jD-r'&kj-l-isciict&'U o&cf/Ja-'ri-c^nci ci/o-r -¿cjci Številka S KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA 1!. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA letnik 12 oktober 2006 iCINA IVANČNA GORICA S iŠTNINA PLAČANA PRI » 95 IVANČNA GORICA Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 352(497.4 Ivančna Gorica) 120060163,8 COBISS 0 http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 P0P0LNAP0NUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino mm IIMBMJ^SIMPSMM w 4 str. I «I m m 0® mmim m Letos je jesen radodarna s svojim vremenom. Pričakovali smo, da se bo kujala zemlja, ki jo je poleti prizadela suša, pa bo menda tudi pridelkov in žlahtne kapljice dovolj. Jesen v nas večkrat zbuja razmišljanje o minljivosti, saj leto mine kar se da hitro in neopazno. A to rutino k sreči popestrijo dogodki, ki poskrbijo za to, da nam je kdaj tudi lepo. Letošnja jesen je, kot radi pravimo, tudi politična jesen, saj se je štiriletni mandat za lokalne politike končal in pred nami je nedelja, ko bomo občani volili svojega župana ali županjo in predstavnike v občinskem svetu ter v svetih naših krajevnih skupnosti. Kakšni bodo sadovi take jeseni, še ne moremo napovedovati, lahko pa ocenimo obdobje, ki se končuje. Obljub in prijaznih nasmehov ob naših ulicah in cestah tudi tokrat ni malo, prav pa bi bilo, da bi vsi občani izkoristili svojo demokratično pravico in se 22. oktobra odpravili na volišča. Naj vam, dragi bralci, pri tem pride prav tudi kak napotek iz priloge tokratnega Klasja. Daje Klasje v minulih štirih letih nemoteno delovalo in izhajalo, smo veseli, še bolj pa bomo zadovoljni, če tudi v prihodnje tako. Do našega naslednjega snidenja upamo da tudi po volitvah - nasvidenje! mš ikterulta PVC OKNA IN VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Jnteralta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/511 IS 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA o^^^/i Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tei./fax: 01/7878-266 IGNAC CUGEtJ ».p. Stlina 102, Ivanin« Gorici teWak*; 01/7878 S3S 9sm: 041/757 05S 120060163,8 ©B0OKM ODPRTJE NOVE ENOTE VRTCA - VRTCA PIKAPOlOiiCA Vrtec PIKAPOLONICA, na Cesti druge grupe odredov 38 v Ivančni Gorici, v poslopju Srednje šole Josipa Jurčiča, je 11. oktobra postal del javnega WZ Vrtec Ivančna Gorica. Nova enota vrtca je v ponedeljek, 16.oktobra, sprejela v dva oddelka nekaj manj kot 40 otrok od 2,5 do 6 let oziroma do vstopa v šolo. Otroci bodo prihajali iz Šentvida, Ivančne Gorice, Stične, Zagradca, Krke in Višnje Gore. Otroke sta pospremila v nove prostore župan Jernej Lampret in ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Milan Jevnikar. Vendar nova PIKAPOLONICA ni priletela k nam kar tako. Po njej je klicalo reševanje problematike velikega števila odklonjenih otrok, ki naš vrtec pravzaprav spremlja že od vsega začetka - torej polnih 10 let. Kljub reševanju tega problema med leti 1998 in 2001 - odprtje oddelka, v Zagradcu, na Muljavi, v Ivančni Gorici in Šentvidu pri Stični - je priseljevanje mladih družin neprestano ohranjalo in še povečevalo število, otrok, ki niso mogli v vrtec. Dva nova oddelka sta tako omogočila 100% vključitev treh generacij otrok, ki so bili maja 2006 odklonjeni. To so generacije, rojene v letih 2001, 2002 in 2003. Žal nerešeni ostajajo še od- klonjeni mlajši otroci- (rojeni v letih 2004, 2005 in tudi 2006), ki bi pravzaprav potrebovali še jaslične oddelke oziroma oddelke prvega starostnega obdobja. Naša Pikapolonica je postajala resničnost z začetnimi dogovori v maju 2006 med Svetom vrtca in županstvom ter s pravim delovnim zamahom v septembru razprla svoja krila. Kljub mojemu začetnemu skepticiz-mu so dva razreda, hodnik in sanitarije postali skoraj nadstandardni prostor za naše najmlajše. Nadstandardni predvsem zaradi velikih učilnic - danes igralnic, saj takih celo sodobne novogradnje ne omogočajo. Prostore smo s pomočjo Občine Ivančna Gorica ustrezno sanirali. Tako sta dobili novo podobo dve učilnici in se prelevili v igralnici. Opremili smo ju z ustreznim pohištvom in didaktičnimi materiali. Srednja šola je s prijateljsko gesto omogočila tudi dva računalnika - v vsako igralnico po enega! Sanitarije so iz velikih postale male, prirejene za naše najmlajše, usklajene z vsemi sanitarnimi zahtevami. Širok hodnik omogoča prijeten garderobni prostor. Štiri mlade strokovne delavke pa so poleg delovnega mesta dobile tudi svoj kabinet na koncu hodnika. Najboljše iz lonca - prila- gojeno našim zahtevam in zahtevam zdravstvenega inšpektorata RS - bo omogočila kuhinja srednje šole. Ob koncu tega meseca bo Pikapolonica bogatejša še za čisto novo otroško igrišče, ki bo postavljeno tik pred okni igralnic v zelenem parku. Okolica tega vrtca omogoča obilo bivanja na prostem, aktivne sprehode in raziskovanje narave. Vse to bomo, tako kot v vrtcu znamo, dodobra izkoristili. K nastanku vrtca pa ni pripomogla le Občina Ivančna Gorica, temveč tudi vsi zaposleni iz vseh naših enot. Vsak je dal svoj prispevek s svojimi sposobnostmi, znanjem in možnost- mi. Tako kličemo tudi dobrodošlico našim novim otrokom in sodelavkam in jih sprejemamo medse. Zahvaljujem se našim novim sodelavcem - zaposlenim iz Srednje šole Josipa Jurčiča. Zahvala velja tudi naši sogovornici v Občinski upravi Občine Ivančna Gorica - Mariji Okorn. Pikapolonica - dobrodošla v naši družbi marjetic, čebelic, mišk, polž-kov, medvedkov in sončka. Želimo si predvsem uspešno delo z novimi otroki in starši! Branka Kovaček Ravnateljica WZ Vrtec Ivančna Gorica ^miim&m^ur.....mm EJ fe'iPMiflHi fir w A -k Jmtt: S programom so se predstavile tudi Pikapolonice. (H E)ZMUf UIVOST IN ŽVIŽ6 V SODNIKOVEM POSIAUŠIi Še preden je politično dogajanje v naši občini dokončno zajel predvolilni boj, je dokaj miren začetek letošnje jeseni pretresla novica, da bo moral naš župan Lampret odstopiti s položaja župana. Tako nekako je bilo namreč moč razumeti sklep, ki ga je aprila letos poslala županu Komisija za preprečevanje korupcije. Omenjena komisija namreč ugotavlja, da je na podlagi 21. člena Zakona o preprečevanju korupcije Lampretova funkcija nepoklicnega župana nezdružljiva s funkcijo ravnatelja osnovne šole v Šentvidu, katere ustanoviteljica Je Občina. Omenjeni člen protikorupcijskega zakona namreč določa, da nepoklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem skladu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Ker se župan v trimesečnem roku ni odločil glede nadaljevanja opravljanja svojega dela oz. funkcije župana, bi moral Občinski svet začeti postopek razrešitve, to pa po županovih besedah ni mogoče, saj je ta isti svet potrdil njegov mandat pred štirimi leti. Župan je za pojasnilo svojih stališč sklical tiskovno konferenco, na kateri je najprej poudaril, da se mu pismo Kosove komisije zdi kot žvižg v sodnikovem podaljšku tik pred koncem tekme. Zakaj namreč komisija do ugotovitve združljivosti funkcij ni prišla prej, ne pa zdaj, ob koncu tretjega mandata. Zlasti je poudaril, da je čas pred volitvami skrajno neprimeren za razreševanje nastalega vprašanja, sam sklep pa je prejel, kot je dejal, prav v obdobju, ko se je odločal o svoji vnovični kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah. Zato, pravi, tudi ni mogel sprejeti odločitve, ki jo je zahtevala komisija, poleg tega pa se sklicuje na Zakon o lokalni samoupravi, po ka- terem je kandidiral in bil izvoljen in mu omogoča opravljanje obeh funkcij hkrati. Župan je v nadaljevanju izpostavil nekaj številk, zlasti je poudaril sorazmerno majhen delež proračunskih sredstev, s katerimi je Občina udeležena pri delovanju in programu šole, katere ravnatelj je. Od celotnega lanskega proračuna šentviške šole v višini . 346 milijonov tolarjev je samo okoli 13 milijonov občinskega denarja, ostalo pa je delež ministrstva za šolstvo. Pri občinskem delu gre predvsem za kritje materialnih stroškov. To se mu zdi odločno premalo, da bi bil izpostavljeni očitek upravičen. Tudi to, da je v letošnjem letu šola deležna velikih proračunskih sredstev v zvezi z obnovo in dozidavo, je župan obrazložil tako, da »njegova« šola v vseh teh letih nikakor ni imela prednosti; prej sta prišli na vrsto šoli v Višnji Gori in Ivančni Gorici, šentviška pa je sploh ena zadnjih v Sloveniji, ki še nima urejenega enoizmenskega pouka. Nasploh pa se županu zdi, da je nadzor nad poslovanjem Občine natančno urejen preko nadzornega organa, ravnanje komisije pa se mu zdi nepremišljeno. Smiselno bi namreč bilo, da bi komisija reagirala takoj po volitvah, ko bi se v primeru izvolitve potrjeval novi mandat. Župan je na koncu še jasno povedal, da je njegova kandidatura resna in da to nakazuje tudi njegovo odločitev po volitvah v primeru vnovične izvolitve: biti župan ali ravnatelj? Ob vsem tem se pojavlja še eno vprašanje: število kandidatov za župane in člane občinskega sveta se oži, če je nezdružljivost funkcije odvisna od poklicnih profilov kandidatov. Kdo torej še lahko pride v občinski svet? Matej Steh Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja javni 1AIPIS za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2006 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokol-ska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se smatra kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vso razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 10. in 29. letom. 4. Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registriram za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - programi in projekti se izvajajo za mladino v Občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let); - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50% delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 2.000.000 SIT. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk. • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, - 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, -11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, - 16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk. • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov - 60 -80% - 2 točki, - 81 - 90% - 5 točk, -večkot 90% - 8 točk. • CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk • REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov - do 5 točk; • DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk; • INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk; • EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk; • KONTINUIRANOST - mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2006. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa do 24.10.2006, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posreduje Janja Garvas Hočevar, tel. 01/78-12-104. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 3.11.2006 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika. (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte - 2006 - ne odpiraj« 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 21 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0081/2006 Datum: 11.10,2006 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret prof. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 78121 30, fax: 781 2131, e-mail: klasje.easopisC« siol.net, spletna stran: www. klasj e. net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Natalij a Pavlin, Leopold Sever (zadnjastran),MajaFicko,MaijetaGlavan (lektor), SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. Ivančna Gorica, oktober 2006 interesu, zadolžili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, da začne postopek evidentiranja članov Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije ter potrdili vlogo za koriščenje sredstev Programa sofinanciranja nalog spodbujanja regionalnega razvoja v letu 2006, ki se opravljajo v javnem interesu, priprave regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013 ter izdelave izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa 2007-2009. PRVO SREČANJE SVETA LJUBLJANSKE Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije URBANE REGIJE 2 RRAIUÄ, LmSwrtow if, jeoo IjiiUjtuw, lekfon: S6t j^S iym,faks: +jSfi i jo6 ij j U^ tekfon:+■$(> t fiiks: +jS6 i ji>6 hjdj. Ob predvidenem septembrskem obisku Vlade Republike Slovenije v regiji pa so izrazili nezadovoljstvo nad slabo obveščenostjo o poteku obiska. Večina županov namreč ni do takrat prejela še nobenih uradnih informacij o tem, ali bo vlada obiskala njihovo občino, kljub temu da je bil obisk že praktično pred vrati. Taka slaba informiranost pa je seveda zelo neugodna glede na to, da se morajo župani na tako pomemben obisk tudi pripraviti, če želijo, da bi bil ta učinkovit in uspešen. Člani sveta so se strinjali, da morajo ob obisku vlade, ne glede na to, katero občino se bo ta odločila obiskati, nastopiti enotno ter poudariti tudi širšo problematiko ter želje, ki so skupne celi osrednjeslovenski regiji in ne le obiskani občini. Maša Resinovič, RRA LUR V torek, 5. septembra, je v Banketni dvorani ljubljanske Mestne hiše potekala ustanovitvena seja Sveta Ljubljanske urbane regije, ki ga sestavljajo župani občin osrednjeslovenske regije. Udeležil se je je tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lam-pret, kot zastopnik ene izmed članic. Na sejo, ki jo je kot najstarejši član sveta vodil župan Občine Borovnica Alojz Močnik, je prišlo 23 članov (županov), ki so za predsednico izvolili ljubljansko županjo Danico Simšič, za njenega namestnika pa vrhniškega župana Marjana Riharja. Zupani so na seji sprejeli poslovnik sveta, pooblastili Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za izv ajanje nalog spodbujanja regionalnega razv oja, ki so v javnem DOM ZA STAREJŠE OBČANE - DA I Ker veliko občank in občanov občine Ivančna Gorica ni seznanjenih s stališči oziroma sklepi, ki jih je Občinski svet Občine Ivančna Gorica zavzel oziroma sprejel glede nakupa zemljišča za potrebe gradnje doma za starejše, vam jih v nadaljevanju posredujemo. Časopis Klasje je namreč v svoji 6. številki julija 2006, v poročanju o dogajanji na 28. seji OS v zvezi s to tematiko poročal premalo natančno. V članku namreč niso bili navedeni sklepi, ki jih je OS sprejel. Kljub zapletom v zvezi s posredova- njem predloga, ki ga je podpisalo 11 svetnic in svetnikov (6 LDS, 1 SD, 1 NSD, 1 NSI, 1 SDS), o uvrstitvi točke na dnevni red, je župan Jernej Lampret končno predlog posredoval vsem svetnicam in svetnikom na sami seji. Po burni razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Občina Ivančna Gorica je interesent za nakup parc.štev. 256, stav-bišče v izmeri 1.158m2, k.o. Šentvid, za potrebe gradnje doma za starejše občane. 2. Občina Ivančna Gorica potrebuje za gradnjo doma še dodatne površi- ne cca 7.000m2. ki so zdaj lastnina Kmetijske zadruga Stična. 3. Občinski svet Občine Ivančna Gorica poziva Kmetijsko zadrugo Stična, da pripravi ponudbo za dodatna zemljišča, ki so po prostorskih planih opredeljena kot kmetijska zemljišča. 4. O vsebini ponudbe in ceni za 1 m2 kmetijskega zemljišča bo razpravljal in se odločil Občinski svet na naslednji seji. Upamo in želimo, da je zdaj prerekanj in dvomov o upravičenosti gradnje doma za starejše v naši občini končano. Naša starejša generacija si dom zasluži. Začeti je treba realizirati sklepe in ponujeno zemljišče v celoti odkupiti. Za primer, kakšen dom naj bi naše starejše občanke in občani imeli, pa je fotografija doma v Rogaški Slatini, ki je bil zgrajen in dan v uporabo v letošnjem letu. Svetniška skupina LDS Sonja Maravič, Marinka Koščak, Nataša Lukman, Majda Jordan, Jože Rus in Miro Volkar OBČINA IVANČNA GORICA SE JE ZNAŠLA NA VRHU LESTVICE NAJUSPEŠNEJŠIH OBČIN Jernej Lampret iz Ivančne Gorice in Tomaž Drolec iz Komende sta najuspešnejša managerja med slovenskimi župani, so zapisali v zadnji številki revije Ma-nager. Po podatkih, ki so navedeni je ivanška občina zmagovalka med občinami z največjo gospodarsko rastjo v skupini občin z deset tisoč in več prebivalci, Občina Komenda z županom Tomažem Drolcem pa v skupini občin z do deset tisoč prebivalcev. Gre za prvo tovrstno lestvico revije Manager, pri kateri so upoštevali šest različnih gospodarskih kazalnikih. Ivančna Gorica je med vsemi občinami zasedla prvo mesto predvsem zaradi največjega povečanja števila podjetij, slabše je bila ocenjena le pri deležih za subvencije in naložbene izdatke iz proračuna. Uvrstitev občine Ivančna Gorica pri različnih kazalnikih (za obdobje 2002-2006) (vir:Manager) • sprememba indeksa stopnje delovne aktivnosti prebivalstva, 3. mesto • rast števila podjetij, 1. mesto • povprečje deleža naložbenih izdatkov v proračunih, 17. mesto • delež izdatkov za javno upravo, 4. mesto • sprememba indeksa dohodnine in davka od nepremičnin na prebivalca, 5. mesto • povprečen delež odhodkov za subvencije v proračunih, 44. mesto Več o analizi kriterijev, ki jih je upoštevala revija Manager pa prihodnjič! Franc Fritz Murgelj USTANOVITEV MLADINSKIM SVETA Po dolgih prizadevanjih so prva zainteresirana društva na pobudo občinskega sveta naposled ustanovila Mladinski svet s polnim imenom Mladinski svet lokalne skupnosti občine Ivančna Gorica. Ustanovna društva so naslednja (po abecednem vrstnem redu), vsak od njih pa ima enega člana kot svojega predstavnika v svetu: Kulturno društvo SŠ Josipa Jurčiča Kulturno društvo Stična Kulturno društvo Vidovo Mlada Slovenija Podmladek TD Višnja Gora Slovenska demokratska mladina Srednja šola Josipa Jurčiča Predstavniki društev smo potem izvolili naslednje člane kolegija: Jolanda Černivec, zapisnikarica Roman Miklavčič, blagajnik Peter Šekoranja, tajnik Tadej Mihelič, predsednik Mladinski svet bo pridruženim društvom omogočal boljšo promocijo, nudil dodatna finančna sredstva, predvsem pa skrbel za boljšo povezanost in sodelovanje med društvi v občini in povezovanje z društvi, organizacijami in klubi izven občine. Vabimo tudi ostala zainteresirana društva, podmladke in organizacije, da se nam pridružite. Skupaj bomo močnejši ter bomo lažje gradili boljše pogoje in razmere v naši občini. Tadej Mihelič GSM: 040 895 167 tadej. mihelič @gmail. com NAŠI ŽUPANSKI KANDIDATI V ŽIVO Še ne veste, KOGA bi obkrožili na lokalnih volitvah? Dvome vam lahko razjasnijo predstavitve kandidatov na spletni strani www.smartv.si/volitve. Ob tem bomo za vas pripravili tudi srečanje kandidatov, ki si ga boste v neposrednem prenosu na omenjeni strani lahko ogledali v četrtek, 19. 