vzgojne razloge, ki govore za sodelovanje šole in rodbine ter pokazal tudi na glavne vzroke šolskih neuspehov, ki ne izvirajo nazadnje lz premalega zanimanja staršev za šolski napredek lastne dece. V zvezi z zanimanjem staršev za šole, kjer se vzgaja njihova deca je predavatelj poudaril potrebo rednega šolskega obiska in pravilne domače zaposlitve otrok. Starši so tu čuli marsikatero strokovno vzgojno zanimivost, ki jim jo je predavatelj raztolmačil na njemu svojstven poljuden način. Naši delavci so imeli tu prilike tudi slišati o vzgoji z lepo besedo in vzgojo s — palico, ter se prepričati, da naši vzgojitelji vedo pravimo preceniti vpliv dobre besede v pravem času. Po sestanku se je razvila živahna debata ter so posamezni razredniki dali staršem navodila kako jim je postopati, če si želijo uspešnega napredka dece pri vzgoji in pouku. Na sestanku na žalost nI bilo staršev onih otrok, ki bi jim bil posvet z učlteljstvom nujno potreben, 2eleti je, da se prihodnjič odzovejo tudi ti vabilu. Sestanek je v splošnem uspel prav dobro ter se je izrekla splošna želja, da bi oživeli stiki med šolo in domom s tem da bi se prirejali mesečni roditeljski sestanki. — Na trboveljskih ce»ta.h se razvija vedno živahnejši promet. Osebni in tovorni avtomobili so pri nas vse številnejši in oživljajo zlasti glavne prometne žile od kolodvora do trga Trbovlje, nič manj pa ceste od stare bolnice proti Tereziji. Tovorna vozila na konjsko vprego so seveda še v stari veljavi, posebno za prevažanje lesa. ki ga naš rudnik rabi v ogromnih količinah. Poleg teh prometnih sredstev se je Trboveljčanom zadnje čase posebno priljubilo kolesarjenje. S kolesom se vozi staro in mlado, za zabavo, pa tudi po poslovnih opravilih. NaSa dolina je dolga in kolo marsikomu prikrajša dolgo pot, kljub temu da avtobusi vozijo ves dan. Posebno priljubljeno je kolo naši mladini, ki pa pogosto kolesarski sport zlorablja za brezobzirno divjanje po naših cestah in s toni seveda ograža številne pešce. Nezgod, pri katerih so se poškodovali radi neprevidnega vozarjenja s kolesom, je bilo pri nas že mnogo, vendar oblast dosedaj še ni izdala potrebnih mer, da bi se take preveč navdušene kolesarje kaznovalo. Prošle nedelje je zopet tak nepremišljen dirkač s prehudim elanom poganjal kolo po priljubljenem klancu od škrata proti Dimniku ter podrl na tla mlado dekle, ki le po golem naključju ni zadobilo hudih poškodb. Takemu nesmiselnemu divjanju kolesarskih športnikov naj se enkrat za vselej napravi konec. Krivce naj se občutno kaznuje. Istotako naj se pazi tudi na to, da kolesarji na večer ne bodo vozili brez luči. Pešci so radi take brezobzirnosti v resni nevarnosti! Policija naj bo bolj budna in naj prime take kaline s kaznijo. Naši kolesarji naj se tudi že enkrat odvadijo grde razvade, da se po naših cestah nizdol vozijo prostoročno — kar velja zopet posebno za mladino. Take in slične včasih prav vratolomne produkcije nikakor niso za cesto, najmanj pa za tako živahne prometne razmere kot so v Trbovljah. Za motorna vozila bi se moralo tudi predpisati primerne brzine. Zlasti nekateri potniki ne upoštevajo, da cesta trg Trbovlje — kolodvor ni prikladna za avtomobilske ali motorne dirke. Morda bi občina na posameznih mestih, ovinkih, posebno živahnih prometnih odsekih s tablami naznačila predpisano brzino. Iz Zagorja — Umrla je ga. Kuselj Marija, vdova po rudarju iz Podkraja stara 58 let. Trdna in zgovorna gospa je imela mnogo odkritih spoštovalcev. Sredi živahnega razgovora jd je nagloma postalo slabo in v nekaj urah je podlegla. Po daljšem težkem bolehanju na pljučih je umrl še ne 20 let stari Barlič Ivan iz Toplic. Zadnjih osem mesecev je bil priklenjen na posteljo in ga je smrt rešila obupnega hiranja. Naj počivata v miru, žalujočim ostalim naše toplo