Šola samoupravljanja in življenja
Učenct se udejstvujejo v tridesetih razUčntii krožkih
NekoČ je bilo povsem do-volj, fie so se otrod naučili brati, pisati in računati. Mor-da se je ta ali oni malo bolj posvetil slovenSčinl ali kakft-nemu tujemu jezlku in s tem je bllo obvezno Solanje kon-Čano. TakSen ttoncept osnovnega Solanja je bil se-veda hudo zaostal in kratko-
vlden. saj otroka v nobenem primeru nlti malo ni mogel pripravlll za kasnejSe Življe-nje ali poklic. Mimo tega otroku slara Sola ni mogla datl jasne svetovnonazorske opredelttve. atl ga resneje naufiiti učinkovite samoini-ciatlvne delovne dlscipline, saj nafiin -ex cathedra«, s
atrogimi ter palico oborože-nimi učitelji. ni bil zmožen v učencu razvijati sproSčeno-sti in osebne integritete,
Stvari in časi so se spre-menili in današnja šola ni več sivkasto poslopje, polno na-petosti in strahu za ufience, temveč mesto, kjer se vse-stransko obiikuje mlada osebnost pod skrbnim men-torstvom učiteljev in profe-sorjev. kjer ni več strahova-nja s palico, temveč 1op'a at-moslera, ki obeta vsakemu učencu do maksimuma ra-
zviti njegove sposobnosti in nagnjenja.
O tej in podobni probiema-tiki smo se nedavno pogo-varjali na osnovni Soli Fran-ceta Bevka, ki je lahko kot zgled vsem ostalim, Govorili smo o tridesetih izvenSolskih dejavnostih, ki jih na tej šoli nadvsa skrbno in uspeSno gojijo. Ob prisotnosti Stevil-nih učencev, pa ravnatelja Alojza Strmoleta. pomočnice Pavle Samuda in meniorice Solske skupnosli Eme Kra-mar smo izvedel! marsikaj, kar vam podajamo v slikl in besedi.
če hočemo na kratko opi-sati organiziranost učencev in učiteljev na O. š. Franceta Bevka. b\ Še najbolje zadelt, ko bi rekli, da je to mikroor-ganizacija, več ali manj veren posnetek samoupravne or-ganiziranosti nafie družbe. Tako lahko naraščaj že od mladih nog v sebl razvija sa-moupravne in socialistične odnose. Na Soli je skupščina kot najvišje telo, ki se cepi na tri zbore: zbor ra2rednih skupnosti. zbor društev in krožkov in zbor družbenopo-litiČnih organizacij. Ziasti slednja dva sta najboij zani-miva. Zbor druStev in kroŽ-kov obsega okoti trideset ra-zličnih krožkov in dejavnosti, in ni ga učenca, ki se ne bi udejstvoval vsaj v enem. Te-matsko ta zbor sistemafitno zajema mtivacijske enote: Sport in rekraacfjo, kutturo. tehniko, poljudno znanje, pa še Hdeči križ. tabdrnike. Na Soli deluje klub mtadih tehni-kov, ki se pod strokovnim mentorskim vodstvom ukvar-
Vetlko pozornošt poivečajo t«ia»ni kulturl In viarievanju kondtci/*. Tško nl čudno, d* mladl iportnlki i O. š. Francata B«vka pobira/o v raznih panogaft vaamogoč* odličjm in nmgrmda
ja z modelarstvom. elektroni-ko. radiotehniko. kiberneti-ko... Učenec SreČko Katona je na mnogih zveznih lekmo-vanjlh mladih tehnikov prejel Številna priznanja in velja za najboljšega v državi. Tako ni čudno. ko je Srečko izjavii, da si je ze izbrat poklic. Tudi mnoge druge učence delo-vanje v krožkih. društvih in sekcijah bol) ali manj nape-Ijuje na razmiSlianje o poklic-ni usm«ritvi. Se eno dejav-nost bi kazato podrobneje omeniti: (utkarstvo. UČenci, ki se ukvarjajo s to prikupno zvrstjo. se ob tem znebijo sramežljivosti, razvijajo krea-tivnost (vse lutke so izdetali sami), učijo se recitacije in
dikcije. spoznavajo se s skrivnostjo animacije in gle-dališfia in med njlmi se ne-redko odkrijejo pravi talenti. Premalo imamo prostora, da b! naštevaii vse, s čimer se ukvarjajo na osnovni šoii Franceta Bevka. Zelo so uspešni Športniki, taborniki, člani krožka Rdečega križa, ki obiskujejo ostarele obča-ne na njihovem domu, priza-devni pa so tudi učenci. ki se uCijo strojepisia ali organizi-rajo ptesne tečaje. in &e bi tahko naštevaii Na koncu na\ povemo leto. da ima vsak ufienec res vse možnosti za vsestranski razvoj-
TADEJ  BRATOK