10. 2006, ob 18. uri Veseli bomo vaših vprašanj, ki jih prav tako lahko zastavite na Smartyjevi spletni strani od ponedeljka, 16. oktobra dalje. Trgovina Jadran Kovidom Sokolska S, center Žolnir, Ivančna Gorica Gsm: 041/399 458. Tel: 01/787 80 38 wvKW.jadran-kovid»ni.!tet Gorenje - ftlardi - Bosch Elektrolux - Zanussi - Candy Matrix - Indesit Ariston... Ugodne cene flMsn kredit od 3 mesecev do 5 let Ivančna Gorica, oktober 2006 3 Jill§i stična z iajfič pasivnimi hišami v SLOVENIJI Vse dražji energenti za ogrevanje prostorov in sanitarne vode vodijo investitorje v iskanje novih načinov gradnje za čimbolj energetsko učinkovito bivanje. Tako je tudi pri nas vse več novogradenj nizkoenergetskih in pasivnih hiš. Da postaja tovrstna gradnja trend tudi v Sloveniji, je konec septembra dokazala velika udeležba arhitektov in projektantov na posvetu v Podčetrtku z naslovom Zgradbe, energija in okolje 2006, ki sta ga organizirala Slovensko društvo za sončno energijo in podjetje Kubus inženiring, sofinanciral pa Ekološki sklad Republike Slovenije. Dvajset predavateljev je dobrim 400 udeležencem predstavilo usmeritve in izkušnje glede načrtovanja in gradnje pasivnih hiš, osrednji gost posveta pa je bil dr. Wolfgang Feist, utemeljitelj koncepta pasivne hiše. Predstavljene so bile izkušnje graditeljev prvih sedmih pasivnih hiš v Sloveniji, od katerih dve stojita v Stični. Po eni strani država spodbuja gradnjo nizkoenergijskih stavb, po drugi pa postavlja urbanistične ovire v obliki dvokapnih streh, energijsko neugodnih razmerij stranic, ki predstavljajo ekonomsko in energijsko potratne okvirje za gradnjo. Morda pa bodo veljaki v naši občini prepoznali priložnost, da se bo Ivančna Gorica lahko kitila z nazivom »pasivnim hišam prijazna občina« ali »občina z največ pasivnimi hišami na prebivalca« oz. »energetsko najbolj učinkovita občina« in bo storila korak ali dva v smeri določitve ugodnejših in prijaznejših urbanističnih »okvirjev« za tovrstno gradnjo. Obema graditeljema pa srečno pri dokončanju gradnje pasivnih hiš. Lesena pasivna hiša v Mekinjah nad Stično. Franc Fritz Murgelj Država po eni strani spodbuja, po drugi pa z upravne enote z rigidno prostorskimi in urbanističnimi zahtevami zelo ovira in draži gradnjo pasivnih hiš, ker, kot se je slikovito izrazil eden od udeležencev posveta, »nam država kar naprej vsiljuje, da kar naprej ponavljamo gradnjo po gabaritih kozolca, ki se je izkazal za prostorsko, energijsko in ekonomsko kot najbolj potratna zgradba.« Od prvih sedmih slovenskih pasivnih hiš se v naši občini trenutno gradita dve. Prva nastaja v Mekinjah na Stično; investitorja sta se odločila za leseno masivno konstrukcijo in izolacijo iz lesnih kosmičev, zunanja fasada pa je izvedena klasično. Druga pasivna hiša investitorjev Metke in Roka Va-ličevih raste v Stični. Zasnovala jo je arhitektka Darja Valič. Ob tem velja omeniti, da je pri nas le malo arhitektov in še manj projektantov strojnih inštalacij, da o izvajalcih sploh ne govorimo, ki znajo načrtovati in poskrbeti za kakovostno izvedbo pasivne hiše. Izkušnje graditeljev prvih sedmih hiš v Sloveniji izkazujejo vsaj desetletni zaostanek naših projektantov in izvajalcev za severnimi sosedi. Skoraj dokončana pasivna hiša v Stični ter njena končna računalniška podoba. Investitorja Metka in Rok Valič, arhitektura Darja Valič. Kaj je pasivna hiša? Pasivna hiša je izraz za hišo, ki je tako dobro izolirana in tako uspešno izkorišča sončno sevanje, toploto električnih aparatov in celo toploto, ki jo oddajajo ljudje, da ne potrebuje nikakršnega ogrevalnega sistema. V primerjavi s klasično grajenimi hišami se v pasivni hiši porabi le desetina energije. Prvo na svetu so pred skoraj petnajstimi leti zgradili v Nemčiji, pred desetimi leti je bila zgrajena prva avstrijska pasivna hiša, do leta 2035 pa naj bi bilo devet desetin novih hiš v Avstriji in Nemčiji zgrajenih po principu pasivnih hiš. V obeh državah, ki sta že usvojili tak princip gradnje, nastaja vse več zgradb družbenega pomena, kot so šole, vrtci, državne inštitucije, ter tudi večja naselja neprofitnih in socialnih stanovanj, ki ustrezajo oznaki pasivna stavba. Pri nas se gradnje pasivnih hiš lotevajo ekološko ozaveščeni samouki, večina pa se jih sooča z velikimi ovirami na strani arhitektov in projektantov ter izvajalcev, ki principa gradnje in delovanja pasivne hiše (še) ne poznajo in se na prvih primerih tovrstnih gradenj šele učijo osnov. Na žalost gredo vse začetniške napake na račun investitorjev. Država na različne načine spodbuja gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter sanacijo obstoječih, energijsko potratnih zgradb. Državljani lahko informacije o principih pridobimo pri energetskih svetovalcih, lahko zaprosimo za ugodna posojila Ekološkega sklada. Po zgledu Nemčije in Avstrije, ki s subvencijami spodbujata gradnjo nizkoenergijskih hiš in izrabo sončne energije, bomo morda v bližnji prihodnosti tudi pri nas deležni podobnih spodbud. Po drugi strani je pri tovrstni gradnji pomembna komunikacija vseh udeležencev v procesu načrtovanja in gradnje, kije danes vse prej kot prisotna, saj je edini vezni člen investitor oz. nadzornik. mali oglas Kupim stanovanje ali manjšo hišo na območju občine Ivančna Gorica. (Telefon: 031 762-466) GOSPODARSKE INFORMACIJI Petnajst let slovenskega tolarja Slovenija je na pot denarne samostojnosti stopila 8. oktobra 1991, potem ko je skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto - tolar - ter zakon o njeni uporabi, ki je določal, da je to edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi. Sicer pa bo tolar z nami le še približno tri mesece, saj bo Slovenija 1. januarja 2007 kot prva novinka v EU prevzela evro. Ob denarni osamosvojitvi, ki je potekala v negotovih politično-gospodarskih razmerah, so se najprej kot zakonito plačilno sredstvo na območju Slovenije uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju 1:1. Na Hrvaškem uvajajo davčno številko za državljane in podjetja Vsi hrvaški državljani in podjetja bodo od 1. januarja 2007 imeli davčno številko, kar bo davkariji omogočilo boljši nadzor nad lastnino in prihodki prebivalcev. Tako se je odločila hrvaška vlada na zasedanju pred dnevi, finančno ministrstvo pa bo pripravilo vse potankosti do konca novembra. Hrvaška mora uvesti posebno davčno številko tudi zaradi članstva v Evropski uniji in boljšega nadzora davka na dodano vrednost. Doslej so na Hrvaškem za davkarijo prebivalci uporabljali enotno matično številko občana (EMŠO), podjetja pa matično številko. Nove meje velikosti družb in večja odgovornost za bilance S spremembami računovodskih direktiv, ki jih je sprejela evropska komisija, bo začela veljati kolektivna odgovornost članov upravnega odbora za pripravo in objavo računovodskih izkazov, povečala naj bi se preglednost transakcij med povezanimi osebami in zunajbilančnih operacij ter izboljšalo razkrivanje delovanja gospodarskih družb pri upravljanju (corporate governance). Države članice EU morajo sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 5. septembra 2008. Za Slovenijo to pomeni nadaljnje spremembe zakona o gospodarskih družbah. Veljati bodo začele tudi nove zgornje meje vrednosti, ki določajo velikosti družb. Tako naj bi bila za male družbe zgornja meja pri bilanci stanja 4,4 milijona evrov, in ne 3,65 milijona evrov, kot to velja zdaj, nova zgornja vrednost čistih prihodkov pa bo 8,8 milijona evrov, in ne 7,3 milijona evrov kot zdaj. Nova zgornja meja pri srednji družbi naj bi bila pri vrednosti bilance stanja 17,5 milijona evrov, in ne več 14,6 milijona evrov, zgornja meja čistih prihodkov iz prodaje pa naj bi se z 29,2 milijona evrov zvišala na 35 milijonov evrov. Pripravite se na razpise za sredstva iz skladov EU Prihodnje leto se začne nova finančna perspektiva EU do leta 2013. Sloveniji bo vsako leto namenjenih 120 milijard tolarjev (pol milijarde evrov) evropskega denarja. Črpala ga bodo lahko podjetja, ki jim bo na razpisih uspelo z dobro pripravljenimi poslovnimi idejami. Največ uspeha je pri projektih s področja kmetijstva in turizma. EU prepričajo inovativni in dobro pripravljeni projekti. Zaigrati je treba tudi na socialno, ekonomsko in okoljevarstveno noto. Kako izdati račun v letu 2007 za storitev, opravljeno v letu 2006? Vsi dogodki, ki se nanašajo na leto 2006, bodo morali biti v izkazih evidentirani v tolarjih. To pomeni, da bodo vse listine, ki se nanašajo na leto 2006, izdane v tolarjih, in sicer ne glede na to, kdaj bo račun izdan. Če bo izdan v letu 2007, a se nanaša na opravljeno storitev v letu 2006, bo izdan v tolarjih. Prejemnik računa knjiži takšen račun med stroške v letu 2006, za vzpostavitev DDV-evidenc pa bo treba podatke preračunati v evre. Januarski DDV-ob-razec bo namreč treba oddati v evrih. F&G PODRŽAJ podjetje za proizvodnjo štedilnikov Gregor Podržaj s.p. Perovo 13 1290 Grosuplje KOVINARJA - OBLIKOVALCA KOVIN zaposlimo za nedoločen čas. Nudimo zelo dobro plačilo in možnost napredovanja. Vaše prijave pričakujemo na elektronski naslov: fg-podrzaj@siol.net ali zgoraj navedeni poštni naslov. 4 Ivančna Gorica, oktober 2006 @®0P PODJETNIŠKI INKUBATOR GROSUPLJE (PIG) Priložnost za vse občane Območna obrtna zbornica Grosuplje in podjetje Agora, d.o.o. iz Ljubljane ustanavljata Podjetniški inkubator Grosuplje z namenom, da bi se pospešil razvoj inovativnega domačega podjetništva ter inovativne miselnosti občanov. Danes ni več dvomov, da je inovativnost ključno orodje za zagotavljanje podjetniškega razvoja, konkurenčnosti na trgu in ustvarjanja dodane vrednosti. Zavedajoč se tega, je v poletnih mesecih na Območni obrtni zbornici Grosuplje v sodelovanju s podjetjem Agora iz Ljubljane, ki je sicer dolgoletni zbornični partner pri izvajanju računalniškega izobraževanja podjetnikov, zrasla ideja o ustanovitvi podjetniškega inkubatorja, ki je konec avgusta dobila zeleno luč na seji Upravnega odbora OOZ Grosuplje. Podjetniški inkubator Grosuplje bo razvijal različne oblike sodelovanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, obrtništva, podjetništva, vodenja in poslovne uspešnosti občanov, predvsem v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter drugih občinah Ljubljanske urbane regije. S svojimi aktivnostmi bo člane PIG spodbujal k rasti dobička, dodane vrednosti in števila zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Med standardnimi storitvami Podjetniškega inkubatorja Grosuplje bodo naslednje: - izgrajevati kulturo odličnega podjetniškega podpornega okolja, e-poslovanja, mreženja izobraževalnih, razvojno-raziskovalnih in poslovnih subjektov ter konkurenčnosti podjetništva, - nuditi prostore z opremo in izvajati podporne storitve rednim članom po subvencionirani ceni, - oblikovati in ponujati organizacijam nove programe za sofinanciranje spodbujanja podjetništva v različnih ciljnih skupinah (podjetniki, mladi, študentje, brezposelni, po dejavnostih ...), - vrednotiti predvidena vlaganja ali projekte podjetniške dejavnosti (razvoj, znanje, kapital, oprema, prostori; dobičkonosnost, rast dodane vrednosti, zaposleni, izvoz ...) doma in v tujini, - v okviru mednarodnih podjetniških spodbud oblikovati mreže poslovnih povezav za večjo mednarodno poslovno uspešnost ter spodbujati razvoj transnacionalnih partnerstev za večji izvoz, - organizirati in voditi usposabljanje e-poslovanja. e-učenja in vseživljenjskega izobraževanja članov, - in druge. Člani PIG-a bodo poleg rednih deležni tudi posebnih dodatnih storitev. Podjetniški inkubator Grosuplje načrtuje imeti tri vrste članov. Občan se lahko vključi kot • KANDIDAT - primerno za vse s podjetniško idejo, ki jo s pomočjo virov inkubatorja in podjetniških svetovalcev razvijejo do komercialne uporabe. Prispevek za največ enoletne aktivnosti v Podjetniškem inkubatorju znaša 66.380,00 SIT (277 EUR). • REDNI ČLAN - primerno za podjetnike začetnike in druge delujoče podjetnike. V inkubatorju podjetnik uporablja prostore, opremo in storitve za večanje dodane vrednosti in števila zaposlenih do največ štirih let pod zelo ugodnimi pogoji. Za prvo leto delovanja prispeva 119.820,00 SIT (500,50 EUR). • DONATOR - to so občani, ki bodo z letnim prispevkom 28.757,00 SIT (120 EUR) podpirali aktivnosti Podjetniškega inkubatorja Grosuplje, pridobivali vse informacije o delu in inovacijsko-podjetniških rezultatih ter jih tudi koristili. Podjetja z željo po širitvi dejavnosti, novih proizvodih in storitvah, ki bodo konkurenčna na trgu, se lahko vključijo v: • INOVATIVNE SKUPINE za iskanje in uveljavljanje inovativnih proizvodov in storitev. Ena skupina prične z aktivnostmi v torek, 3. oktobra 2006 ob 16. uri. Prispevek za 70-urno šestmesečno ustvarjanje znaša 27.319,00 SIT (114 EUR). • RAZVOJNO SKUPINO osmih zaposlenih (iz istega podjetja) za razvoj novih izdelkov ali storitev podjetja. Prispevek za 70-urno trimesečno ustvarjanje znaša 488.866,00 SIT (2.040 EUR). Občani in podjetja se bodo lahko vključili tudi v več drugih projektov, ki bodo potekali v okviru Podjetniškega inkubatorja Grosuplje: • OD IDEJE DO IZVEDBE - Storitev je primerna za vse, ki imajo idejo, ki bi jo radi razvili v podjetniško dejavnost ali pa jo prodali uveljavljenim proizvajalcem na trgu. • E-POSLOVANJE - Za redne člane PIG in druge zainteresirane občane bo organiziranih več specializiranih usposabljanj uporabe informacijske tehnologije • ORGANIZACIJA POSLOVANJA, MARKETINGA IN PRODAJE - Storitev je namenjena predvsem mladim podjetnikom v podporo izboljšanja ekonomičnosti in večanja dodane vrednosti. • VODENJE ZAPOSLENIH V INOVATIVNOST - Projekt je predvsem primeren za vodje in za okolja, kjer je zaposlenih vsaj deset oseb. • UPRAVLJANJE NOVIH ZNANJ, PROJEKTOV, PARTNERSTEV - Storitev je primerna za podjetja, ki vlagajo v pridobivanje novih znanj, vodijo projekte ali vzpostavljajo partnerstva. • POSLOVNA ODLIČNOST - Storitev je namenjena podjetjem, ki si želijo pridobiti poslovno odličnost v procesu stalnega izboljševanja zadovoljstva partnerjev (evropski model). • INOVATORSKI KROŽEK - Krožek je primeren za vsako uspeha željno in v podjetniško prihodnost usmerjeno osebo, še posebej pa za mlade. Podjetniškemu inkubatorju Grosuplje bo dala na voljo svoje prostore in opremo Območna obrtna zbornica Grosuplje v Domu obrtnikov v Grosupljem, del aktivnosti v okviru projektov pa bo potekal v podjetjih, ki se bodo odločila izkoristiti priložnost. Za izvedbo storitev bodo skrbeli priznani strokovnjaki in že uveljavljeni inovatorji. Prijave članov so na Območni obrtni zbornici Grosuplje in v podjetju Agora iz Ljubljane začeli sprejemati v začetku septembra, na podlagi interesa občanov in podjetij iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje pa bo PIG vzpostavil delovanje projektnih skupin. Pripravila: Ana Vatovec TRADICIONALNI DAN LIVARJA Stanislav Osterman in drugi gostitelji na sprejemu in predstavitvi Obiskovalcem so bili predstavljeni postopki, ki vodijo do končnega izdelka Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Projekt je sofinanciran s pomočjo Phare. I • • CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, 0.0.0. VseNa snem Center za razvoj Litija, izpostava Grosuplje, 16. oktobra 2006 odpira točko VEM (»Vse na enem mestu«) v Grosupljem. T\i lahko bodoči podjetnik posameznik opravi postopek registracije podjetja oz. vpis sprememb ali izbris podjetja, odda prijavo za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter podatke za potrebe davčnega postopka. Center za razvoj Litija, VEM točka Grosuplje, izvaja tudi pomoč pri prijavi na razpise in obveščanje o aktualnih razpisih. Nahajamo se v prostorih Doma obrtnikov Grosuplje, tel. 01/786 23 08, grosuplje@razvoj.si. Uradne ure: ob ponedeljkih od 9. dol5. ure, ob sredah pa od 9. do 17. ure. Vljudno vabljeni! Program se izvaja v okviru programa PHARE s podporo Občine Grosuplje, Občine Ivančna Gorica, Obrtne zbornice Grosuplje ter Ministrstva za gospodarstvo. Motvoz, d.d. Grosuplje www.motvoz.si Smo izvozno usmerjeno podjetje z zanimivim proizvodnim programom s področja embalaže. K sodelovanju vabimo: 1. OPERATERJA NA FLEKS0TISKAR-SKEM STROJU Pogoji: • V. aii IV. stopnja izobrazbe grafične oz. druge tehnične smeri • delo je dvoizmensko 2. OPERATERJE Pogoji: • IV. ali III. stopnja izobrazbe tehnične smeri • delo je večizmensko 3. VODJE IZMENE Pogoji: • IV. ali III. stopnja Izobrazbe tehnične smeri • delo je večizmensko Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom. Kandidate vabimo, da vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Motvoz, d.d. Grosuplje, Taborska 34,1290 Grosuplje ali na elektronski naslov: info@motvoz.si, tel. 78 88 100 (110). NOVO V NAŠEM KRAJU! »AVTOŠOLA P0L0PR0MET« Z UGODNIMI CENAMI HITRO DO IZPITA. POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE! TEL. 041 843-463 V soboto, 23. septembra, je družba Livar v Ivančni Gorici in Črnomlju pripravila tradicionalni Dan odprtih vrat Livarja. Domačim in tujim gostom, predstavnikom povezanih družb skupine Livar Group, livarn Topola in Jelšingrad (Banja Luka), je predsednik uprave Stanislav Osterman predstavil delo in prihodnji razvoj skupine. V preteklem letu so več kot 10 milijonov evrov vložili v posodobitev in avtomatizacijo proizvodnih linij, v kateri 1.400 zaposlenih letno ustvari 60.000 ton ulitkov. V Profitnem centru livarna Črnomelj so podpisali 18 novih štipendijskih pogodb. Livar v obeh občinah predstavlja enega večjih delodajalcev in soustvarjalca lokalnega okolja, ob dnevu Livarja pa so si prebivalci ožjega in širšega okolja lahko ogledali proizvodne postopke od načrtovanja do nastanka izdelkov. (jfm) Dan Livarja tradicionalno otvori Godba Stična Stanislav Osterman je najvišjim gostom sam razkazal delo v podjetju, ki ga vodi s-mail: kavsek.branko@sioi.net, internet: www.avtotek.com Avto - tek Kavšek Branko s,p„ Mreto polje 3.A, 1295 Ivančna