sožalje. — Petkov sejem je bil kljub slabemu vremenu obiskan tako kakor že osem let ne. Kramarji so napravih številne in dobre kupčije, zaostajali pa niso niti prekupčevalci z živino in mesarji, ki so pokupili nad 50 parov prav lepih volov in kakih 20 krav. Večje pošiljke so šle v Italijo in Nemčijo, dočim so bili hrvatski kupci rezervirani in niso napravili nobene kupčije. Cena se je gibala od 5 do 5.75 din za kilogram žive teže, približno dinar več kot lansko leto ob tem Času. Vzrok živahne kupčije leži v negotovem Času. Večina ljudi se je bala porasta cen in se je zato že sedaj oskrbela za zimo. — Draginja v revirju sicer ni zavzela kakih večjih oblik, opažati pa je počasno in skoro neopazno dviganje cen pri veČini predmetov. Kedaj se bo ta pojav zajezil je odvisno od nadzorne oblasti in pa seveda od drugih činiteljev, ki nanje tudi ta oblast ne bo mogla vplivati . Toda če imamo zakon o navijanju cen. ga je treba izvajati in kot prvi resni korak k uveljavljanju tega zakona bi videti v osnovanju odbora za kontrolo cen. Pričakujemo, da ga kmalu dobimo, moral bi pa delovati že takoj, ko je dobil omenjeni zakon pravno veljavo, — Važno za vpoklicanoe je, da takoj z dnem vpoklica vlože morebitne prošnje za priznanje vzdrževalndne, ker teče podpora počenši z dnem vloge. Poznejše vloge so na škodo interesenta, vloge po odsluženju dolžnosti so pa sploh brez pomena, Amerika bo imela 70.000 pilotov Iz Washingtona poročajo, da je predsednik komisije za civilno letalstvo izjavil, da ima Amerika zdaj 25 640 popolnoma izvež-banih letalskih pilotov. Kljub temu Amerika še vedno po načrtu šola pilote, odpira posebne letalske šole, tako da bo imela ob koncu 1.1941 na razpolago 70.000 izvežba-mh letalskih pilotov. Le* viadvka: 24 MOŽ. KI JE UGASMIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Toda zdaj ? Mamica joče nekje, koščene roke sklepa v drhteči prošnji, morda bo čakalo dekle in hrepenelo po ustih, ki so se razmehčala v krvavi grudi, preden so mogla do dna izprazniti kupo življenja in lepote. — Tovariši obmolknejo in obstanejo za trenutek sklonjenega čela, a ti... nasadiš se na plot in niti krogle ne boš imel, da bi si jo pognal v glavo ali pa si zlomiš piščal in umreš od bolečin in lakote kakor pes. Sekunde so obstale v nesmiselni muhavosti bogov. Roke Parkerja in 2iwskega se drže in stiskajo kolikor se morejo samo roke tovarišev na življenje in smrt. Piš je bil slab, da se niti čutil ni. In noben krik ni presekal mrtve tišine teme. In tedaj je priplula zemlja počasi in mirno kakor dar vroče ljubezni. Da — bila je zemlja... polje... krompirjeve brajde in pod njimi redil ni krompir. 20. Dvalnpetdeseta Četa ni nastopila. Bi1 o je jasno, da so vsa povelja zaman, da ni več moči na svetu, ki bi prisilila koga k delu. Ni nadrejenih, niti podrejenih, ni delodajalcev, niti delavcev. Popolna demokracija, taka enakost, ki pcmeni pogin. Morda vsi tega še niso dobro čutili. Toda Havel je že začenjal razumeti vse posledice. Zdaj je bil lahko srečen, kdor je imel malo domišljije. Zato so pa legali na Havla očitki vesti in zavest odgovornosti, ki ga je z vso težo pritisnila k tlom kakor tovorni avto bežečega hrošča v cestni prah. Havel je preživljal grozo, poosebljeno z neštevilnim koeficientom, ker jo je preživljal za tisoče in tisoče ljudi. Soparica smrtne groze doleti na tisoče ljudi v tisočerih položajih — in nagon samoohrane bo mučil ljudi na najsurovejši način. Nihče ne bo vprašal po sredstvih ohranitve življenja. Vsak bo pograbil prvo, ki mu pride pod roko, ne glede na to, da-li bo s tem uničil mnogo drugih. Havel je vedel, da nihče v gradu Krona ne pozna njegove teme in da najbrž nihče ne bo mogel odkriti načina, kako se prižge svetloba. Vedel je pa tudi... in zaenkrat hvala bogu. da Konzorcij tega ni