Gorica Ivančna Gorica, oktober 2006 5 PRIJETNO JE TEŽKA TA JESEN TRETJE MESTO ANTONU MARKOVICU IN JOŽETU HABJANU Sončnega nedeljskega popoldneva, 8. oktobra, so se na Lučarjevem Kalu merili vsi najdaljši, največji, najbohotnejši in najatraktivnejši jesenski pridelki, kar so jih premogli vrtovi naše občine. Pred kočo Turističnega društva Grča Lu-čarjev Kal sta precej padla v oko vozova, prekrita z balami slame, po kateri so bili naloženi najlepši primerki svojih vrst, vsi po vrsti pa so izvabljali na obraze začudenje ali občudovanje, kakor hočete. Nagrajenci letošnjih naj pridelkov. To leto so pridni lastniki iz rok Tatjane Medved, predsednice Turističnega društva Grča Lučarjev Kal, in Milene Vrhovec, direktorice Kmetijske zadruge Stična, glede na svoj uspeh lahko prejeli dve različni nagradi: največjim, najtežjim in najdaljšim pridelkom je pripadla diploma s praktično nagrado, pridelkom z najzanimivejšo in nenavadno obliko pa priznanje. Toliko kot je bilo pridelkov, je bilo tudi ponosnih lastnikov, absolutna rekorderka, ki je letos prejela kar 6 nagrad, pa je bila Anica Nose iz Ivančne Gorice. Zaradi letošnje suše so bili pridelki pričakovano manjši, lastniki so jih tako na tehtanje oddajali prav zadnje dni. Ne glede na to so bili podatki o teži zavidljivi - gibali so se od slabih 80 dekagramov za kutino do zavidljivih 109 kilogramov za bučo. Temu primerne so bile pa tudi ostale mere okusne zelenjave. Čas smo si pred podelitvijo in po njej krajšali s tremi pojočimi harmonikami: Dejanom, Boštjanom in Urošem Pajkom ter pevcem Francem Kastelicem, prste pa smo si, kot se za jesen spodobi, umazali še s pečenim kostanjem. Za konec je sledila gasilska fotografija pridnih vrtičkarjev - kot nagrada za letošnji trud in spodbuda za prihodnje leto. Saj veste, kaj pravijo: Zemlja je mati pridelka. njegov oče pa trud. Helena Adamič Priznanja za nenavadne in zanimive oblike pridelkov so prejeli: Neža Bregar, najdaljše korenje Julijan Barle, naj jabolka Slavko Koželj, naj sončnico Janez Radoš, zanimiva rdeča redkev Anica Nose, nenavadne oblike krompirja Feliks Klemenčič, nenavadne oblike krompirja Marija Rus, nenavadne oblike krompirja Tone Markovič, zanimiva okrasna buča Slavko Koželj, naj koruzni storži Ludvik Zaletelj, naj krmna buča Tanja Zupančič, naj krmna buča Zdravko Miklavčič, zanimiva krmna pesa Jožefa Zaje, zanimiv izbor okrasnih buč Marija Bregar, najlepša okrasna buča Ani Mandelj, velik peteršilj - Ivančna Gorica, oktober 2006 Kakšni so tvoji osebni vtisi z državnega tekmovanja? Do zdaj je to bilo najboljše organizirano državno prvenstvo. Kakšni so odzivi okolice na tvojo udeležbo in dosežke na tekmovanjih? In kako ti vidiš sebe na tekmovanjih? Večinoma me pohvalijo; prijatelji me najbolj podpirajo. Meni predstavlja ta rezultat veliko spodbudo za naprej. Zato bi se rad zahvalil sponzorjem oz. donatorjem in Društvu podeželske mladine Kalček, ki dejansko omogočajo mojo udeležbo na tekmovanjih. Kakšni so tvoji dosedanji dosežki? Ta uvrstitev je bila moja najboljša. Leta 1992 sem začel s šestim mestom, vendar pa se rezultati iz leta v leto izboljšujejo. Kako pa je s prostim časom? Imam ga bolj malo, ampak se najde. Zelo rad smučam, sodelujem s Smučarskim klubom Koala in imam tudi izpit za učitelja smučanja. Na morje ne hodim, sploh pa ne poleti ... raje grem trenirat - orat na njivo. Kakšne načrte imaš za naprej na področju oranja in tudi na življenjskem področju? Kratkoročno nameravam še vztrajati in tudi zmagati na državnem tekmovanju, kar avtomatsko pomeni uvrstitev na svetovno prvenstvo. Kar se pa življenjskih načrtov tiče, je teh vsekakor veliko. Družina in mogoče celo, da bi bil lahko nekoč svojemu otroku mentor - trener pri oranju in tekmovanju. Mogoče pa bo življenje ubralo svojo pot in bom postal profesionalni učitelj smučanja. Vse skupaj pa je povezano s straši, z njihovo pomočjo in tudi z zdravjem. Človek nikoli ne ve, jaz pa tudi ne znam povedati. Pogovatjala se je Natalija Pavlin. Septembra je v Črnomlju potekalo 50. državno tekmovanje oračev Slovenije, na katerem sta na stopničkah stala tudi naša občana Anton Markovič iz Ivančne Gorice in Jože Habjan iz Vrha nad Višnjo Goro. Z njima smo poklepetali in zaupala sta nam svoje izkušnje na tekmovanjih ter želje in načrte za prihodnost. prijatelji, sosedje. Vsi komaj čakajo, da gremo na tekmovanje. Kakšne pa so tvoje želje v zvezi z dosežki na nadaljnjih tekmovanji? Glede na pomanjkanje časa in s tem tudi treninga bom zelo vesel, če bom naslednje leto zmagal na državnem prvenstvu. SESUTA FARMA STIČNA mestu gradila elitna stanovanja. Prej je smrdelo po prašičih; kakšen vonj bo zdaj prihajal z »Marofa«, bomo pa vohali. Podelitev medalj v kategoriji obračalnih plugov (tretjeuvrščeni je Toni) Farma Stična, ki je na tem področju obstajala od leta 1954, se v teh dneh ruši. V zgodovini obstoja se je se-demnajstkrat preimenovala. Na začetku so na posestvu redili krave in se ukvarjali z mlečno proizvodnjo. Od leta 1964 dalje pa so na »Marofu« redili tudi prašiče. Leta 1965 je Alojz Plantarič prevzel mesto upravnika, pozneje je bil direktor, vse do odhoda v pokoj, jeseni 2002. Stiška farma prašičev je pod njegovim vodstvom veljala za najboljšo v Sloveniji in je bila znana tudi zunaj naših meja. Slovela je po izredni kvaliteti prašičev.V farmi si je dober kos kruha služilo okrog 70 delavcev. Redili so 11.500 prašičev v turnusu; največ so jih prodali 17.000 v enem letu. Po odhodu Plantariča je farma prešla v druge roke. Baje se bodo na tem Anton Markovič - Toni je odraščal na kmetiji, kjer se je srečal z vsemi kmečkimi opravili. V oranju je začel tekmovati leta 1994, ko so ga za to navdušili prijatelji. Udeležba na teh tekmovanjih mu predstavlja prosti čas, ki ga rad preživlja v družbi prijateljev, kjer se lahko sprosti in odmakne od težkega dela na kmetiji. Na letošnjem državnem tekmovanju si zasedel tretje mesto v kategoriji obračalnih plugov. Kaj takšen dosežek predstavlja zate in kakšni so osebni vtisi s tega tekmovanja? Letos sem imel nesrečno roko pri žrebu parcele in sem dobil zelo težavno parcelo, kar je vplivalo tudi na končni rezultat. Vendar pa sem kljub temu zadovoljen s samim tekmovanjem in tudi z mojim končnim rezultatom. Kakšni so pa tvoji drugi, bolj življenjski načrti? Rad bi obdržal kmetijo tako, kot je zdaj, in rad bi si ustvaril družino, ki bo nadaljevala začeto delo. Jože Habjan iz Vrha nad Višnjo Goro je na državnem tekmovanju osvojil tretje mesto v kategoriji plugov kraj-nikov. Odraščal je na kmetiji z dolgo in bogato tradicijo in ima status kmeta. Dokončal je kmetijsko šolo v Novem mestu, kjer se je pod mentorstvom Slavke Zalokar začel udeleževati tekmovanj v oranju. V veliko pomoč mu je bil tudi Janez Čebular, ki se je lani udeležil celo svetovnega tekmovanja v oranju. Kateri je tvoj najboljši uspeh? Ali se udeležuješ tudi drugih tekmovanj? Moja najboljša uvrstitev do zdaj je drugo mesto na državnem tekmovanju lansko leto. Letos sem bil prvi v spretnostni vožnji s traktorji (brez pluga) na poligonu, ki je bilo letos organizirano prvič. Kakšni so odzivi okolice na tvojo udeležbo na tekmovanjih? Oče je zelo vesel in me pri tem podpira, prav tako tudi drugi sorodniki, Jože in njegov traktor s plugom PREJEMNIKI DIPLOM IN PRIZNANJ NA PRIREDITVI NAJ PRIDELEK 2006 Diplome so prejeli: Anton Klemenčič, Dob - krmna pesa, 12,60 kg Marija Türk, Lučarjev Kal - cvetača, 3,40 kg Franc Grabnar, Grm - okrogla buča, 37 kg Ivanka Urbančič, Tolčane - podolgovata buča, 11 kg Ana Erjavec, Bojanji Vrh - krmno korenje, 2 kg Gregor Turšič, Mleščevo-jedilna buča, 1,61 kg Anica Nose, Gorenja vas - koleraba, 4,44 kg Anica Erjavec, Gorenja vas-črna redkev, 1,94 kg Ari^~Nose iz Ivančna Gori^Je Anica Nose, Ivančna Gorica-jajčevec, 1,05 kg . , . „ . . . T „ „ . , , preiela natvec priznanj. Anica Nose, Ivančna Gorica - kumara, 1,45 kg r J Jelka Božič Agnič, Lučarjev Kal - radič, 3kg Jožefa Zaje, Malo Globoko - zeljnata glava 10,50 kg Rozi Smrekar, Dob - repa, 2,45 kg Florjan Šraj, Dob - paprika, 0,45 kg Ivan Nose, Hrastov Dol - krompir, 0,86 kg Zdenka Zupančič, Šentvid pri Stični - krmna buča, 109 kg Zdenka Zupančič, Šentvid pri Stični - hruška, 0,50 kg Marija Rus, Dob, endivja - 1,80 kg Ani Mandelj, Lučarjev Kal - rdeče zelje, 2,5 kg Milena Vrhovec, Vir pri Stični - kitajsko zelje, 3,20 kg Janja Medved, Lučarjev Kal - nadzemna koleraba, 1,90 kg Anton Klemenčič, Glogovica - stročji fižol, 6,10 m Anica Nose, Ivančna Gorica, paprika - 0,45 kg Stanka Mežan, Dob - kutina, 0,76 kg 3111% d. o. o. Cistercijanslqi opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna Cjarica SLOV-EÍÁCIJJZ Samostanska vrtnarija spet odpira vrata. V naših rastlinjakih zdaj že rastejo: • MAČEHE • TROBENTICE • TRAJNICE • SOBNE LONČNICE • KAKTUSI • ORHIDEJE Ne pozabite, da so rožice vzgojene v našem kraju in prilagojene našim podnebnim razmeram. KDOR SE NA LEPO CVETJE SPOZNA, TA STISKE ROŽ' CE IMA! Vrtnarija je odprla vrata 28. septembra. Delovni čas: PON-PET od 8. do 18. ure SOBOTA od 8. do 12. ure OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH zaprto SAMOSTANSKA VRTNARIJA, tel: 01 7877 630 VABLJENI! Proizvodnja čajev, jaBoIčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih recepturaA p. Simona flliča. 'Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno in debelo. SAMOSTANSKA VRTNARIJA SVETUJE Približala se je jesen in enoletnice, posajene na cvetličnih gredicah, bodo počasi začele odcvitati. Ko pa bo prišla prva slana, se bodo za to leto poslovile. Vrtnarji smo zato spet pripravili pester izbor jesenskega cvetja. KAKO IN S KATERIM CVETJEM ZASADITI GREDICO ? Najbolj primerna za jesenski čas je MAČEHA - VIOLA, ki je dvoletnica. Cveti že v jesenskem času in nas bo razveseljevala še pozno spomladi, tja do sredine maja. Mačeha se razrašča rozetasto, do 15 cm visoko, listi so srčasto podolgovati, svetlo zeleni.Cvetovi so na pokončnih pecljih sestavljeni iz treh venčnih listov.Cvetijo v raznih živih in pastelnih barvah in skorajda ni odtenka, ki ga pri mačehi ne bi našli. Najbolj znani sorti sta Viola tricolor ali velikocvetna mačeha ter Viola cornuta ali mini drobnocvetna mačeha. Uspevajo na sončni in polsenčni legi v dobro odcedni in za vlago prepustni zemlji. Mačeho lahko sadimo na grobove, skalnjake, v cvetlične posode, na gredice; zadnje čase pa vse več tudi v balkonska korita. Sadimo jih 10x10 cm narazen, ali za cvetočo zasaditev na gredi 25 do 30 rastlin na kvadratni meter. NASVET Za popestritev zasaditve med mačehe posadimo spomladanske čebulice (npr tulipane, narcise, muscari) ali kombiniramo z jesenskim resjem.Takšna cvetlična posoda ali gredica bo jeseni drugačna na pogled kot spomladi, ko se bodo prebudile še čebulnice. Zemljo med rastlinami posujemo z drevesnim lubjem, da nam bo zadrževalo vlago in zatiralo plevel ter dodatno okrasilo gredico. Tako zasajena gredica ne bo zahtevala veliko dela, razveseljevala pa nas bo od jeseni do pozne pomladi. KRATKA OBVESTILA KMETIJSKO SVETOVALNE SLUŽBE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA OSNOVNI EKO TEČAJ (za kmetovalce, ki se nameravajo preusmeriti v ekološko kmetovanje) bo 7. in 8. novembra 2006 v Lukovici. Prijave sprejema KSS Ivančna Gorica. Cena tečaja je 14.500 SIT. Do 15. novembra 2006 je še čas, da na svoji Upravni enoti spremenite GERK-e. (če je potrebno ) Sprememba začasnih travnikov v njivo ali travnik, najem, zaraščanje ... Novembra bodo organizirani tudi osnovni tečaji iz varstva rastlin po naslednjem razporedu: Dobrunje: 6., 7. in 8. nov. 2006 Ribnica: 21., 22. in 23. nov. 2006 Cerknica : 22., 23. in 24. nov. 2006 Prijave sprejemamo v KSS Ivančna Gorica JAGODE Svežih jagod, pridelanih v neposredni bližini mesta, zadnja leta v času zorenja primanjkuje. Pridelovalci, ki že pridelujejo jagode, zaradi različnih vzrokov nasadov ne morejo povečevati (omejitev: površine v kolobarju, delovna sila ipd.) Jagoda, intenzivna kultura, ki na majhni površini relativno hitro vrne začetni vložek in omogoča prihodke, je zanimiva tudi kot dopolnilni dohodek na kmetiji. Vedno več meščanov se s svežim sadjem oskrbuje neposredno na kmetijah, kar ima za pozitivno posledico tudi vračanje ljudi na podeželje in s tem sobivanje meščanov in kmečkega prebivalstva. Če bi radi postavili svoj nasad, se oglasite na KSS, kjer boste dobili več informacij. TEČAJ ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM V GOZDU Zavod za gozdove Slovenije, KE Grosuplje, organizira v sodelovanju s Srednjo gozdarsko šolo iz Postojne TEČAJ VARNEGA DELA S TRAKTORJEM V GOZDU. Potekal bo 25. 10. 2006 v gozdovih občine Ivančna Gorica. Na tečaju bodo lastniki gozdov pridobili potrdilo o opravljenem tečaju. Kotizacija za tečaj znaša 2 000 SIT. Prijavite se lahko pri revirnem gozdarju: Roman Črnič 041 657 214 Marko Slapničar 041 657 229 AVTO MARJAN ŠENTVID PRI STIČNI ^^Í^^C*» i i Ü IVI I SERVIS VLEKA NCIC S.P. AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEH ANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop % za vse pnevmatike! Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si GOZD LJUBLJANA AKCIJA Delniška družba GOZD LJUBLJANA d.d. vam pod ugodnimi pogoji in zagotovljenimi plačili v roku 15-30 dni ODKUPI VSO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška c. 2, tel. 24 102 20 Kontaktni osebi: Peter Martinšek, gsm: 041 632 263 Miro Škrjanc, gsm: 041 632 261 Lokalni odkupovalec: Gale Jože, gsm: 041 651 948 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY • PREVAJANJE v 80 jezikov • SODNO OVERJENI prevodi • TOLMAČENJE na sestankih, kongresih, seminarjih ... • ŠOLA TUJIH JEZIKOV (angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, francoščine, poljščine, ruščine, kitajščine...) • mednarodna Za vse informacije in naročila nas mreža lingvistov v pokličite na brezplačno telefonsko 26 državah • 2S0 tirevaialeev in številko 080-23-03. ifar^V M i. W T M|UlVV Y JLÍ.J. tolmačev Nahajamo se v Šentvidu pri Stični. www. alkemist.si I Ivančna Gorica, oktober 2006 7 srečanje mladih i stični - praznik vere in mladosti V soboto, 16. septembra, je deževalo in dan se je zdel več kot primeren za dolgo spanje in nato lenobno čakanje na kakšen dober filma ali kavo s prijatelji. Več kot šest tisoč mladih pa se je odločilo, da bo dan preživelo povsem drugače. Zarana so vstali, se podali ven, na dež, in se odpravili proti Stični. Saj je bilo to soboto vendar legendarno srečanje mladih. Izvir mladostne energije, potrditev, da vera ni le za babice s paličico, priložnost, da vidiš stare prijatelje. Stična 2006 je potekala pod geslom Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi, ki si ga je papež izbral za praznovanje letošnjega svetovnega dneva mladih. Taka svetilka pa bo konkretno lahko knjižica izbrane božje besede, ki jo je prejel vsak udeleženec. V Ivančno Gorico je prispel poseben vlak iz Ljubljane, v Stično pa na desetine avtobusov in osebnih vozil. Iz vseh teh prevoznih sredstev se je tako proti samostanu vila dolga kača mladeži, ki ji dež nikakor ni mogel do živega. Dobra volja je bila kljub mokroti v čevljih na vrhuncu. Pravi prvaki v dobrem razpoloženju in deljenju energije pa so bili animatorji, ki so do kože premočeni skrbeli za sijajno vzdušje. Ob pol dvanajstih je bila na sporedu sveta maša. Tudi letos se je ta izkazala kot čudovit spoj mladostne spro- ščenosti ter iskrene molitve in zbranosti. V Stično so prišli vsi slovenski škofje, na čelu z nadškofom, za njimi pa še okrog 170 duhovnikov. Pridigo je pripravil celjski škof Stres. Ta je v je, med drugim skupnost Cenakolo, Mohorjeva družba in festival Ritem duha, Salezijanci pa so predstavili Milenijske cilje. Na voljo je bilo tudi več kot trideset delavnic, v katerih so Foto: Branko Petauer svojem nagovoru mladim poudaril pogum, saj se nam ni treba ničesar bati, če je z nami Kristus. Ob vseh sijajnih domislicah mladih, kako mašo narediti čim bolj zanimivo, a obenem simbolno globoko, pa je gotovo izstopal pozdrav miru. Ta je namreč vseboval ščipanje v lička soseda in jasen: rad te imam. Po maši je sledil prosti čas za kosilo, druženje in obisk stojnic. Na njih so se predstavile različne organizaci- mladi spoznavali, kako živeti Božjo besedo tudi v vsakdanjem življenju. Teme so bile sveto pismo, poklicanost, kultura življenja, ustvarjalnost in ulica. Tudi letos sta se predstavili Policija in Slovenska vojska. Za konec so se tokratni začasni Stičani še poveselili ob poskočni glasbi v izvedbi Stična benda, nato pa so našemu kraju pomahali v slovo. Lojze Grčman ROTARY KLUS GROSUPLJE za šolsko leto 2006/07 objavlja RAZPIS za podelitev mesečne štipendije za enega dijaka ali študenta iz občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica in Velike Lašče Štipendija znaša 20.000 SIT mesečno in zanjo lahko kandidirajo dijaki in študentje, ki imajo stalno prebivališče v navedenih občinah. Podeljena bo enemu kandidatu iz vsake občine. Svoji prijavi naj kandidat priloži: - kratek življenjepis z opisom svojih materialnih razmer - fotokopijo zadnjega spričevala - potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2006/07 - potrdilo o stalnem prebivališču - potrdilo o prihodkih staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost) - izjava, da ne prejema druge štipendije Kriteriji za pridobitev štipendije: - smer izobraževanja (prednost imajo deficitarni poklici) - socialni položaj - učni uspeh Rok za oddajo vloge je 10. november 2006. Vlogo pošljite na naslov: Zdenka Cerar, predsednica RCG Stritarjeva 5, 1290 Grosuplje Grosuplje, 6. 9. 2006 Predsednica RC Grosuplje Zdenka Cerar, l.r. O tem se nič več ne pogovarjamo. Vse je utihnilo. Pa tako pozitivne obljube so bile: »Ja , letos pa bo, saj bo, brez skrbi...« No, kje pa je? Na kateri točki se je ustavilo? Zakaj se jasno in glasno ne obvesti ljudi, krajanov KS Krka, občanov občine Ivančna Gorica? Kolikor mi je znano, Občino Ivančna Gorica tvori 12 krajevnih skupnosti. Nekatere izmed njih imajo vrtec: KS Ivančna Gorica (matični vrtec), KS Stična, KS Šentvid pri Stični, KS Višnja Gora, KS Zagradec, ki pa žal že leta in leta nimajo dovolj prostih mest za otroke. Tako je veliko staršev primoranih voziti otroke v vrtce v druge kraje, v druge občine. Veliko otrok se čuva doma, pri starih starših, sosedah, prijateljicah .. .Nekatere mamice ostanejo doma, sploh če nimajo redne zaposlitve, ali pa le-to preprosto pustijo. Pa je to res potrebno? Seveda bi za svojega otroka naredila največ. Tudi doma bi ostala in ga čuvala. Zakaj sem pa potem hodila v šole, se izobraževala tudi na neformalen način, sledila vsem potrebam napredka današnjega časa? Da bom v srednjih letih postala odvisna od finančne pomoči moža? Smo mar žen- VRTEC NA KRKE? ske v KS Krka, občanke občine Ivančna Gorica, še vedno v srednjem veku? Se mar od nas pričakuje, da bomo ostale doma in čuvale otroke, jih po možnosti čimveč rodile, da bo več državljanov RS? Zakaj nimamo možnosti peljati otroke v varstvo v domačem kraju? Zakaj moramo s svojo socialno stisko obremenjevati stare starše, če so sploh še živi, zdravi, sposobni sprejeti tako odgovornost? Si niso oni že zaslužili svojega miru v pokoju, da si končno lahko privoščijo kakšen izlet, toplice, druženje v ustvarjalnih krožkih tretjega življenjskega obdobja? So mar primorani čuvati vnuke, ker pač tega ne morejo zavrniti zaradi moralnega čuta, dolžnosti do družine ... Pa saj so oni že pomagali svojim otrokom do kruha, do neke socialne varnosti. Mar ni že čas, da si oddahnejo in napravijo nekaj zase? Kolikor vem, so v KS Krka že pred leti zbirali sredstva za potrebe šolstva. Veliko ljudi je lastnoročno pomagalo graditi objekt v ta namen. Pa so se odločili, da je šola, katero je obiskoval še Josip Jurčič, primerna za pouk do 4. razreda. Novo stavbo pa so namenili za drugačne potrebe tistega časa. Zdaj ta stavba sameva, šola, v katero je hodil Josip Jurčič, pa razpada. Tako so naši otroci v nevarnosti zaradi razpadajoče stavbe. Prikrajšani so za ustrezne vzgojno-izobraževalne objekte, kakršnih so deležni njihovi vrstniki v drugih krajih občine. Koliko časa še? Stari starši in njihovi starši so verjeli v boljši jutri, ki pa ga danes še ni. Smo mar drugorazredni državljani, zabiti »Krančani«, ki so tiho in kar čakajo? V občini se gradijo novi stanovanjski bloki, hiše, industrijska središča ... Veliko ljudi, mladih družin se preseli k nam iz drugih občin. Otroci se rojevajo in se bodo še naprej. Verjetno ne tako številčno kot nekoč, vendar so oni naša prihodnost. Zakaj jim ne omogočimo enakopravnega varstva v razvijajočem se okolju? Omogočimo jim razvoj z ustreznimi pogoji v družini in družbi, z najboljšimi vzgojitelji in učitelji, dobrimi vzgoj no-izobraževalnimi programi. Povejmo jim, da so in jim omogočimo, da bodo enakopravni člani naše družbe. Jožica Gliha PSIREZ um ¥ MASI IRáJEVil SKUPNOSTI Člani sveta KS Višnja Gora smo v svojem 4-letnem mandatu imeli veliko dela, saj je precej začetih del prešlo na naša ramena. Poleg tega pa smo si zadali tudi nove cilje. Reči moram, da nam je ogromno nalog uspelo rešiti v korist našega kraja. Predvsem stremimo k izboljšanju življenjskih razmer v naši KS. Življenje nas vodi naprej po različnih poteh in zagotovo je zelo pomembno, da so naše ceste ustrezno - vzorno urejene. Novo asfaltno prevleko so dobile naslednje ceste: Leskovec-Mlake- Zgornje Brezovo, prav tako del ceste v Zgornji Dragi in s tem tudi izgradnja mostu čez Višnjico, del ceste na Spodnjem Brezovem proti smetišču. Na Vrhu pri Višnji Gori smo preplastili del ceste, prav tako pred Kriško vasjo. Novo asfaltno prevleko je dočakala cesta na Grintovcu, saniran je bil del Ciglerjeve ceste. V tem mesecu je dobila novo prevleko tudi cesta v Kriški vasi - odcep Škrjanka, opravljena je bila tudi preplastitev ceste v Dednem Dolu, ki je bila že v zelo slabem stanju. Naj povem, da so pri vsakem asfaltiranju nosili večinski delež krajani sami, pomagali pa sta tudi KS Višnja Gora in občina Ivančna Gorica, po enakih kriterijih, kakor so dobivale asfaltno prevleko vasi v zadnjih mandatih. Poskrbeli smo tudi za urejeno javno razsvetljavo v naši KS, ker so bili drogovi že močno načeti od rje, smo naročili pleskanje drogov po Tomšičevi, Cigler-jevi, Kopališki ulici ter naselju Žabjek. Drogove smo zamenjali, kjer je bilo to potrebno, ter postavili nekaj novih svetilk v Kriški vasi, na Turnherjevi cesti in na Grintovcu. Napake, ki nastajajo na JR, sproti in uspešno saniramo. Na vseh prižigališčih smo zamenjali časovna stikala, da se vse luči prižigajo in ugašajo istočasno za celotno KS. Da so bili in bodo novoletni prazniki še lepši, smo nakupili nekaj okrasnih lučk, ki naš kraj prijetno razsvetljujejo v prazničnih dneh. Za zdravo življenje nas vseh je prav gotovo pomembna voda. Zamenjali smo stare azbestne cevi od Polja do Kopališke ceste - most čez Višnjico. Vodomere, ki so bili stari in zaradi tega niso več pravilno odčitavali, smo tudi zamenjali. Dvakrat letno smo naročili odvzem vzorcev pitne vode, ki ga je opravil Zavod za zdravstveno varstvo. Vsako leto smo očistili vodohram in okolico. Prvo leto našega mandata je bilo izredno sušno. Zaradi pomanjkanja pitne vode smo vodo črpali iz vrtine Trstenik, kar je bil dodaten strošek za našo KS. Na področju komunale bo potrebno v naslednjem mandatu intenzivneje pristopiti k gradnji kanalizacije do Višnje Gore. Poleg že obstoječega poslovilnega objekta smo zgradili še dodaten prostor za slovo od rajnih, saj se je mnogokrat izkazalo, da je en prostor premalo. Pokopališče je bilo vsako leto vzorno vzdrževano, vključno z živo mejo. Dočakali smo tudi dodatno protihrupno zaščito na pokopališču. V mestni hiši smo preuredili in moderno opremili prostor, kije namenjen vsem društvom v KS. za različna srečanja in sestanke. Društvom, ki so nas prosila za finančno pomoč, smo po najboljših močeh tudi pomagali. Vsako leto naša KS sodeluje pri Jurčičevem pohodu; takrat na Polževem ob sodelovanju gasilcev iz Kriške vasi delimo brezplačni čaj za vse pohodnike. Skupaj s TD smo organizirali tudi čistilno akcijo in tako poskrbeli za urejenost naše okolice. Krajevno glasilo je izšlo štirikrat letno. Ne pozabimo tudi starejših občanov naše KS, ki jesen življenja preživljajo v domu starejših občanov ali pa so na svojih domovih. V času božično-novolet-nih praznikov jih obiščemo in obdarimo s skromnim darilom, z njimi pa tudi prijetno pokramljamo. Naj omenim še, da je bila končno zgrajena tudi protihrupna ograja v naselju Dedni Dol; to je bil še stari dolg Darsa. V poletnih mesecih je bil sklenjen dogovor med Pošto Slovenije in podjetnikom Milanom Pušljarjem za izgradnjo nove pošte v Višnji Gori. Generalni direktor Pošte Slovenije je bil na ogledu prostorov sedanje pošte in zagotovil, da bodo v sodelovanju z izvajalcem del novo pošto v Višnji Gori odprli do konca leta 2007. V našem mandatu smo izvedli postavitev prepotrebnega bančnega avtomata ob trgovini v Višnji Gori. V letošnjem letu nam je uspelo, da je bivša stavba Iskre ponovno oživela, saj v njej že od avgusta deluje podjetje ALTEL. V gradnji je tudi novi objekt podjetja ELVEZ, kjer kljub tragični izgubi direktorja podjetja gradijo nove prostore. Menim, da smo v 4-letnem mandatu v glavnem izpeljali zastavljene cilje, kar je ob sprotnem reševanju tekoče problematike več, kot smo pričakovali. Dela je ogromno, a s skupnimi močmi lahko dosežemo veliko. Tudi v prihodnje bo treba v našem kraju veliko delati, zato upam, da bo novi svet KS Višnja Gora uspešen in da bo skrbel za to, da se bo Višnja Gora še naprej uspešno razvijala. Predsednik sveta KS Višnja Gora Janko Zadel Ivančna Gorica, oktober 2006 /vabv ABV KOVINSKI IZDELKI d.o.o. Sela pri Dobu 3 1296 Šentvid pri Stični e-mail: abv@abv.si www.abv.si Tel. 01/780 50 23, 01/780 50 24 Fax: 01/78 74 518 [3ZMJ®™ 00® P^gM IZDELAVA in MONTAŽA: • težkih in lahkih jeklenih konstrukcij • jeklenih stopnišč z ograjami, • nadstreškov in manjših podkonstrukcij, • ograj in izdelkov iz inox materiala • dobava in montaža izoliranih strešnih in jeklenih fasadnih plošč • drugi jekleni izdelki iz dejavnosti STORITVE • svetovanje in izdelava delavniške dokumentacije in PZI projekta Kontaktni osebi: Andrej Verbič 041 628-606 in Anton Jakše 041 569-665 POLŽI NA ŠPIKU DRUGI TRADICIONALNI POHOD PO POTI DVEH SLAPOV vico ter odšli na pot proti Špiku. Mešani gozd se je kmalu spremenil v nizka iglasta drevesa, pot pa se je vila sem in tja ter se neusmiljeno vzpenjala. Polži smo hodili v strnjeni koloni, nihče ni uhajal naprej in nihče ni zaostajal. Bili smo prav usklajen tim, bi lahko rekla. Vmes smo imeli nekaj postankov, ki smo jih izkoristili za takšne ali drugačne priboljške in okrepčilne napitke. Zelo dolgo smo hodili po senčni strani, vendar je višje tudi za nas posijalo sonce in nas spremljalo vse do vrha. Tudi na tej poti smo se preizkusili s klini in jeklenicami, na posameznih predelih pa smo imeli na glavah tudi zaščitne čelade. Na vrhu pa smo si privoščili dolg počitek in veliko užitkov v lepem razgledu. Toda vsega lepega je enkrat konec in treba je bilo misliti na odhod v dolino. Po melišču smo vsi hitro napredovali, saj nam je ostalo v nogah od zadnjega spusta, ko smo se po brezpotju spustili proti Kokrski dolini. Potem pa nas je čakal še spust po Kačjem grabnu. Prav zanima me, ali ima ime po kačah, ki tam bivajo, ali po tem, ker je dolg, kot bi se vse kače tega sveta postavile v vrsto. Pot se je vila kot jara kača (verjetno napačno zaznavanje časa zaradi utrujenih nog). Le zakaj imam palice, če mi pa nič ne pomagajo, sem večkrat pomislila. Potem pa smo pred sabo zagledali makadamsko cesto, po kateri smo po nekajminutni hoji prispeli do mostu čez Veliko Pišnico, na dogovorjeno mesto s šoferjem. V mrzli vodi smo se osvežili, preoblekli in se odpeljali do Jožice, kjer so nam spekli odlične pice. Doma sem ugotovila, da so mi palice zelo pomagale pri spustu, saj me noge niso prav nič bolele. Odlično smo se imeli. To Polži pač znamo, sem še rekla sodelavki. S. Rogelj *HIAB 800 - nosilnost 181, max. doseg roke 29 m*. Kateri hrib si pa tokrat osvojila, me je vprašala sodelavka, ko sem v ponedeljek stopila skozi vrata pisarne. Ker ni planinka, ji tistega hriba nisem zamerila, temveč sem ji z veseljem takole povedala: V soboto se nas je zbralo 16 Polžev: večjih, malo manjših, mlajših, malo starejših ... Pisana druščina z veliko dobre volje. Po zanimivi vožnji preko vseh možnih zastojev smo se pre-bilj do Gozda Martuljka, od koder smo se po gozdni poti povzpeli do Martuljških slapov, do zgornjega celo po klinih: fascinantno! Ob povratku smo se okrepčali »Pri Ingotu«, nato pa pohiteli do avtobusa. Čakala nas je namreč še vožnja do ceste na Vršič, kjer smo po nekaj zavojih zapustili avtobus in po slabi urici hoje prispeli do Koče v Krnici. Tudi tukaj so me prijetno presenetili s postrežbo in okusno hrano. Prav tako je njihov samopostrežni hladilnik nekaj posebnega (tako kot letna kuhinja Pri Ingotu). Ker so noči že mrzle, so imeli v koči lepo zakurjeno. Naslednji dan nas je čakalo veliko hoje, zato smo zgodaj polegli po posteljah in brez prehudega smrčanja prespali noč. Bujenje je bilo zgodaj zjutraj, ko je bila zunaj še tema. Pojedli smo zajtrk, popili čaj ali ka- hoje, ko smo se povzpeli še preko Gradišča nad Višnjo Goro in tam pozvonili pri nedavno postavljenem križu, smo na Malem Vrhu dopolnili zbirko kontrolnih žigov, postregli smo si s čajem, vrli organizatorji pa so nam ga urno »pohladili« s kakšnim dodatkom. Od tam nas je pot vodila navzdol v dolino slapov Kosce, kjer smo po zavarovani poti ob slikovitih leh-njakovih slapovih sestopili proti Staremu trgu in naprej na izhodišče - h gasilskem domu v Višnji Gori. Avtomobili so nas še vedno čakali na prostornem parkirišču, člani planinskega in gasilskega društva pa so nam v času naše odsotnosti pripravili odličen golaž, ki nam je nadomestil nedeljsko kosilo. Razpoloženje seje ob domači glasbi kar samo stopnjevalo, planinci pa smo na toplem jesenskem soncu dolgo izmenjavali vtise s prehojene poti, s preteklih tur in hkrati tudi kovali načrte za prihodnje planinske izlete, ki nam tako popestrijo vsakdanjik. vodnik PZS Roman Tratar Že drugo leto zapored je planinsko društvo Polž iz Višnje Gore na zadnjo nedeljo v septembru pripravilo zelo zanimiv pohod po Poti dveh slapov. Čudovito vreme, dobra organizacija in veliko število pohodnikov od vsepovsod (blizu 250) so najavili lep planinski dan, lahko bi mu rekli celo planinski praznik. Organizatorji so se letos zares potrudili, saj je vse teklo kot po maslu. Približno 15 kilometrov dolga pot je bila letos registrirana in nedolgo tega uradno markirana, ob prehodih potokov so bile urejene brvi in zaščitne ograje. Vsekakor pa nas je najbolj fascinirala lestev v bližini prvega slapu Višnjice, ki je po-hodniku ponudila tudi možnost gibanja po zahtevnih poteh, kot to lahko počnemo na tako imenovanih ferratah v visokogorju naših Alp ali Dolomitov. Že na štartu pri gasilskem domu smo se ob prijavi lahko okrepčali s kavo ali čajem, pozneje smo se lahko osvežili tudi na 747 metrov visokem Kuclju, kjer smo pohodniki v prijavni karton pristavili že drugi žig. Po slabi uri USPEŠNO IZPEUJ V prejšnji številki Klasja smo predstavili delo v Jamarskem klubu Krka. Po ocenah okolja in tudi prejetih pohval ocenjujemo, da smo doslej veliko naredili. Predvsem prejete pohvale nas vzpodbujajo k še bolj zagnanemu delu v bodoče. Tokrat se bomo osredotočili na kratek povzetek o pravkar minulem dogodku v naši organizaciji. Kot smo že najavili, smo bili izbrani za organizacijo izpitov za naziv »Jamar pripravnik«, ki smo jih uspešno izvedli v soboto, 23. septembra, na Krki. V sklopu priprav na dogodek smo morali pripraviti izpitni prostor za preverjanje teoretičnega znanja in tudi opremiti steno za izpit pred jamo Poltarico. Pripravili smo tudi družabni prostor za 23 tečajnikov, strokovno vodstvo in druge goste. V sklopu priprav na izpite smo za naše tečajnike še zadnjič pred izpiti poskrbeli tudi z napotki in osvežitvijo znanja ter treningom v steni. Že ob prihodu smo s pomočjo sponzorjev vse obiskovalce presenetili z odličnim golažem in brezalkoholno pijačo. i IZPITE NA KRKI Preverjanje znanja se je začelo po uvodnih besedah predsednika Jamarskega kluba Krka Marka Pavlina in vodje izobraževalne službe Jamarske zveze Slovenije Franje Drole. Preverjanja teoretičnega in praktičnega znanja se je udeležilo kar 23 kandidatov iz Jamarskih klubov Krka, Črnomelj, Rakek, Prebold, Velenje, Bled in Ajdovščina. Drug za drugim so uspešno opravili vsa vprašanja in zadane naloge. Največ znanja so pokazali kandidati iz našega kluba. Očitno se je večmesečno kvalitetno delo naših inštruktorjev obrestovalo. Po končanih izpitih je sledil neobičajen krst, podelitev priznanj in družabno srečanje. Prisotni inštruktorji Jamarske zveze Slovenije so na podlagi dolgoletnih izkušenj pohvalili organizacijo in postrežbo na tem dogodku. Brez pomoči sponzorjev nam to ne bi uspelo. Iskreno se zahvaljujemo Komunalni gradnji Grosuplje; NLB, d.d., Podružnica Moste, Poslovalnici Ivančna Gorica; Armex Ivančna Gorica; Liberalni demokraciji Slovenije Ivančna Gorica; Občinski turistični zvezi Ivančna Gorica; Stanetu Podržaju, ki nam je zagotovil električno energijo. Hvala tudi vsem, ki so nam dovolili in omogočili dogodek izpeljati na njihovem zemljišču ali nam kakorkoli pomagali. Jamarski klub Kika Ivančna Gorica, oktober 2006 9 mÊjmsJ wttm cmimŒ se®™®® ŽUPNIJSKA KARITAS IVANČNA GORICA SE PREDSTAVI Velikokrat slišimo takole vprašanje: »Ali ste veste, da v Ivanini Gorici deluje Karitas?« » Ne, kje pa to sploh je? Kaj pa delajo?