vedel, da je urni mehanizem ob določenem času ugasnil — da se bo prav tako tudi sam prižgal. Na to je Havel pomislil, da bi morda po njegovi smrti ne ostala večna tema. Samo da ni čutil takrat, ko je določal teh deset dni, kako dolga bo doba po temi. Nesrečna misel. Deset dni lahko pomeni tako podivjanost ljudi, da bo to prava moralna katastrofa. Koliko umorov, ropov in posilstev se da stlačiti v desetkrat štiriindvajset ur. Tišina vlada. Konzorcij sedi nepremično. Morda pričakuje Se tisto bedasto dvainpetdeseto četo. Niti Havel se ne gane. Ce bi se videlo, bi se širila iz njegovih otopelih oči groza. Da... če bi vsi vedeli, da bo čez deset dni konec, bi bilo to čisto lepo. Počitnice sobica, To bi bila romantična pustolovščina v tem stoletju tehnike. Toda za večino ljudi pomeni v mislih ta tema trajno stanje, iz katerega ni mogoče uiti. Strahotno! Srečni vsi, kdor je tisti hip ležal na trebuhu v svojem brlogu. Srečen vsak slepec, ki lahko živi brez svetlobe, srečnejši vsak pes, ki ima v svojem nosu varnega vodnika, Tu dobiva kultura zaušnico, ker je ona prisilila človeka, da je tako slepo odvisen od nastajajočih okolnosti. Seštejte zdaj tiste, ki se bodo onemoglo opotekali liki sence po neznanih in njim zagonetnih stezicah. Spomnite se vseh tistih, ki bodo iskali poti v svoje brloge s kraja svojega poklica ali svoje zabave. Pomislite na tiste, ki nimajo doma ali ki bodo bežali z doma pred lakoto in grozo. Ne pozabite na mornarje, letalce, na prometne zračne vlake, na ljudi v gorah in daleč tam v gozdovih, na divje živali v narodnih parkih in živalskih vrtovih, ki bodo gotovo navalile na ljudi in mislite si poleg tega še take groze, kakor so povodnji, požari brez svetlobe ali °elo pobesnel ost ognjenikov. Gotovo bo največ takih, ki bodo ie prvi dan zavrgli svoj značaj kot nepotrebno oviro in ki začno ropati Na rop... a drugi hodijo samo na prežo, plazili se bodo ob stenah hiš in ob cestah, tretji pobegnejo na polja, da oropajo vsaj prirodo za njene rastlinske zaklade, zaletavali se bodo drug v drugega, padali, preklinjali in molili. Matere bodo iskale svoje otroke in otroci bodo plakali po materah. Podobe z vsega sveta, iz vseh mogočih krajev, oživljenih po neznanih ljudeh, ki imajo vsi tako znane obraze, letajo po Havlovi preobčutljivi mrežnici liki divji strahoten film, ki nima dejanja, pač ima pa eno samo zloveščo zvezo groze in razdejanja. In komaj se prikaže ostro eno dejanje, da zareže bolestno rano v Havlove možgane, že je razmazano z gobo, namočeno z novimi možnostmi in zdi se, da ne bo konca tega strahotnega prizora. Minute beže. Minute, ki se je jo z ledenim mirom po vsej zemeljski obli nove umore in smrti V dobrobit človeštva je hotel prepovedati vojno, A glejte, kako se je to posrečilo. To je smrtno bledi krempelj, ki cinično kaže Havlu, kar je povzročil. Havel se pod težo tega prsta seseda in čuti naravnost fizičen pritisk na svoja rebra, da se mu zdi, da bodo zdaj zdaj počila liki suhi jad v pozni jeseni In naenkrat mu šine liki blisk v glavo rešilna misel. Saj lahko ustavi to blazno ubijanje. Saj lahko odkupi to zlo s svojim življenjem ... Kaj je eno samo življenje ... Havlovo življenje ... ki bi moglo biti plačano za to ceno! Havel ne okleva več. Odločil M je prižgati takoj in pod vsakim pogojem svetlobo. Čim hitreje. Malo prej je otipal, kje je mikrofon radia. Skoči tja, preskoči ie nekaj korakov brez vsake ovire, vključi tok in požene val, ki je nanj nastavljen sprejemni aparat v gradu. Njegovo dejanje je jasno. Pojasni Heranu ali Paul usu, kje so ključi, kako se pride v tajni rjodzemni blok in končno, na katere ročke je treba pritisniti, da se takoj prižge svetloba. Josip Zupan3č // Za »Narodno tiskarno'' Fran kan U Za upravo in msaratni M fista Oton Chritfof U V* v Ljubljani