« To je odgovor. Pa vendar smo skupina veselih, pogumnih, razumevajočih, odprtih ljudi. Člani Karitasa delujemo že od leta 1991 naprej, neprekinjeno. veliko, zlasti če je družina velika. Vse starejše, bolne in invalide vsako leto obiščemo za božič in veliko noč. Posebej skrbno pa se pripravimo na obisk za rojstni dan in za srečanje z ostarelimi, bolnimi in invalidi. Kako so starejši srečni, če jih tja pripeljejo njihovi otroci ali celo vnuki! V začetku smo pomagali s hrano in higienskimi potrebščinami, saj je bil to čas materialnih stisk, posebej pri beguncih. Sčasoma pa je potreba po hrani in obleki postala manjša; ljudem povzročajo stiske drugi vzroki. V sodelovanju s Škofijsko Karitas so nastale akcije: družina, otroci nas potrebujejo (to je pomoč pri nakupu šolskih potrebščin) in počitnice. Odziv tistih, za katere smo menili, da potrebujejo pomoč, ni bil prav velik, saj je treba napisati prošnjo s svojimi podatki - posebej so važni podatki o dohodku. Nihče noče biti reven, pa vendar potrebuje Ni nam žal časa in denarja, ki ga žrtvujemo za našo dobrodelno dejavnost. Vsi vemo, da je dobrota podlaga za ljubezen. In ljubezen do bližnjega je Karitas. Vsi ste lahko naši javni ali anonimni sodelavci. Poglejte v oči sosedu in mu zaželite dober dan. To je začetek. Oči vedno povedo resnico, jezik pa ne! Prisrčen stik s človekom je zelo pomemben, ko obiskujemo bolne in osamljene. Dragoceni so trenutki, ko vidimo solzo v očeh ali ko se zazremo v hvaležne oči. Hvala vam, starši, ker vzgajate otroke tako, da ne bosta babica ali dedek zanimiva le takrat, ko ga peljeta k »najboljšemu sosedu«, kjer si lahko izbere, kar želi. Da bo z veseljem prišel k njemu ali njej, ko bo v bolnici, v domu za starejše ali doma, ko bo osamljen in bo potreboval nekoga, da mu kaj prinese iz trgovine ali le poklepeta z njim. Hvala vsem, ki vzgajate mlade tako, da ne bodo videli le sebe. Vseh novorojenih smo kar najbolj veseli in jih ob koncu leta obiščemo ter jim poklonimo manjše darilo. Kaj bi bilo, če ne bi bilo Miklavža? To je res nekaj posebnega, saj se naši mladi iskreno trudijo za popestritev sporeda in tudi otroški zbor je čudovit. Me, »karitasovke«, pa z veseljem pomagamo pri pripravi ostalega. Vsi tisti, ki pripeljete ljudi k sv. maši, v trgovino ali k zdravniku, ste že Karitas. Če je treba, pomagamo tudi mi. Kaj vse lahko naredimo sami, pa nismo »karitas«? Imejmo odprte oči in toplo srce, pa bomo lahko veliko storili. Pri tem naj nam pomagata Bog in naša priprošnjica, mati božja Marija. Gospodu župniku Jožetu Kastelicu pa želimo moči in vztrajnosti, da bo vodil svojo župnijo in Karitas tako uspešno kot do zdaj. Ob tej priložnosti se člani Karitasa najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste že ali še boste darovali za dobrodelne namene. Prav tako prisrčna hvala g. Juvanu, ki je čudovito vodil mašo in spremljal svoje pesmi na kitari. Ema Griinbacher ŠENTVIŠKI PRITRKOVALCI DELOVNI TUDI POLETI Letošnje poletje je bilo za šentviške pritrkovalce polno novih doživetij. Tudi na račun novih miniaturnih zvonov. Dober glas seže v deveto vas. Glas o novih miniaturnih zvonovih v Šentvidu pri Stični se je namreč hitro razširil, tudi preko meja Slovenije. Tako smo se šentviški pritrkovalci v začetku julija, na povabilo pritrkovalca g. Petra Hribernika iz Zehpolja na Koroškem, udeležili blagoslovitve nove kapelice v Šentjakobu v Avstriji. Pritrkavanje na miniaturne zvonove je bilo prava popestritev v veliko veselje vseh navzočih. Predvsem starejši so s prijetnimi spomini na stare čase prisluhnili veselim melodijam zvonov. Z mlajšo in srednjo skupino smo nato sodelovali na poletni pritrkovalski šoli, ki je zadnji teden v juliju potekala v Vipavskem križu. V začetku avgusta, na praznik sv. Roka, smo se na povabilo organizatorja udeležili pritrkovalskega srečanja v Gorici v Italiji. Srečanje, ki je nekoč nosilo pridih tekmovanja, poteka že 30 let in druži predvsem pritrkovalce iz zamejstva in Vipavske doline, vsako leto pa povabijo še dve skupini iz drugih koncev Slovenije. Na praznik Marijinega vnebovzetja nas je pot spet vodila v Italijo, v Mos-so, kjer je bilo vsakoletno srečanje pritrkovalcev. Kot »eminentni gostje« smo imeli to čast, da smo lahko pritr-kavali med procesijo, ki so jo imeli na ta dan. Odzvali smo se tudi povabilu iz Velenja, kjer smo z miniaturnimi zvonovi sodelovali pri slovesni maši na prostem ob praznovanju krajevne skupnosti Staro Velenje. Kot vsako leto smo tudi letos sodelovali pri maši na letališču v Šentvidu. Prvo nedeljo v septembru smo se udeležili pritrkovalskega tekmovanja I. glas sv. Martina v Brjah na Vipavskem. Župnijo smo zastopali s tremi pritrkovalskimi skupinami. Tekmovanje je potekalo v zvoniku cerkvice sv. Martina, v katerem domujejo trije železni zvonovi. Prav ti so še pred nekaj leti vabili k bogoslužju v Novi Štifti na Dolenjskem. V dveurnem »koncertu zvonov« se je predstavilo 23 pritrko-valskih skupin, med njimi tri iz Italije. Kljub močni konkurenci šentviški pritrkovalci tudi tokrat nismo odšli domov praznih rok. Srednja skupina je v skupnem seštevku osvojila tretje mesto in poleg umetniško izdelanega priznanja prejela tudi praktično nagrado. Drugo mesto so osvojili pritrkovalci iz Novega mesta, prvo pa pritrkovalci iz Šmarja - Sapa. OD SIMPOZIJA DO RAZGLASITVE METROPOLIJE V MARIBORU V prvi polovici septembra je v Ljubljani pod okriljem Znanstveno-raz-iskovalnega centra SAZU potekal mednarodni simpozij o ljudski glasbi z naslovom »Zajuckaj in zapoj«. Zaključil se je s prireditvijo, na kateri je mlada raziskovalka Mojca Kovačič skupaj s sodelavci predstavila slovensko posebnost igranja na zvonove - PRITRKAVANJE. Prireditev, ki je potekala tudi v angleškem jeziku, je bila v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Poleg pritrkovalcev iz Gorenjske, Štajerske in Primorske smo sodelovali tudi Šentvidčani in predstavili avtohtono dolenjsko pritrkavanje. Nastopili smo z izvirnimi šentviškimi melodijami Jurčič, Radetski in Vaser marš po amfah. Vrhunec našega poletnega dela je bilo pritrkavanje v Mariboru na slovesni razglasitvi mariborske metropolije in umestitvi prvega mariborskega nadškofa dr. Franca Krambergerja. Šentviški pritrkovalci smo hvaležni in veseli, da je za nami tako bogato poletje. Predvsem zato, da smo lahko z veselo glasbo zvonov polepšali in povzdignili marsikatero praznovanje. Nove izkušnje nam dajejo moči za nadaljnje delo in hkrati potrjujejo, da je pritrkavanje še kako živa glasba. Jože Mehle Pritrkovalci v Avstriji. KJE SO TISTA LETA... Pravijo, da so šolska leta najlepša. S posebno toplino se jih spominjamo potem, ko mine od njih kar nekaj časa. Sošolki Vida in Olga sta trdno sklenili, da ponovno zbereta zdaj že precej odrasle fante in dekleta, ki so v prvi razred stopili med leti 1946 in 50. Brskati sta začeli po imenikih, poizvedovati pri znancih in tako jima je s precej truda in volje uspelo razposlati vabila. V Temenici so imeli le dva razreda in vsi sošolci niso bili enake starosti. Po mnogih letih so imeli nekateri težave s spoznavanjem, vendar je dobra volja kmalu zamenjala zadrego. Vzdušje se je le stopnjevalo, nekateri pa so bili še posebej razposajeni. Druženje je hitro minilo, številni izrazi zahvale pa potrjujejo, da se je bilo vredno potruditi. Pa nasvidenje naslednje leto! Lojze Grčman Zdravstveni dom Ivančna Gorica v sklopu preventivnih delavnic za preprečevanje srčno-žilnih bolezni v oktobru brezplačno organizira: • 4 srečanja na temo ZDRAVA PREHRANA Predviden začetek srečanja bo 20. 10. 2006. Ker je število udeležencev omejeno, se je treba predhodno prijaviti na telefon številka 01/781-90-20, kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije. Vsebina srečanj: a.) prehrana Slovencev b.) osnove zdrave prehrane c.) 12 korakov do zdrave prehrane d.) prehrana pri sladkornem bolniku in bolniku, ki ima zvišan holesterol Vsako srečanje traja približno 2 uri, po predavanju so možna tudi individualna srečanja. . TEST HITRE HOJE na 2 km, ki bo potekal v soboto, 21.10. 2006 med 9. in 13. uro na športnem igrišču OŠ Stična. Vsi, ki ste stari od 18 do 70 let in želite spoznati stopnjo vaše telesne sposobnosti, pridite športno oblečeni in obuti in vsaj 2 uri po obilnejšem obroku. Test hitre hoje ni priporočljiv za ljudi, ki: - imajo povečan krvni tlak nad 170/90 - imajo bolečino v prsnem košu - angino pektoris - so v zadnjem letu preboleli srčni infarkt - imajo bolečine v sklepih ali akutno revmatsko obolenje sklepov - imajo akutna prehladna obolenja ali vročinska stanja Lepo povabljeni! 10 Ivančna Gorica, oktober 2006 o o VESELO SNIDENJE ČLANOV UTŽO »Končno so počitnice za nami, spet smo skupaj!« Tako radosten je bil svečani začetek tretjega »študijskega leta« Univerze za tretje življenjsko obdobje v torek, 10. oktobra 2006, v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Mladenič z mehkim srcem in čudovitim glasom - Marjan Novina - je prijetno srečanje začel s svojimi tenkočutno izbranimi melodijami in navdušeno množico čisto prevzel. Topel in spodbuden nagovor župana Jerneja Lampreta nas je tudi tokrat navdušil. Seveda smo se mu zahvalili za vso moralno in materialno podporo, na kar računamo tudi v bodoče. Predstavnici U3 Tatjana Lampret in ¿3 i m if 'M w <> ir- Le kam naj se vpišem ob tako pestri ponudbi? Marijan Novina, glasbenik z mehkim srcem. Martina Kralj sta članom, letos je na novo vpisanih 20, predstavili program predavanj, delavnic in študijskih krožkov. Dogodek je spontano obogatila Martina Kralj s svojo lepo energijo, človeško toplino in vajami * za dobro počutje. Tudi letos se bomo srečevali s priznanimi strokovnjaki in aktualnimi družbenimi temami, upoštevajoč predloge in ideje programskega sveta in posameznih aktivnih članov U3. Spet bomo življenjskim modrostim dodajali nova znanja in spoznanja, sooblikovali novo podobo staranja, se vključevali v različna ustvarjalna področja, skrbeli za svoje zdravje, vitalnost in notranjo harmonijo, vse pa oplemenitili z žlahtnim prijateljevanjem in raziskovanjem lepot Slovenije. Tisti, ki ste vpis zamudili, se nam še vedno lahko pridružite! Oglasite se v prostorih ZKD - nad knjižnico - Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica. Dajte si novo priložnost! S. T. SVETOVNI DAN UČITELJEV NA SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA PRESENEČENJE ZA NAŠE PROFESORJE V četrtek, 5. oktobra, so dijaki ekonomske šole v okviru projektnega dela pripravili presenečenje za dan učiteljev in tako izrazili priznanje učiteljevemu delu in poslanstvu. Pri projektu smo sodelovali trije dijaki: Grega Skerbiš, Nevenka Novak in Tina Praznik, naša mentorica pa je bila profesorica Jožica Strmole. Cilj tega projekta je bil, da smo dijaki presenetili in seveda razveselili vse profesorje naše srednje šole. Pripravili smo jim cvetje, na vsaki vrtnici pa je bila še misel, namenjena profesorju. Bili so zelo presenečeni in so izrazili veliko zadovoljstvo ter se na koncu posladkali še s torto, ki smo jim jo priskrbeli dijaki. • Pripravila Tina Praznik ODMEVI V LITERARNEM KROŽKU 5. RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE STIČNA Učitelj Če si potreben pomoči, žvižgati ti treba ni, nikar ne vpij juhuhu, saj učitelj je že tu. Učitelju ne prikrivaj nič, saj hitro ugotovi, če pravi tič si ti. Ko učitelj pridrvi, mu težavo ponoviš. Ce poveš, kaj grize te, ti on lahko pove prav vse. Ko učitelj odbrzi, mi po šoli se podimo in kot nori zakričimo: »Konec ur za danes je.« Karin Pantar in Leja Retelj, 5.c Moje misli... Če ne bi bilo učiteljev, bi bil svet veliko bolj neumen. Kdo bi učil nove generacije? Seveda smo včasih jezni nanje zaradi slabe ocene ali ker so nas okregali, vendar je bilo tako naše znanje in vedenje. Nekateri nam morda niso všeč, nekatere imamo raje, bistvo pa je, da nas dobro naučijo. Morda se zgodi, da so nam učitelji tudi v tolažbo. Lahko pa so nam tako ljubi, da zaradi njih radi hodimo v šolo, spet drugim pa le-ta nič več ne diši. Kakršni koli že so učitelji, živeli bomo skupaj in se učili. Eva Levstek, 5. a Mentorica: Marinka Boljka ANGLEŠKA DELAVNICA Šesto in tudi sedmo šolsko uro se je izvajala angleška delavnica v učilnici 48. Delavnice so nova ponudba šole, ki je pravzaprav zabavni dodatni krožek. Vodi jih profesorica Maja Zaje Kalar, sodeluje pa nas približno za en razred dijakov iz vseh prvih letnikov. Letos so nam bile na voljo tri delavnice. Ta, ki jo opisujem, je bila 26. septembra, na svetovni dan jezikov. Najprej smo se porazdelili v skupine in si izbrali temo ter plakat, katerega barva nam je bila najbolj všeč. Seveda smo si izbrali tudi jezik, v katerem bodo besede na plakatu. Izbrani so bili: slovenščina, angleščina, nemščina, francoščina, španščina ter italijanščina. Izžrebali smo listke, na katerih je pisalo, kaj moramo v besedah izraziti (na primer: kako se reče določeni hrani v francoščini), a se tega nismo strogo držali, tako da smo delali kar malo po svoje. Profesorica nam je dovolila uporabiti internet, da smo poiskali podatke, pa tudi slovarje je prinesla. Delo je bilo zelo zanimivo in tudi zabavno. Čas je kar prehitro minil. Končni izdelki so bili plakati, ki smo jih nalepili pred učilnico. Ob koncu dela je prišel tudi ravnatelj: na kratko smo mu poročali o svojem delu pa tudi slikali smo se skupaj. Zarja Hegler, dijakinja l.i, S SJJ Ivančna Gorica PLUS WW KOREKT PLUS- jezikovna šola In storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Ivančna Gorica, oktober 2006 11 I^Jajlepse je delati ponoči 1 rimož Mlakar prihaja iz Roba, ki je od Pekarne Grosuplje oddaljen dobrih dvajset kilometrov. V pekarni je prvotno opravljal različna dela in spoznaval skrivnosti izdelave dobrega kruha. kljub temu da je Primož vsaj na začetku pogovora deloval nekoliko zadržano in nezaupljivo, nam je povedal, da mu je v veliko zadovoljstvo zaupanje, ki so mu ga izkazali v pekarni, ko so mu pred osmimi leti omogočili priučitev za pekovski poklic, saj danes je predpečnik. ^fej- Malnar - Sm&jE" njegova H.»?''" I skrivnost je v " ___ , tradicionalnim ; ■ • *"•»•., dolgotrajni " metodi priprave. ..... »P rf A. rejmem oblikovano testo, položeno v »peharčke«, vse preštejem, vpišem v računalnik, pripravim za vzhajanje in kasnejšo peko,« opiše svoj delovni vsakdan Primož. Vse peči, s katerimi dela v Pekarni Grosuplje, so tehnološko dodelane in računalniško vodene. Postopek vnosa in iznosa kruha v peč je popolnoma avtomatiziran. »Zadnje čase večinoma pečem kruh, en teden sem na štrucah, en teden na hlebcih. Če delam v popoldanski izmeni, delam oboje in še pecivo. Veliko je tega, več tisoč izdelkov.« Med različnimi vrstami kruha, ki jih pripravlja s svojimi rokami, pa najraje poseže po Malnarju. Najverjetneje je razlog njegove izbire v specifičnem postopku izdelave. Malnarja namreč pripravljajo po tradicionalni, dolgotrajni metodi z dodajanjem kislega testa. Od peciva pa ima najraje sirovo in zrnato štručko, obe pravilno pečeni, saj pri njiju vedno opazi tudi najmanjšo napako pri peki. Med pogovorom se je Primoževa začetna zadržanost postopoma popolnoma razblinila. »Predvsem je pomembna pravilna in dosledna priprava Predpečnik Primož Mlakar je eden izmed prvih »krivcev« dobrot Pekarne Grosuplje. testa za vzhajanje,« nadaljuje s predstavitvijo svojega dela. »Najraje delam ponoči, takrat je najlepše,« . odločno pove Primož in v njegovem glasu je zaznati malce skrivnostni ton. Odgovora na vprašanje, zakaj ponoči, nam ni izdal in naj ostane njegova skrivnost. Morebiti se odgovor skriva v tradiciji pekovskega poklica? Peki namreč svoje znanje skrbno negujejo ter ga pazljivo prenašajo iz roda v rod. Primož Mlakar je gotovo eden tistih, ki to znanje ima. 'Vekama nosti te sledi govorijo tudi pričevanja nekaterih starejših Dražanov (Jožefa Brozovič - Ropasova mati in Malnaijev Tine - moj oče), da se je pri tej kmetiji še na začetku 20. stoletja reklo Pri Mihatovcu. Kmetija je bila v prvem desetletju 20. stoletja prodana na dražbi in od tedaj je prišlo k hiši novo ime - Skončnik. Če bi bila domačija mojstra Mihaela locirana na Lahovču. kot menijo nekateri, zakaj bi si takratni mojster postavil kapelo toliko stran od doma (najmanj onkraj potoka Višnjice, ki dolino deli na dvoje) in kako bi se po drugi strani arhitektura Lahovške hiše lahko ohranila v tolikšni originalnosti, če bi bila zgrajena v 12. stoletju, ko je moral biti celo stiški samostan v naslednjih stoletjih temeljito prenovljen? Daje bila Mihatovčeva hiša v prvobitni obliki grajena veliko skromneje, kot je bilo zgrajeno Lahovče, je razvidno tudi iz prikazanih slik. Razmeroma skromna oprema zgradb, razen solidnih zidov, ki jih je gradil mojster Mihael, priča tudi o tem, da sta bila stiški samostan in prvotna bazilika (imela je celo lesen strop in lesen zvonik) prav tako zgrajena razmeroma skromno in samo z domačimi materiali, ki so bili takrat na voljo. Mihatovčeva hiša je bila še na začetku dvajsetega stoletja pokrita s slamo, kar je značilno za vse kmečke hiše v tistem času. Neposredno ob nekdanji Mihatovčevi hiši je še po drugi svetovni vojni stala mogočna lipa, ki je morala imeti večstoletno zgodovino. V Dragi pustijo sledi tudi italijanski mojstri Druga sled o graditeljih stiškega samostana v Zgornji Dragi je domačija Lahovče, neposredno ob stari cesti Ljubljana-Novo mesto. Ta hiša po svoji zasnovi in načinu gradnje še danes izdaja solidnega gradbenega mojstra, ki je verjetno prišel iz današnje Italije. Lahe so začeli imenovati nekdanje prebivalce severne Italije Langobar-de; drugih Romanov, kot so Francozi, Spanci in Portugalci, niso tako imenovali; so pa bili vsi Romani Latini; Romani so vsi narodi, katerih jeziki so se razvili iz nekdanje latinščine. Ni znano, kdaj so pri gradnji stiškega samostana sodelovali tudi italijanski mojstri, zelo verjetno pa je, da v 17. stoletju, ko je bila stiška bazilika barokizirana. Barok se je začel razvijati šele konec 16. stoletja in je trajal do 18. stoletja. Najmočneje se je uveljavil prav na podro- čju današnje Italije. Zadnjič je bila stiška bazilika obnovljena v 18. stoletju, leta 1760. Obnovo je tedaj vodil neki C. Zulliani. Priimek očitno izdaja italijanskega gradbenega mojstra. Izgleda, da seje on ali kak njegov sodelavec po končanem delu v Stični tudi naselil v našem kraju in po njem je domačija v Dragi dobila ime Lahovče. Značilna baročna arhitektura hiše na Lahovču (glej sliko masivnih obokov) potrjuje domnevo, da je bila ta hiša zgrajena v času baro-kizacije stiške bazilike in samostana, in ne prej. Notranji detajl gradnje hiše z imenom Lahovče (masivni oboki izrazito izdajajo baročni način gradnje te domačije) Lahovški mlin v Zgornji Dragi Domačija Lahovče ni imela posebno veliko zemlje, kar se v dokumentih izrecno navaja za Mihaela in njegovo domačijo, imela pa je v svojem odseku v posesti potok Višnjico in na tem potoku so nekdanji lastniki zgradili mlin, ki je do nedavnega, ko je bil v sedemdesetih letih preteklega stoletja odstranjen, na stiškem koncu nosil ime Lahovški mlin v Zgornji Dragi. Današnja Lahovška mama Stanka me je opozorila na nekaj, česar sem se pozneje tudi sam spomnil: da je namreč pot do tega mlina nekdaj, ko še ni bilo starega kamnitega mostu preko Višnjice v Dragi, potekala kar preko potoka kakih sto metrov višje od starega mostu, kjer so bili bregovi speljani položno in voda ni bila preveč globoka (razen ob povodnjih), ker je bil potok na tem mestu razširjen in so bila tla nasuta z grobim peskom. Ta mlin je leta 1906 za svojo doto kupil moj stari oče France Skubic, ki pa je prihajal iz čisto drugega (gornjega) konca višnjegorske doline; bilje namreč Smrekaijev iz Dednega Dola. Ne vem iz kakšnih razlogov svojega domačega imena Smrekar moj stari oče v Drago ni prenesel (najbrž to ni bilo možno, ker je to ime bilo še naprej vezano na njegovo rodno kmetijo v Dednem Dolu), čeprav, kolikor je meni znano, njegova družina, ki se je naselila v tem mlinu, ni prav rada slišala vzdevka Lahovški, tako da je bila ta domačija v višnjegorskem koncu znana samo kot Malnarjevi iz Drage. Solidna gradnja tega mlina in še bolj masivni oboki v govejem hlevu (štali) in kleti ob njem v gospodarskem poslopju lahovškega mlina prav tako izdajajo baročnega gradbenega mojstra stiškega samostana. Pozneje se je ta način gradnje obokov uveljavil širše v slovenskih krajih, zlasti ondot, kjer so gradili premožnejši kmetje, ki so lahko najemali tudi tuje mojstre, npr. na Gorenjskem, Štajerskem in v Savinjski dolini. Domačija Lahovče v Zgornji Dragi danes Nekdanji Lahovški mlin v Zgornji Dragi (v ospredju gospodarsko poslopje, en del je velban z masivnimi oboki, kar v ostalih kmečkih hišah v tistem času ni bilo običajno) Lahovški mlin in svojega očeta omenjam zategadelj, ker je najbolj verodostojna priča poleg Ropasove matere iz Zgornje Drage, ki jo je v svoji knjigi z naslovom Predno odidem (Družina, Ljubljana 1998) omenjal tudi Marjan Zadnikar, najbolj študiozen preučeva-lec in opisovalec stiškega samostana (o opatiji je izdal kar štiri knjige). Zadnikar piše, da se je pri današnji domačiji Skončnik nekdaj reklo pri Mihatovcu in daje bil njen zadnji lastnik prodan na dražbi, ker je bil slab gospodar in se je popolnoma predal konstruiranju večno gibalnega stroja (perpetuum mobile). Ali ne izdaja tudi to določenih genov, ki so bili morda preneseni v ta rod iz daljne preteklosti in niso najbolj značilni za dolenjsko kmečko prebivalstvo v tistem času? Po pripovedovanju mojega očeta je imel zadnji Mihatovc izdelane zelo natančne načrte in zahtevne izračune, kako bi bilo mogoče izdelati ta večno gibalni stroj, ki razen zagonske ne bi potreboval nobene energije in bi večno tekel. Sklepna misel o sledeh graditeljev samostana Po moji sodbi gre v Zgornji Dragi najmanj za dve različni sledi o graditeljih stiškega samostana: za mojstra Mihaela iz 12. stoletja (nekdanja Mihatovčeva domačija) in za nekega manj znanega italijanskega mojstra, ki se je očitno vključil pozneje, pri barokiziranju stiškega samostana ali še pozneje in je zgradil domačijo, ki še danes v Dragi nosi ime Lahovče. Zato je ta domačija v Zgornji Dragi veliko bolje ohranjena v originalnem stilu, kot je nekdanja veliko starejša Mihatovčeva hiša, ki je morala biti vmes že tudi obnovljena in verjetno večkrat predelana. Tudi stiški samostan ne bi danes izgledal tako, kot izgleda, če ne bi na njem skozi stoletja opravili številnih prenov in prezidav. Kolikor toliko nespremenjen je stiški samostan od časa baročne prenove v 17. stoletju. Bajka o nastanku grba stiškega samostana Naj mi bo dovoljeno, dotakniti se še legende o nastanku grba stiškega samostana. Jože Mlinaric v svoji knjigi Stiška opatija 113 -1784 (Dolenjska založba, 1995) na straneh 34-35 piše: "Pripovedujejo, da se je ponoči spet podrlo vse, kar so delavci preko dneva pozidali, dokler niso zagledali nekega nepoznanega zelenega ptiča, ki je pogosto prepeval: Sit-hic, sit-hic. To jih je privedlo do tega, da so začeli samostan zidati na kraju, na katerem je ptič sedel." Mlinaric meni, daje to izmišljotina bistroumne in hudomušne glave. Neimenovanega pisca, ki je domneval, da bi ta pripoved znala biti resnična, imenovani avtor žaljivo diskvalificira kot pisuna. Naj mi bo dovoljeno, da tudi sam pomislim, da je le nekaj resnice na tem ptiču. Kaj mislite, da je ptič v grbu stiškega samostana res čista izmišljotina? Kaj pa če se je ob začetku gradnje stiškega samostana vendarle pojavljal in je lahko bil čisto naravnega izvora, in sicer da je to bila sova skobčevka (Sittich po nemško pomeni skobčevka). Skobčevka je izrazito dnevna sova, ki rada poseda na kakem vzvišenem kraju (tudi grmu) in se razgleduje za plenom. Toda ta sova je prebivalka severne Evrope, kjer so veliki gozdovi, in ni zelene, temveč črnorjave barve z belimi lisami. Bolj verjetno je, da je šlo za papigo skobčevko (Nemci jo tudi imenujejo Sittich), ki pa je lahko zelenkaste ali modrikaste barve, vendar ta ptica pri nas ne živi v naravi, ampak jo je moral nekdo izpustiti iz kletke. Kaj pa če je nekdo naučil papigo izgovarjati: sit-hic, kar pomeni položi tu, postavi tu, ker se ni strinjal s prvotno določitvijo kraja postavitve samostana? Nočno podiranje je znan pojav brez sodelovanja nadnaravnih sil (podnevi bi podiralca videli). Če pomislimo, so bili tudi menihi samo ljudje in nesoglasja med njimi niso nič posebnega (še posebej, ker so prvi menihi v Stično prišli iz dveh smeri: iz Francije in iz gornje Avstrije), potegavščine pa tudi ne. Praznoveija pa med takratnimi ljudmi tudi ni manjkalo. Upodobitev ptice v grbu stiškega samostana je stilizirana in intenzivno zeleno obarvana, zelo verjetno pa le predstavlja resničnega ptiča, ki je igral določeno vlogo ob začetku gradnje stiškega samostana. Za domnevo prevzemam odgovornost nase; tudi če bi me kdo imenoval pisuna ali še kaj hujšega. Sklicevati se neprestano na stare vire kot edine avtoritete (Valvasor, pater Pavel Pucelj) lahko pomeni enostavno prepisovanje tudi zmotnih razlag. Ali ni veliko tega nekritičnega prepisovanja znanega tudi v znanstvenih in strokovnih spisih v preteklosti? Valvasor je v opombah celo zapisal, da je morda šlo za kakega tujega človeka, ki je nosil zeleno obleko in se je pisal Vogel (ptič). Vsekakor zanimivo, vendar ni treba, da je tako skrivnostno in zagonetno. Teze o nastanku krajevnega imena Stična Na predavanju mag. Silva Torkarja v Društvu univerzitetnih profesorjev v Ljubljani februarja 2006 z naslovom Krajevna imena, ki so nastala iz staroslovenskih osebnih imen, je bilo navedeno, da je ime kraja Stična nastalo iz staroslovanske besede "žit", kar je pomenilo živeti ali življenje. Na moje vprašanje o morebitnem izvoru imena Stična po imenu samostana Sittich si predavatelj ni upal dati komentarja, ker da je omenjeno domnevo postavil že profesor Fran Ramovš in da o tem ne more biti več govora. Podobno je predavatelj reagiral tudi na domnevo neke kolegice, kaj je z razlago imena iz besede "zatišje", Zatičina in nato Stična. Z razglednice, ki je bila v obtoku med prvo svetovno vojno in verjetno tudi pred njo, je razbrati, da se je železniška postaja v Ivančni Gorici v tistem času imenovala Zatičina. Čudno je, kako naj bi ime, ki ga izpeljuje profesor Ramovš, nastalo že v prvi poselitvi Slovanov na tem ozemlju, ko kraja pred stiškim samostanom sploh še ni bilo. Še dolga leta po postavitvi samostana menihi niso dovoljevali naseljevanja domačinov, češ da hočejo imeti mir. Da se pri prevzemu zemljišča od oglejskega patriarha v 12. stoletju staro slovansko ime za kraj, če je resnično obstajalo, ni omenjalo, bi še nekako razumeli, saj so menihi prihajali iz Francije, cistercijanski meniški red pa je nemški in bi jih slovanske korenine lahko motile. Veliko utrjeno naselje, obdano s cvingerjem, katerega sledi so gomile onkraj stare ceste, ki pelje mimo Vira proti vzhodu, je v teh krajih obstajalo na Viru pri Stični že pred Rimljani (8. stoletje pred našim štetjem - železna doba). To pa je kar nekaj kilometrov stran od današnjega naselja z imenom Stična. Tako kot je Marjan Zadnikar v svoji zadnji knjigi o teh krajih zapisal, da Zgornja Draga pri Višnji Gori o sledovih graditeljev stiškega samostana še ni rekla zadnje besede, pa tudi o nastanku samega krajevnega imena Stična najbrž še ni bilo vse povedano. Valentin Skubic Ob pripravi tega besedila se zahvaljujem Skončnikovemu atu Janezu, Lahovški mami Stanki in Malnarjevemu očetu Lojzetu Potokarju iz Zgornje Drage ter Slavki Trnovšek iz Podboršta pri Šentvidu. Ivančna Gorica, oktober 2006 13 astram NOVEMU LITERARNEMU ZBORNIKU MEH OBČIN NA POf Že tradicionalno srečanje, ki ga na Muljavi vsako leto organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti skupaj s Kulturnim društvom Kresnička, vsakič znova prinese s sabo popolnoma nove energije, sveže literarne stvaritve, intimna pričakovanja in želje. Letošnje druženje literatov treh občin je potekalo pod strokovnim vodstvom pesnika, pisca radijskih iger in esejev Marka Elsnerja Grošlja. Udeležilo se ga je enajst naših zvestih literarnih ustvarjalcev, ki so nastopili s svojimi raznolikimi deli. Za tematsko izhodišče smo letos zastavili motiv gradov in se tako pridružili vsebini DEKD (Dnevi evropske kulturne dediščine), razstavljenih likovnih in fotografskih del na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Posamezni literati so se različno odzvali na razpisano tematiko in v tem smislu pokazali izredno občutljivost za našo skupno kulturno dediščino. Spet drugi pa so sledili svojim intimnim občutjem in predstavili stvaritve po lastnem izboru. Srečanje je bilo plodno na vseh nivojih, in prav veseli smo, da predstavlja izhodišče in bazo za novo publikacijo - literarni zbornik vseh treh občin: Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, v katerega želimo umestiti čim večje število avtorjev z našega območja ter vanj vključiti tudi mlajšo generacijo ustvarjalcev. Simona Zorko i Marko Eisner Grošelj z literati. Foto: Joanna Zajac RAZSTAVA MARJETE BASA Marjeto Baša s Kala pri Ambrusu bralci našega časnika že poznajo, saj smo že nekajkrat pisali o njeni oblikovalski ustvarjalnost. Tokrat jo omenjamo zaradi razstave njenih izdelkov na obrambnem ministrstvu v Ljubljani, ki je bila odprta od 9. septembra do 5. oktobra in so jo postavili v počastitev zasedanja Na-tovih obrambnih ministrov od 28. do 30. septembra v Portorožu. Baševa je nastopila skupaj z umetniškim kovačem Robertom Struno iz sosednjih Klečet. Skoraj mesec dni trajajočo razstavo si je z zanimanjem ogledalo lepo število obiskovalcev. LS knjižnica VIVANCN GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON.. TOR„ SRE.. PET. Od 9. do 19. ure ČET. Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) LIKOVNA RAZSTAVA: V knjižnici si lahko vsak dan ogledate likovno razstavo KD likovnikov Ferda Vesela. Razstavljajo Slavka Bavdek, Tone Drab, Milka Gruden, Milica Javornik, Nevenka Kotar, Adela Petan, Saja Rikič in Edvard Strmole MUCA COPATARICA: V tednu vseživljenjskega učenja - v torek, 17., in sredo, 18.10. ob 18. uri bo v knjižnici z nami Muca Copatarica. Ker je naš prostor omejen na 25/30 malih sedežev, se čim hitreje oglasite v knjižnici, da si določite termin in zanj dobite vstopnico. Vstop je sicer brezplačen. Ura pravljic je primerna za otroke od 4. do 9. leta starosti. Če bo interes večji, bomo Copatarico medse povabili še kdaj. POTOPISNO PREDAVANJE: Domačinka z Muljave, Vanja Kova-čič, kije v brazilski Amazoniji z ekipo strokovnjakov iskala cepivo proti nevarni bolezni, nam bo v torek, 24.10., ob 19. uri s pomočjo diapozitivov približala svoje življenje in delo, kraje, ki jih je spoznala, in mnoge pustolovščine, ki jih je doživela. ZGIBANKA O BRALNI VZGOJI OB TEDNU OTROKA: Ob mednarodnem tednu otroka smo za starše v knjižnici pripravili razstavo in zgibanko o Bralni vzgoji. Zgibanka je na voljo. Knjižnice so okno v svet in turisti se zato mnogokrat ustavijo tudi v naši - kot ta simpatični Skot. iiiSi FESTIVAL KRKA II ZA NAMI Drugi Festival Krka je za nami. Lotili smo se ga z veliko mero entuziazma, vendar odgovorno in z jasnim ciljem. Obiskovalcem smo ponudili zabavo in užitek v vrhunskih umetniških dogodkih. Dolino Krke smo predstavili v povsem novi luči, saj so bili vsi dogodki izpeljani v naravnem in neponovljivem okolju. Poskrbeli smo za vse obiskovalce, od otrok in najstnikov do starejših in zahtevnejših poslušalcev ali gledalcev. Po njihovih odzivih, zanimanju medijev ter navdušenju nastopajočih nam je vsekakor uspelo, saj so festival vzeli za svojega. Tako smo tudi v letošnjem poletju pripravili raznolik in kakovosten program, ki smo ga namenili ljubiteljem dobre glasbe in gledaliških predstav. Skupaj smo poleteli na krilih ustvarjalnosti! Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki so nam zaupali svoj prosti čas in se skupaj z nami izobraževali in veselili. Vsi, ki si letos niste mogli vzeti časa, upamo, da se nam boste lahko pridružili v naslednjem letu. Ob zaključku festivala pa bi Vam radi predstavili še organizacijski odbor: Jože Kozinc, Matjaž Javšnik, Avgust Likovnik, Nataša Lukman, Andreja Kamin Fink, Tomaž Kamin, Tonček Markovič, France Koželj, Tina Sparovec, Barbara Javornik in Aleš Magovac. Seveda pa nam ne bi uspelo brez pomoči vseh društev, ki so bila tudi soorganizatorji festivala, in posameznikov. HVALA VAM v imenu organizacijskega odbora! »Zahvaljujemo se sponzorjem za njihov prispevek in podporo festivalu. Naj bo naš uspeh tudi Vaš uspeh!« Sponzorji: KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE, D.D.; MOBITEL, D.D.; AKRAPOVIČ, d.o.o.; NLB, D.D.; MILAN PUŠLJAR, S.P.;PODRŽAJ METOD, S.P.; TERRA - R.B. d.o.o.; PROREKLAM EUROPLAKAT, d.o.o.; RADIO ZELENI VAL; SOLINE - PREDELAVA SOLI, D.O.O.; MIZARSTVO MARKO TRUNKELJ. S.P.: TRIMO. D.D.; PROTECT GL, D.O.O.; KMETIJA MAGOVAC; KMETIJA JAVORNIK; LJUBLJANSKE MLEKARNE, D.D.; PETROL, D.D.; ELCOM, D.O.O.; OBČINA IVANČNA GORICA; G-M&M, D.O.O.; RADEČE PAPIR, D.D.; TELERAY, D.O.O.; SVEMA, D.O.O.; SIOL, D.O.O.; TELEKOM SLOVENIJE, D.D.; JANEZ BORŠTNIK, K.D.; CIM CONSULITING, D.O.O. ; KORBAR MARJAN, S.P., TREBNJE; ADD D.O.O.; EUROSPORT TRADE, D.O.O.; AKADEMSKI SLIKAR FRANCE SLANA; PIVOVARNA UNION, D.D. KULTURNO DRUŠTVO TEMENICA vabi NA TEMENISKI SEMENJ, ki bo potekal v Kulturnem domu Temenica in pred njim v nedeljo, 12. novembra 2006, s pričetkom ob 14. uri, ob vsakem vremenu. Na uvodni prireditvi »Jaz znam, ti znaš ...« se bodo predstavili pevci, glasbeniki, pripovedovalci zgodb, plesalci in še kdo iz krajevne skupnosti Temenica. Na semnju bodo krajani predstavili in ponudili domače pridelke: zelenjavo, sadje, sokove, vina, mlečne izdelke, med in še kaj. Enološka komisija bo vinarjem ocenjevala mlado vino, strokovna komisija pa bo okušala pečene štrukeljce, s katerimi se bodo predstavile domače gospodinje. Semenj bomo popestrili s kvizom o poznavanju domačega kraja in kmečkimi igrami, na katerih bodo sodelovali domačini in obiskovalci. Pekli bomo kostanj in točili mlado vino. Najboljši tekmovalci, pridelovalci vina, peki štrukeljcev in zmagovalci na igrah bodo nagrajeni. Vabimo vas, da skupaj s svojimi bližnjimi in prijatelji popestrite dogajanje na Temeniškem semnju. 14 Ivančna Gorica, oktober 2006 i 1 KJ D! Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivanina Gorica CeMa It. grupe odredov 37,1295 Ivančna Gorica, Siovanan T.:+ 386 i 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-posla: oUvanctia.gorica^skd.si KOLEDAR KULTURNIH DOGODKOV ZA OKTOBER IN NOVEMBER 2006 Oktober 20. oktober: Muljava, Jurčičeva domačija, ob 17.00 OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE JOANNE ZA- J4C 27. oktober: Grosuplje, avla Osnovne šole Louisa Adamiča, ob 19.00 OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN, 1. del 28. oktober: Videm-Dobrepolje, Jakličev dom, ob 19.00 OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN, 2. del November 17. november: Grosuplje, Kulturni dom Grosuplje, od 9.30 do 16.00 OBMOČNI SEMINAR Z MOJSTRICO GABRIJELO FLEISCHMAN: GLEDALIŠKA MASKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA Oktober 17. oktober: DOM-ET. Primskovo 24. oktober, ob 9.00: Marija Štular in Branko Sosič, Gensko spreminjanje organizmov, sejna soba Občine Ivančna Gorica November 7. november, ob 9.00: Sanja Lončar, Kako izboljšamo imunost z naravnimi sredstvi, sejna soba Občine Ivančna Gorica 14. november: DOM-ET Primorska 21. november, ob 9.00: Dr. Marko Ilešič: Evropsko pravo, sejna soba Občine Ivančna Gorica 28. november, ob 9.00: Medgeneracijski odnosi, sejna soba Občine Ivančna Gorica pater simon ašič - zeliščar 20. stoletja v skoraj 90.000 izvodih. Približno enake naklade je bila deležna tudi Pomoč iz domače lekarne II, v nekaj manj kot 50.000 izvodih pa je izšla tretja knjiga Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč. Danes Mohorjeva družba še vedno izdaja četrto knjigo Recepti in priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč, ki je bila prevedena tudi v nemščino leta 2000 in 2006. Leto pred Ašičevo smrtjo (umrl je 25. avgusta 1992) pa sta v hrvaščini izšla Priročnik in Pomoč iz domače lekarne. Vzporedno z razstavo je na ogled tudi predstavitev p. Simona Ašiča v video obliki; tam sam opisuje svojo življenjsko pot, za katero pravi: »Brez nadaljnjega bi še enkrat isto pot obšel. Pot je bila lepa in po božji volji, tudi uspešen sem bil, da lahko rečem: Hvala Bogu, moje življenje je bilo res lepo!« DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE NA JURČIČEVI DOMAČIJI NA MUUAVI Jurčičeva domačija na Muljavi se je z odprtjem razstave in bogatim kulturnim programom letos ponovno uspešno vključila v šestnajste Dneve evropske kulturne dediščine. Osrednja prireditev ob otvoritvi le-teh se je odvijala v soboto, 23. septembra v Škofji Loki, na isti dan pa je na Muljavi pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica, Kulturnega društva Kresnička in Turističnega društva Muljava, potekala kulturna prireditev. V znamenju letošnje tematike Gradovi, utrdbe in mestna obzidja so pripravili razstavo likovnih del in fotografij. Razstavljena likovna dela z grajskimi motivi so plod slovenskih avtorjev, ki so se udeležili prireditve Ex-tempore Muljava 2006. Dela že uveljavljenih slikarjev so dopolnili še mlajši udeleženci otroškega ex-tempora s svojimi miniaturami, na katerih so upodobili gradove iz njihovega bujnega domišljijskega sveta. Fotografije iz cikla Po sledeh gradov v deželi Desetega brata so nastale med raziskovanjem bogate kulturne dediščine doline gradov ali doline Kravjek, kot je dolina bolj znana med domačini. Dandanes so ponekod grajski ostanki sicer očem dobro skriti in živijo mirno življenje v sožitju z naravo, spet drugje so si jih sedanji lastniki prilagodili svojim potrebam in željam. Tako sta se avtorja fotografij, Borut Lampret in Bojana Medle, osredotočila predvsem na okolja nekdanjih gradov in poizkušala čim bolje prikazati njihovo današnje vsakdanje življenje. Razstavo sta popestrila s fotografija- mi nekaterih lepot iz okolice grajskih razvalin, katerih posebnosti sta še posebej poudarila z detajli. Fotografije je na ogled postavil akademski kipar Boris Prokofjev. Otvoritev razstave je spremljal bogat kulturni program. Prisotne je najprej pozdravila Tatjana Lampret, ki ji gre veliko zaslug za organizacijo celotne prireditve in je tudi povezovala program, nato pa je zbrane nagovoril še župan Ciril Jurčič in pevka ljudskih pesmi iz skupine Ra-gle. Foto: Bojana Medle občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret. V čas pestrega grajskega življenja dežele Desetega brata je prisotne ponesel Ciril Jurčič, prane-čak pisatelja Josipa Jurčiča, s pripovedovanjem o gradovih, opisanih v Jurčičevih delih. Med prireditvijo je večkrat iz grl brhkih deklet iz skupine Ragle ob spremljavi instrumentov zazvenela slovenska ljudska pesem. Dekliška skupina iz Trebnjega se namreč ukvarja tako z izvajanjem kakor tudi z zbiranjem ljudskih pesmi med ljudmi iz bližnje in daljne okolice. Po končanem kulturnem programu je sledila »grajska pojedina«, na kateri so se lahko obiskovalci okrepčali z jedrni, izbranimi posebej za to priložnost v skladu s časom in družbenim slojem, ki je te jedi užival. Gostje so pojedino začeli s krompirjevo smetanovo juho, za glavno jed so si lahko privoščili svinjsko ali govejo pečenko s pečeno ajdovo kašo s skuto, posladkali pa so se z bogato nadevanimi pečenimi jabolki. Žejo so si pogasili z dobro dolenjsko vinsko kapljico in sveže iztisnjenim jabolčnim sokom. Druženje se je ob okusni hrani in sproščenem vzdušju nadaljevalo še dolgo po prireditvi. Za en dan smo lahko na Jurčičevi domačiji začutili kanček grajskega duha, ki ga sicer v preprostem kmečkem okolju ne zasledimo. Kljub temu pa so tovrstni dogodki zelo dobrodošli, saj pomembno zaznamujejo lokalno kulturno življenje in vzpodbujajo zanimanje prebivalcev za kulturno dediščino njihovega kraja. Za tiste, ki ste zamudili otvoritev, še ni vse izgubljeno, saj je razstava likovnih del in fotografij na Jurčičevi domačiji na ogled še do 20. oktobra. Bojana Medle Novo Nekirurški lifting Rezultati, ki so vidni takoj! Nudimo še: shujševaine, anticelulitne tretmane, Oxi in čokoladne tretmane, veliko vrst nege obraza in telesa, masaže, masaže z vročimi kamni, pedikuro in manikuro, solarij, individualni trening, darilne bone, ambulantno tlzioterapijo, fizioterapijo na domu ... FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84 631,78 03 069 wwvv.mediko.si, www.tico.si/mediko, mediko@siol.net O pomenu in življenju patra Ašiča je spregovoril tudi opat Anton Nadrah, ki je zaključil svoje misli z željo, da bi samostan spet kmalu imel svojega p. Ašiča. Otvoritev razstave je povezovala v.d. direktorica Slovenskega verskega muzeja, mag. Nataša Polajnar Frelih, program je popestril Godalni kvartet Surli. Razstava ima dva sklopa: prvi prikazuje življenje p. Simona Ašiča, njegove osebne predmete, izdane knjige, fotografije, pisma bolnikov ... Drugi pa govori o zeliščarstvu stiskih zdravilcev in ljudski medicini na Dolenjskem. Prav Stična je bila središče ljudske medicine na Dolenjskem, najstarejši zapis iz 12. stoletja Zagovor zoper zobobol izvira prav iz stiške opatije. Cistercijani v Stični so imeli že ob svoji naselitvi posebno bolniško sobo, imenovano infirmarium. Za zdravljenje bolnikov, tako samostanskih prebivalcev kakor ljudi v okolici, pa so morali imeti na zalogi tudi zdravila. Da so le-ta iskali v naravi, je bilo povsem razumljivo za tisto dobo, še zlasti pa za pravila preprostega in asketskega življenja za samostanskimi zidovi. Avtorji razstave, Sabina Veli-kanje in osebje Slovenskega verskega muzeja so z razstavo poudarili, da je bil čeprav v moderni dobi, p. Ašič simbol večstoletne tradicije samostanskega zdravilstva. Za razstavljena bila posvečena praznovanju 850-letni-ce samostana naslednjega leta. Bila je šestkrat ponatisnjena in je skupaj izšla Razstava bo odprta do nedelje, 3. decembra, naslednje obeležje Aši-čevega leta pa bo sledilo 17. novembra, ko bo v samostanskih prostorih Pošta Slovenije predstavila Ašičevo poštno znamko in spominski ž.ig. Matej Steh Na razstavi je moč videti tudi rokopis osnutka prve Ašičeve knjige. Ob 100-letnici rojstva p. Simona Ašiča, cistercijana in zeliščarja iz sti-škega samostana, je bila v prostorih Slovenskega verskega muzeja 7. septembra odprta občasna razstava z naslovom Zeliščar 20. stoletja. zelišča je poskrbel mag. Jože Kukman iz samostanskega podjetja Sitik. P. Simon Ašič pa je bil tudi pisec več knjig o zeliščarstvu in zdravilstvu. Kdo ne pozna njegove knjige Pomoč iz domače lekarne? Izšla je leta 1984 in je Ivančna Gorica, oktober 2006 15 ^ ANJA ZOF IN NIKA PETAVER OSVOJILI Ivančna Gorica NASLOV DRŽAVNIH PRVAKINJ, MANCA GROZNIK TRETJI MESTO VPISI POTEKAJO: v telovadnici SŠ Ivančna Gorica ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00: ATLETIKA za šoloobvezne otroke in TELOVADBA za najmlajše v telovadnici OŠ Šentvid pri Stični ob sredah od 18.00 do 19.00: TELOVADBA za najmlajše in ATLETIKA za šoloobvezne otroke ob sredah od 17.00 do 18.00: ODBOJKA za šoloobvezne otroke AEROBIKA: Vadba bo potekala v telovadnici OŠ Šentvid pri Stični; pričetek 2.10.2006: ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30 ob sredah od 19.30 do 20.30 VPIS: ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.00 v telovadnici OŠ Ferda Vesela. Informacije: 041-604-185, Špela Torej ne odlašaj in se nam pridruži! Znižane cene robnih trakov ABS EGGER 23/2, 31/2 SO% ^i^ew» éi^fm- "tfoo*t> tccdč etoútav¿m&>Í Novo v ponudb// MEDIAPAN HALLEIN 2650 x 2070 mm, 12 mm, 16 mm, 19 mm, 25 mm, 28 mm, 38 mm Promocijska cena za plošče 19 mm! 250,37 ( VEZANE PLOŠČE 2500 x 12SO mm, 4 mm, € mms & mm, 10 mm, 12 mm, 1& mms 18 mm, 22 mm, 25 mm Breza, Bukw, Topol, Okum&, Mahmgoni Navedene cene so brez DDV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje za log. PRO FIN TRADE D.O.O Skupina vodilnih tekačic na 1000 m, med njimi Maruša in Ines Tekavec iz Ivančne Gorice MNOŽIČNA UDELEŽBA NA GLAVNEM TEKU NA 12 KM V soboto in nedeljo (9. in 10. septembra) je bilo v Ljubljani na šišenskem stadionu državno prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. Varovanci Športnega društva Spela so osvojili 5 medalj. V nedeljo, 24. septembra, je v lepem sončnem vremenu potekal 8. tradicionalni Tek po Lavričevi poti, ki poteka v okviru akcije Slovenija teče - Olimpijski teki, točkuje pa se za Dolenjski pokal in Slovenski pokal v rekreativnih tekih. Za uvod so bili otroški teki na 330 metrov (zmagala je Gaja Mrzelj iz Grosuplja) ter 660 metrov (zmagala je Nika Petelinšek iz Poljčan pred domačinkami iz Šentvida Kristino Rus, Niko in Majo Gjerek). Sledil je tek na 1000 metrov, kjer je pri fantih zmagal David Mohorčič z Vira pred Klemenom Draganom s Trebelnega ter Blažem Mohorčičem z Vira. Pri dekletih na isti progi je zmagala Anja Grandovec iz Šentvida pred Patricijo in Valerijo Janežič iz Velenja. V teku na 3 km je zmagal Peter Košir z Ljubljane pred Pavlom Drobnetom iz Sevnice. Najzanimivejši je bil gotovo tek na 12 km, ki se ga je udeležilo kar 157 tekačev in tekačic. Najuspešnejši je bil Boštjan Hrovat (THB) pred Boštjanom Kozanom (AK Po-rtovald NM) in Primožem Kobetom (Marathon NM). Pri ženskah je bila najboljša naša odlična tekačica Mateja Šuštaršič iz Ivančne Gorice (AK Portovald NM), kije v absolutni konkurenci (skupaj z moškimi) zasedla 12. mesto, pred Alenko Radej (MNZ Policija - absolutno 59.) in Natašo Prašnikar (Tekaški Forum - absolutno 63.). Marljivim organizatorjem (Planinsko društvo Šentvid pri Stični) želimo, da bi tudi 9. Lavričev tek potekal v tako lepem vremenu. Simon Bregar EURODEKOR W954ST2 - BEL cena za ploščo EURODEKOR U708ST2 - SIV cena ploščo 25,41 l EURODEKOR EURODEKOR H1582ST15 H1511ST15 BUKEV NARAVNA BUKEV PAR J ENA cena za ploščo cena za ploščo 25,87 i 25,87 ( Naslov državne prvakinje Nika Pet-aver, drugo mesto Katja Zof, članici SAD Spela. kala v Novem mestu, nato pa bomo naredili delovni načrt za leto 2006/20-07. ____ Da. uzejti fuM&we- p/Mttazvo- E EEEER d.o.o. Še enkrat čestitamo vsem nastopajočim članom ŠDM ŠPELA. Tisti pa, ki vas ATLETIKA veseli, se nam lahko pridružite in skupaj z nami trenirate. Komaj se je tekmovanje v soboto začelo, že je bilo v društvu veselo: v metu žogice sta postali državni prvakinji Nika Petaver v kategoriji do 12 let in Anja Zof v kategoriji do 14 let. Vendar se je dobro in trdo delo v društvu obrestovalo in osvojili smo še tri medalje. Drugo mesto sta dosegli Tamara Dizdarevič v suvanju krogle do 14 let in Katja Zof v metu žogice do 12 let, tretje pa je osvojila Manca Groznik iz Šentvida pri Stični v skoku v daljino do 12 let. V društvu smo bili zelo veseli tudi vseh ostali rezultatov, predvsem v teku na lOOOm, saj so Matevž Fakin, Ines Tekavec (Ivančna Gorica) in Maruša Mišmaš dokazali, da smo trenutno tik pod vrhom na lestvici najboljših tekačev. Kristian Grunfeld je v teku na 300m do 12 let dosegel 5. mesto, prav tako pa je v suvanju krogle David Šavli osvojil 4. mesto. Nejc Mele, ki prihaja iz Šentvida pri Stični, je v skoku v daljino do 14 let dosegel 13. mesto. Poznalo se je, da so Maruša, Matevž, Nejc, Kristian in David leto dni mlajši in lahko naslednje leto tudi tu nastopimo odlično. Mnenje trenerke Špele je, da se v klubu dela dobro, tu pa gre predvsem zahvala staršem naših tekmovalcev in ravnatelju OŠ Šentvid pri Stični, ki nam nudi telovadnico za treninge. Želimo pa si, da bi z dobrimi rezultati prepričali tudi Občino Ivančna Gorica, da se v društvu dela dobro in bi atletiko - kraljico športov - uvrstila med tekmovalne športe. Seveda pa gre zahvala tudi trenerju Mateju Dremlju, ki se vse leto trudi, da treningi potekajo brezhibno in mlajše usmerja na pravilne atletske poti. Za zaključek atletske sezone 2005/20-06 nas čaka še finale Dolenjskega po- Proti cilju Mamša Mišmaš in Ines Tekavec, članici SAD Spela ATLETIKA, ODBOJKA IN TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE, AEROBIKA V šolskem letu 2006/2007 vas Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica vabi na organizirano redno vadbo tako za najmlajše od tretjega leta starosti, ki je že dodobra utečena, kot tudi ATLETIKO in ODBOJKO za šoloobvezne otroke. TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Namenjena je otrokom od tretjega leta dalje. Vsebina programa je smotrno načrtovana, pestra in zanimiva, prilagojena potrebam, interesom in sposobnostim otrok, tako da lahko optimalno prispeva k njihovem razvoju in zdravju. V igrivih telovadnih uricah bomo otroke popeljali skozi atletsko abecedo, jih seznanili z osnovami gimnastike in iger z žogo. Zato, dragi starši, pripeljite svoje nadebudneže in mi jih bomo popeljali v svet igrivih športnih uric. ODBOJKA ZA ŠOLOOBVEZNE OTitOKE Odbojka, tako za dekleta kot fante, je namenjena vsem osnovnošolcem od prvega razreda dalje. Poučeval bo trener Športnega društva ŠPELA Ivančna Gorica Primož. ATLETIKA ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE Športno društvo ŠPELA Ivančna Gorica vabi vse osnovnošolce, da se nam pridružite v atletski šoli teka. Namenjena je vsem otrokom od prvega razreda dalje. Vabimo pa tudi srednješolce, ki bi se radi seznanili z atletiko. ŠD Špela Ivančna Gorica bo poskrbel za dobro vodene treninge atletike - kraljice športov. Seznanili se boste z vsemi atletskimi disciplinami. Skupaj bomo obiskali razna tekmovanja, stadion v Ljubljani s tartansko maso in se imeli lepo. Vse dodatne informacije dobite na telefonu: 041-604-185, Špela. Profin trade d.o.o., Cesta na Brdo 85. Ljubljana tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55, gsrn: 041 75 31 34 e-mail: protln2@sioj.net - www.profirrtrade.si EURODEKOR EGGER Oplemenitene »verne plošče EGGER 2800 x 2070 x 18mm Manca Groznik, 3. mesto v skoku v daljino, prihaja iz Šentvida pri Stična, članica SAD Špela. 16 Ivančna Gorica, oktober 2006 karavana motokrosa se drugič letos v šentvidu Na prvo oktobrsko nedeljo so se predzadnjič letos zbrali nastopajoči motokrosisti v Pokalnem prvenstvu Akrapovič in se v prelepem jesenskem vremenu spoprijeli s progo v Dolini pod Kalom. Organizatorjem AMD Šentvid pri Stični je po državnem prvenstvu še enkrat letos uspelo pripraviti uspešno športno prireditev, ki jo je krasilo številno občinstvo, in tudi športni uspehi nekaterih domačih tekmovalcev niso izostali. Brez dvoma je bilo kljub odsotnosti nekaterih najboljših motokrosistov v Sloveniji kaj videti, vse od zgodnjih dopoldanskih ur, ko so se začele vožnje za trening, do poznega popoldneva, ko seje dirka končala. Tekmovalci 125 ccm R1 in Open R1 so tokrat nastopili združeni. Letošnja sezona je osma zapovrstjo, v kateri je poleg državnega organizirano tudi pokalno prvenstvo za motokro-siste. Zadnja tri leta glavno pokroviteljstvo nad pokalom prevzema naše domače podjetje Akrapovič iz Ivančne Gorice. Dirke in s tem tudi promocija Akrapovičevega podjetja se na ta način odvijajo po vsej Sloveniji. Takorekoč domače Akrapovičeve dirke v Šentvidu se je tokrat udeležilo več kot sto tekmovalcev, med njimi kar nekaj tujcev iz bližnje soseščine. Pravi specialist pokalnih dirk je član AMD Šentvid pri Stični Damjan Smre-kar, ki je zadnjih nekaj let zapored osvojil naslov prvaka v svoji kategoriji in tudi letos mu je to uspelo že dirko pred koncem prvenstva, tokrat prvič v elitni kategoriji Open. Smrekar je ob odsotnosti poškodovanih Saša Kraglja in Jaka Možeta praktično ostal sam v boju za zmago. To nedeljo bi se sicer lahko udeležil nastopa za slovensko reprezentanco na t.i. evropskem pokalu narodov, vendar se je raje odločil, da se posveti zaključku sezone na domačih tleh. Sicer pa sta kategoriji Open R1 in 125 ccm R1 nastopili na dirki združeni. Tako so bili vsi najboljši tega dne zbrani na progi istočasno, kljub različnim kategorijam. Da je v Sloveniji močan mladi val motokrosistov z veliko nadarjenostjo, sta dokazala brata Irt, ki sta bila hitrejša od Smrekarja vsak v eni vožnji, zlasti na račun boljšega štarta. Poleg Smrekarja je na poti do osvojenega naslova pokalnega prvaka še en član AMD Šentvid, Jani Perovšek, v kategoriji 80 ccm R2. Tokrat pa je bil tretji. V isti kategoriji sta nastopila dva šentviška novinca: Matjaž Klemen-čič je bil peti, Luka Lokar pa je svojo prvo dirko končal na zavidljivem četr- tem mestu. Pri mlajših že vso sezono privablja številne navijače tudi Luka Kutnar, ki si je vidnejšo uvrstitev v pokalu Akrapovič zapravil zaradi težav z motorjem na dirki v Brežicah, tokrat, pa je bil peti, Rok Rus pa še dve mesti za njim. Tokrat je bil najboljši domači veteran Branko Kavšek na 2. mestu, Stane Pečjak pa je bil 5. Že omenjena kategorija 125 ccm R1 je potekala brez dveh domačinov, ki se zaradi zadržanosti nista mogla udeležit domače dirke. Je pa bilo največ domačih predstavnikov v drugem kakovostnem razredu kategorije 125 ccm, kjer so se nekateri celo prvič spoprijeli z vznemirjenjem dirkaškega nastopa. Rok Virant je že vso sezono tik pod vrhom: tokrat je bil šesti, ohranil pa je skupno tretje mesto. Drugi najboljši je bil Stane Perpar, ki je odpeljal domačo dirko v slogu cele sezone. Podobna uvrstitev se je obetala tudi Roku Milkiču, ki je bil na koncu štirinajsti, na šestnajstem mestu pa je končal Jure Sever. Tretji paket domačinov debitantov pa se je razvrstil v naslednjem vrstnem redu: Rok Pečjak je bil 21., Jure Pečjak 23. in Aleš Groznik 24. Za pravo razburjenje in navdušenje je poskrbela tudi kategorija veteranov. Domačin Stane Pečjak je lovil točke zaostanka za vodečim v skupni razvrstitvi. a so se mu načrti prekrižali že po štartu prve vožnje, ko se je zapletel s sotekmovalcem in dirko nadaljeval iz ozadja. Sicer suverena zmaga v drugi vožnji mu je zadostovala le za peto mesto. Je pa imel boljši dan še en domači veteran: Branko Kavšek. kije zmagal v prvi vožnji, vdrugo nastopil z nekaj rezerve in na koncu osvojil drugo mesto. Domači veterani torej dokazujejo, da so sposobni visokih uvrstitev. Omeniti je treba še nastop tistih v kategoriji Open R2, kjer se je zmaga zaradi težav v prvem krogu druge vožnje izmuznila še enemu dobremu motokro-sistu iz naše občine, sicer članu MK Bartog Fortuna Trebnje, Borutu Koš-čaku. Koščak je lansko leto zmagal v prvenstvu, letos pa ni aktivno nastopal, le progo, ki jo dobro pozna, je izkoristil za dober nastop s tretjim mestom. Še en nekdanji aktivni šentviški tekmovalec, Robi Kavšek, pa se je preizkusil v isti kategoriji in bil na koncu soliden trinajsti, medtem ko sta bila Boris Sku-bic deveti in Rok Susman deseti. Čez teden dni je potekala v Slovenskih Konjicah še zadnja dirka državnega prvenstva, teden dni za tem pa tudi zadnja v Pokalu Akrakrovič. O zaključku sezone in dveh osvojenih naslovih državnih podprvakov AMD Šentvid pri Stični pa več v naslednji številki. Matej Šteh MATEJA SUSTARSIC NA EP IN SP V GORSKIH TEKIH Medtem ko je bilo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu (tek na 42 km v gorah - proga gre gor in dol) v Colorado Springsu v ZDA, je bilo SP v gorskih tekih (tek od 8 do 12 km -samo navkreber) v Turčiji. Na obeh tekmovanjih je bila zastopana tudi občina Ivančna Gorica. V ZDA nas je zastopal Toni Vencelj (o tem smo v Klasju že pisali), v Turčiji pa Mateja Šuštaršič. Nedvomno smo Ivančani lahko na to ponosni. Izbirna tekma za sestavo ženske reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu v gorskem teku je bila 20. avgusta - Tek na Ratitovec. Tam si je Mateja tudi izborila nastop na svetovnem prvenstvu, ki je bilo 10. septembra na območju med Burso in smučarskim središčem Uludag, ki leži nad Burso na n.v. 1800 m. Začetek trase je bil na n.v. 380 m, kjer je bil štart članov, cilj vseh prog pa na n.v. 1625 m. Proga članic je bila malo krajša in je potekala najprej kakih 1,5 km po gozdnih kolovozih in potem vse do cilja po planinski poti, in sicer skupno 8,5 km. Višinska razlika med startom in ciljem je bila 895 m. Vreme je bilo vse do tekme idealno, na dan tekme pa se je poslabšalo: bilo je hladno in vetrovno, še vedno pa za tek ugodno. Mateja se je v zelo moči konkurenci uvrstila na 47. mesto in tako dosegla najboljšo uvrstitev med Slovenkami. Glede na letošnjo formo se je sicer nadejala uvrstitve med trideseterico, vendar pa so jo nepričakovane zdravstvene težave na dan tekme pripravile ob nekaj mest. V juliju je nastopila tudi na evropskem prvenstvu v gorskem teku (disciplina gor-dol), kije bilo na Češkem, v kraju Male Svatonovice, zasedla pa je 36. mesto. Ekipno so članice Slovenije dosegle 4. mesto. Simon Bregar Fotografija s svetovnega prvenstva v Turčiji VINKU KOCANU V SPOMIN Vinko Kočan, rojen v Mežici na Koroškem, eden prvih telovadnih učiteljev v naših krajih. Šah, pohodništvo, telovadni nastopi, ustvarjanje prostorskih pogojev za poučevanje športne vzgoje. Če bi pred leti komu postavili vprašanje, katera oseba v naši občini se skriva pod skupnim imenovalcem teh pojmov, bi bil odgovor lahko samo eden. Morda nadaljnje pisanje niti ni potrebno. Šah, pohodništvo in telovadni nastopi bi se lahko imenovali Vinko! Bil je preprosto sinonim za vse to v naših krajih. Na svoje delo in uspehe je bil zelo ponosen. Na Dolenjsko je prišel leta 1961. Kot je sam rad povedal, ga je k nam privedlo tudi dejstvo, da sije želel urediti stanovanjski problem. Najprej je stanoval kar v samostanu Stična, poučeval pa je nekaj časa tako na osnovni šoli kot na gimnaziji. Pozneje je delal le na osnovni šoli Stična, kjer je leta 1987 tudi zaključil svojo službeno pedagoško pot. V tem času se je zgodilo veliko stvari. Kot je sam večkrat omenil, je skupaj z mladino in krajani uspel zgraditi stiški stadion z atletsko stezo, asfaltno igrišče v Stični, postaviti kočo za potrebe smučarskih tečajev na Pristavi (na Pristavi je organiziral prvi smučarski tečaj za gimnazijce), zelo ponosen je bil na organizacijo telovadnih nastopov ob raznih proslavah in prireditvah. Vzgojil je kar nekaj dobrih, celo odličnih šahistov, s šahovsko ekipo šole pa je bil kar dvakrat tretji v bivši državi SFRJ (sedemkrat so bili njegovi učenci posamični ali ekipni prvaki Slovenije). Zelo znan je bil po svojih pohodniških »dosežkih«. Osnovnošolce in gimnazijce je peljal celo na Triglav. Ponosen je bil tudi na rezultate v rokometu, ki jih je dosegal z ekipo deklet, pa na tradicionalne teke po Ljubljani ob 9. maju. Veliko je bilo šolskih dogodkov, ki se jih je rad spominjal, svojega zasebnega življenja pa pred drugimi nikoli ni preveč postavljal v ospredje. Pa je znal biti družaben! Pred tremi leti je v šolsko glasilo ob odprtju nove stavbe OŠ Stična zapisal zanimiv zaključek svojih spominov: »Izjemno lepe spomine imam tudi na druženje po pouku. Učitelji nismo hiteli vsak v svojo smer tako kot danes - večkrat smo preživeli skupaj lepe popoldneve«. Po Ivančni Gorici zadnje čase nismo več spremljali njegovega smelega, prožnega koraka, velikokrat s culico na rami. Mesec, v katerem je zaključil svojo življenjsko pot, je zanimiv - september, mesec šole, učiteljev, mesec za lepe jesenske pohode. Ko se je dokončno poslovil od nas, je bil lep, prijeten dan. Naj tak ostane tudi naš spomin na Vinka. SAHOVSKI KOTIČEK Kot novinci smo člani ŠK Stična-Višnja Gora igrali 14. septembra doma s DU Komenda in zmagali s 3 :1. Zmagala sta Pirnat in Kirasič, imeli pa smo še dva remija. Nato smo 21. septembra doma premagali mlade iz Domžal z 2,5 : 1,5. Imeli smo tri remije in zmago Pirnata. 28. septembra pa smo igrali v Komendi z moštvom Komenda Bocosoft in po negotovem boju vendarle zmagali s 3 : 1. Brez nastopa Kraglja so zmagali Sadikov, Kirasič in Krumpak, žal pa je tokrat izgubil Pirnat. Izkazalo se je, da samo ena slabša poteza pomeni v današnjem šahu poraz. 5. oktobra smo doma igrali z ekipo Trzina in zmagali 2.5 : 1.5, kar pomeni, da ostajamo na vrhu 1. Kamniško Domžalske lige. Začeli pa smo tudi turnir šestih drugokategornikov in tretjekategornikov ter treh četrtokategornikov. Po dveh kolih vodijo Sotirov, Grabljevec in Borec s po dvema točkama. Janez Dremelj www.mili.si TC Ivančna Gorica tel: 01/7878220 HIHPiHHRHMHMSIHMM nogavice za vse priložnosti žensko, moško, otroško spodnje perilo izdelava nogavic po naročilu Ivančna Gorica, oktober 2006 17 >P®E[f PRVAKI KRCANI Zaključila se je 12. izvedba občinske lige v malem nogometu. Drugič do-zdaj so 1. mesto v 1. ligi osvojili igralci ekipe Mizarstva Trunkelj Krka, ki so vodili od prvega kroga naprej. Za Krčane so igrali: kapetan Jože Mišmaš, Tomi Mišmaš, Jože Gačnik, 1. LIGA Robi Gačnik, Iztok Zrimšek, Dušan Strah, Robi Kavšek, Aljoša Kastelic, Jernej Turk, Primož Zupančič, Mario Dražetič in Danijel Glavič. Odlično sta se odrezali ekipi s šentviškega konca - Snop bar iz Doba ter Pice-rija Kegeljček, ki sta osvojili 2. in 3. mesto. V drugi ligi je od začetka dominirala ekipa Kdo je naslednji iz Stične in je na koncu prepričljivo osvojila 1. mesto, brez poraza. Na medobčinskem prvenstvu, ki bo (oz. je bilo) v nedeljo, 8. oktobra, nas bo v konkurenci občinskih prvakov iz občin Videm Dobrepolje, Grosuplje, Škofljica in Ivančna Gorica zastopala ekipa Mizarstva Trunkelj Krka. mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. MIZAR. TRUNKELJ KRKA 14 10 3 1 46:14 +32 33 = 2. SNOP BAR 14 10 1 3 36:23 +13 31 = 3. PICERIJA KEGELJČEK 14 9 3 2 31 :10 +21 30 = 4. SIGMA TEAM & MIX BAR 14 6 2 6 32:24 +8 20 = 5. VIŠNJA GORA 14 4 2 8 24:34 -10 14 = 6. ŠD AMBRUS 14 4 3 7 29:37 -8 13 = 7. OK. TOPLAR IN GR. STRNAD 14 3 1 10 27:48 -21 9 = 8. TEMENICA 14 2 1 11 23:58 -35 7 = 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. KDO JE NASLEDNJI 14 13 1 0 61 :22 +39 40 = 2. MAFIJOZI 14 8 3 3 32:23 +9 27 = 3. FC KRKA 14 6 2 6 44:27 +17 20 T1 mesto 4. LIVAR 14 6 2 6 27:34 -7 20 i 1 mesto 5. VIRIDIN HRAM 14 4 3 7 19:32 -13 15 T 1 mesto 6. NE KRKA 14 4 2 8 31 :43 -12 14 T1 mesto 7. KS DOB 14 4 1 9 24:38 -14 12 i 2 mesti 8. GL0RIJA 14 3 2 9 18:37 -19 11 = Simon Bregar VIVANCNI GORICI SPET ZAŽIVEL TAEKWONDO Člani taekwondo kluba Kang iz Ivančne Gorice so se tudi v novem šolskem letu zbrali na prvih treningih, ki tudi letos potekajo na Srednji Šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Treninge te olimpijske discipline, ki jo lahko vsak (otroci in odrasli vseh starosti in obeh spolov) vadi na tekmovalni ali rekreativni osnovi, bo še naprej vodil mojster Tomaž Za-krajšek, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu osvojil bronasto odličje. »V letošnjem letu imamo v klubu zelo visoke cilje, motivacije nam po tem uspehu res ne manjka,« je povedal Zakrajšek, ki v tej sezoni želi postaviti temelje klubski tekmovalni ekipi, ki bi se redno udeleževala največjih tekmovanj v Sloveniji, sosednjih državah, pozneje pa tudi po drugih delih Evrope. V klubu vpisujejo nove člane vse dni v letu, več informacij pa zainteresirani lahko dobijo na samih treningih, ki so vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure za otroke, od 18. do 19. ure pa za mladince in člane, ter vsako sredo od 18. do 20. ure. Vabljeni so otroci in odrasli vseh starosti in obeh spolov. Tomaž Zakrajšek, 3. dan Taekwondo klub Kang ULIČNA KOŠARKA VSE BOU POPULARNA LIVARJI TAKOJ ZA B0NIFIK0 Livar se tudi po osmih krogih 2. SNL nahaja na vrhu lestvice! Nič ne de, če je Bonifika boljša zaradi medsebojne zmage. Livarja, ki se je lani komaj obdržal v ligi, nihče ni pričakoval tako visoko. In tudi zato so verjetno Ivančani deležni precej podcenjevalnih opazk, tudi od novinarjev. Vendar se Perme in ostali ne dajo: marljivo trenirajo in se borijo na igrišču, kjer govorijo dobri nogometaši. Livarjeva serija zmag je trajala kar šest kol, saj so po porazu proti Bonifiki Ivančani zmagovali vse do tekme s Krškim. Po Muri in Aluminiju so v kronološkem vrstnem redu padli še Triglav, Rudar, Zagorje in Dravinja. Ustavilo pa se je pri Krčanih, ki jim je v Ivančni Gorici uspelo ukrasti točko. In še to z golom skoraj v slogu Milana Osterca na tekmi z Romuni. Livar ima letos odlično obrambo, kjer so se skupaj znašli Šutej, Mohar in Lu-lič. Omnjena trojica je izjemno zanesljiva, redko greši, poleg tega pa zabija tudi gole. Še bolj pomembno je seveda, da jih malo prejema. O tem govorijo številke: v času sijajne Livarjeve serije so Ivančani v šestih tekmah prejeli le pet zadetkov. Dobro deluje tudi zvezna vrsta, kjer se prekaljena Miškič in Stranjak lepo dopolnjujeta s Šinkovcem in Kastelicem. Ljubanič in Prudič sta dobra pomoč levjesrčnemu Permetu. Kadar ne gre enemu, pač zadene drugi. Poleg tega je ekipa Livarja relativno mlada in precej priložnosti dobivajo domači igralci. Ob Šinkovcu, ki postaja vedno bolj standarden, je Bracovič »odkril« še Kristjana Coža. Vse kaže, da sta Bracovič in Matovič sestavila posrečen mozaik, ki veliko obeta. Navijači že razpredajo o prvi ligi, vendar je do konca prvenstva še daleč. Vsekakor pa je lepo pogledati lestvico in zato jo tudi objavljamo. Da bi le čim dalj trajalo - lahko tudi do konca prvenstva. Mesto Klub Tekem Z N P Goli Točke 1. Bonifika 8 6 1 1 22:12 19 T 2. Livar Ivančna Gorica 8 6 1 1 15:9 19 i 3. Krško 8 4 2 2 13:13 14 = 4. Tinex Šenčur 8 3 2 3 14:12 11 = 5. Rudar Velenje 8 3 1 4 12:13 10 = 6. Dravinja Duol 8 3 0 5 9:10 9 t 7. Mura 05 8 2 3 3 11:14 9 = 8. Zagorje 8 2 2 4 11:10 8 t 9. Triglav Gorenjska 8 2 2 4 7:10 8 i 10. Aluminij 8 1 2 5 6:17 5 = Lojze Grčman Ko zaslišimo besedo »poletje«, navadno pomislimo na dopust, počitnice, morje, sonce, sprostitev, večerne žure na hotelskih terasah ... Če si zaželimo rekreacije, se zavihtimo na kolo, zaplavamo v morju ali bazenu, gremo na sprehod ali pa se odločimo za kako drugo vrsto aktivnosti v naravi. Prvi topli sončni žarki zvabijo na prosto tudi ljubitelje dvoranskih športov, med drugim košarkarje. Košarkarska sezona navadno traja od septembra do maja. V tem času potekajo državne in mednarodne ligaške tekme, razna amaterska, regionalna, občinska tekmovanja, v mnogih športnih dvoranah pa je organizirana tudi rekreacija za ljubitelje košarke vseh starosti. Zadnja leta se pri nas vse bolj razvija atraktivna oblika ko- šarke, t.i. »ulična košarka«, ali s tujko »streetball«. Ulična košarka izhaja s košarkarsko najbolj razvite celine - Severne Amerike. Predvsem v revnejših predmestjih združuje mlade, ki s pomočjo tega športa pozabijo na vsakdanje skrbi. Za razliko od pravega »ameriškega streetballa« pri nas igrišča čez zimo samevajo. Pravila ulične košarke so rahlo prilagojena in se razlikujejo skorajda od igrišča do igrišča. Igra poteka na en koš, v vsaki ekipi so trije igralci. Sodnikov ni, igra se »moško«; zato se zgodi, da večkrat pride do konfliktov. Vrstijo se atraktivne poteze, ki privabijo tudi naključne mimoidoče. V Sloveniji je moč zaslediti vse več turnirjev. Najbolj aktivni košarkarji odigrajo tudi po deset ali več turnirjev na poletje. Tudi zanimanje sponzorjev in medijev je vse večje. To poletje je drugo leto zapored potekalo Državno prvenstvo v ulični košarki, ki trenutno predstavlja najmočnejše in največje tovrstno tekmovanje pri nas (blizu 1000 igralcev). Tudi v občini Ivančna Gorica je že bilo organiziranih nekaj turnirjev, vendar še precej zaostajamo za drugimi občinami, kjer so tudi športna društva malo bolj aktivna v tej smeri. Ne glede na to pa ekipe iz naše občine dosegajo zelo lepe rezultate na turnirjih po Sloveniji. Zadnji večji uspeh je bil 3. mesto na močnem turnirju »4 na 4 Planet Tuš« v Novem mestu. Za ekipo Princi smo nastopili Uroš Kristan, Erik Globokar, Miha Zaje in Mišo Stojanovič. MZ Tekarna ISCETE ZAPOSLITEV? Pridružite se ekipi, ki sije zadala ustvarjati izdelke in razvijati storitve, ki s svojo kakovostjo navdušujejo kupce. Zaposlili bomo več komisionarjev za delo v ekspeditu Vaše naloge bodo: - prevzemanje izdelkov iz proizvodnje in trgovskega blaga, - komisioniranje izdelkov v embalažne enote (košare, transportni vozički) - skladiščenje izdelkov v hladilnici, izdajanje izdelkov iz hladilnice, - pomoč pri odpremi izdelkov. Pogoji, kijih morate izpolnjevati: - ustrezna poklicna ali srednješolska izobrazba, - pripravljenost za delo v nočnem času. Delovno razmerje bomo sklenili najprej za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Zainteresirane kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave pošljejo prošnjo (s telefonsko številko) na naslov: Pekarna Grosuplje, d. d Gasilska c.2, 1290 Grosuplje ali elektronski naslov: mojca.mlakar@pekarna-grosuplje.si Za informacije nas lahko pokličete na telefon 01178 66 902. 18- Ivančna Gorica, oktober 2006 POST Äst KAKO NASTANE IZ VAŠKE »BRCARIJE« PRAVI NOGOMETNI KLUB bilo podobno slačilnici, z dvema prostoroma in brez vrat, sodnik pa je prišel kar v kmečko hišo k nam Novakovim. Drese je prala moja mama, čeprav se na nogomet ni spoznala, toda vse fante je imela rada, naj so bili iz Dednega Dola, Žalne ali Grosupljega. Že leta 1968 smo odigrali otvoritveno tekmo s Šentvidom in zmagali z 8 : 2, slika pa nas prikazuje pred domačo tekmo s Stično 4. avgusta 1968. Rezultat je bil neodločen: 4 : 4, gledalcev pa kar neverjetnih 300. Polni so bili tudi okoliški hribi, saj je bilo lepo nedeljsko popoldne. Tudi preproste kmete je to zanimalo. To nam je dalo misliti in smo tako že leta 1969 redno nastopali v Ljubljanski nogometni pod-zvezi - I. razred. Ob domači tekmi je plapolala slovenska zastava 30 metrov visoko na drogu ob vhodu na igrišče. Ponudb bolj izkušenih nogometašev ni manjkalo - iz Grosuplja, Stične in celo iz Ljubljane. Veliko nam je pomagal sodnik Stane Bevc iz Grosuplja, toda prvo pravo nogometno tekmo smo odigrali na Dobu pri Domžalah še sami domači fantje brez rezerve. Ob rezultatu 1 : 1 smo se s harmoniko in pesmijo vrnili v Malo Loko, z vlakom seveda. Postali smo pravi nogometni klub z imenom K Partizan Mala Loka. Pisec teh vrstic je moral zapustiti mesto »golgeterja« v ekipi in postati predsednik in tajnik kluba, delegat na domačih tekmah in vodja ter trener ekipe na gostovanjih. Jeseni leta 1971 pa smo se združili z NK Odred iz Ponove vasi in ponovno oživili NK Grosuplje na deloma urejenem igrišču je sposobni za pravi nogomet ( v letih 14-24 let). Prav kmalu smo pridobili še fante iz sosednjih vasi, sestavili dve ekipi po pet ali šest fantov v eni. našli primeren prostor na »Ljubljanici«, senožeti z grmovjem nad viaduktom v Mali Loki, kjer smo uredili gole - dve prekli in vrv v primerni višini. Igrali smo z gumijasto žogo, in to večkrat do onemoglosti. Žoga je velikokrat ušla v dolino, tudi sto metrov daleč. Grmovje smo posekali šele pozneje. LIVAR V ZLATI SREDINI Veterani NK Livar iz Ivančne Gorice so uspešno štartali v veteranski nogometni ligi. Po štirih krogih zasedajo 6. mesto, želijo pa si, da bi prišli še višje. Ekipa je letos številčna (na domačih tekmah še posebej), le na gostovanjih se vrste nekoliko razredčijo, kar pa je razumljivo. Domači kraj je veteranom še posebej drag. Z.s Ime ekipe Tekme Zmage Remi Poraz Dani goli Prej.goli Skupaj Točke 1 NK KOČEVJE 4 4 0 0 14 3 12 12 2 NK KRANJ 3 2 1 0 6 2 7 7 3 NK SLAVIJA 4 2 0 2 9 6 6 6 4 NK TABOR 69 3 1 2 0 3 0 5 5 5 NK PRAVNIK 3 1 2 0 7 6 5 5 6 NK LIVAR 4 1 2 1 5 7 S 5 7 NK ŠMARTNO 4 1 1 2 7 9 4 4 8 NK DOBROVA 4 1 1 2 6 8 4 4 9 AGENCIJA 19 3 0 3 0 6 6 3 3 10 NK VRHNIKA 4 0 2 2 5 9 2 2 NK ILIRIJA - izstopila Simon Bregar ZAČETEK SEZONE V SMUČARSKEM KLUBU KOALA V smučarskem klubu Koala smo oktobra začeli novo smučarsko sezono. Poletni čas smo izkoristili za pripravo na novo sezono. Prenovili smo klubski prostor, trgovino in servis, ki se nahaja v Ivanč-ni Gorici pri nogometnem stadionu. Tudi letos bomo skoraj vse dni v tednu organizirali enodnevne smučarske izlete v večje avstrijske smučarske centre. V sklopu izletov imamo tudi smučarsko šolo za odrasle in otroke. Do začetka decembra smučamo na ledeniku Molltal, tako da vse vabimo, da se nam pridružijo na smučanju tudi v teh lepih jesenskih dneh. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.koala.si Nina P. že učitelj s fakultetno diplomo, sem moral k Martinovi mami zaradi tega edino dovolj velikega travnika. Za majhno najemnino smo ga res dobili. Zdaj se je delo šele začelo. Prišli so še trije nepogrešljivi fantje iz Dednega Dola. Izsuševali smo močvirje, z voli napeljali kamenje za drenažo, naredili prave gole. pri Olimpiji dobili stare mreže, precej kopačk in stare drese. S prostovoljnim delom in pomočjo kmetov z lesom smo zgradili nekaj, kar je stal predsednik kluba, sekretar pa je bil ves čas Stane Poreber. tudi nabavni za drese, kopačke in drugo. Izredno je bilo navdušenje ob zmagi nad treneijem in magistrom nogometa Brankom Elsner-jem , z 2 : 0 mladinci in 2 : 0 člani. Sport-ske novosti so objavile poročilo z naslovom Poraz Slovana v Grosuplju. Elsner pa kot delegat na tekmi ni podpisal zapisnika in je hitro zapustil prizorišče. Janez Dremelj TRIKFMT MINUS ENA... je v matematiki minus tri, pri SVIŠ-u pa nič. Zgornja enačba namreč pomeni tri poraze za gol v prvi slovenski rokometni ligi. Zares neverjetno je, kakšno usodo letos doživljajo vijolični. Začelo seje z nabito polno dvorano in spektaklom z Gold Clubom. Žal se je na tem srečanju v dresu Gold Cluba poškodoval bivši igralec SVIŠ-a Matjaž Erčulj, ki mu tudi v uredništvu Klasja želimo čimprejšnjo vrnitev na igrišče. Visokoleteči Herpeljci so Ivančane malce podcenjevali, SVIŠ pa je seveda igral nadvse motivirano in jim večino tekme dihal za zlati ovratnik. SVIŠ-eva obramba je dobro zaustavljala gostujoče strelce in obetala se je dramatična končnica. V zadnji minuti sta bili moštvi poravnani na 21, nato pa je zadetek dosegel Štefanič. SVIŠ je šel v zadnji napad, Zidar je streljal z desnega krila in gostje so ga zrušili. Na črto sedmih metrov je stopil izkušeni Begovič, vendar mu Torla ni uspelo prelisičiti in SVIŠ se je moral zadovoljiti s statusom največje medijske zvezde med poraženimi ekipami prvega kroga. Drugi krog je prinesel dvoboj s Slovanom v Ljubljani. Vijolični so se tu nadejali prvih točk. Začetek je veliko obetal. SVIŠ je igral dobro in ob polčasu vodil za tri zadetke. Krizne so bile začetne minute drugega dela, ko je Ljubljančanom, ki so vse prelahko izigravali globoko vijolično postavitev, uspelo goste ujeti in pozneje povesti za dva zadetka. SVIŠ je nadaljeval borbeno, zadeval tudi z igralcem manj, izkoristil vseh pet sedemmetrovk, a prelahko prejemal zadetke. Pri zadetku prednosti gostov je imel SVIŠ kar dva napada za izenačenje, a žoga ni šla v mrežo. Enkrat pa sodnik tega ni potrdil. Kljub končnemu porazu pa je treba pohvaliti vijolične navijače, ki jih je prišlo na Kodeljevo blizu sto in so brez težav preglasili domače privržence. Priložnost za celjenje ran se je imenovala Prevent. Korošci so v Ivančno Gorico prišli brez Dumančiča in Rutenke, rdeči karton pa je že v 30. minuti dobil Ficko. SVIŠ je spet začel dobro, čeprav bi si že v prvem delu lahko priigral oti-pljivejšo prednost. Kljub temu trije zadetki naskoka niso izgledali slabo. Nato pa se je spet zgodil padec na začetku drugega polčasa in gostje so z delnim rezultatom 6 : 13 povedli za štiri gole. V 48. minuti se je tako ob razjarjenem Zarabcu začela misija lovljenje rezultata. Ta bi skoraj uspela, saj je Dinu Bajramu uspelo izenačiti v 57. minuti. Sledilo je nekaj srhljivih minut, ko se je igralo gol za gol. V zadnji minuti je cela dvorana vstala in začela glasno spodbujati fante na igrišču. Vendar žal tudi moralna podpora ni pomagala, saj je SVIŠ zapravil napad za izenačenje, pri drugem pa mu je zmanjkalo časa za konkretnejši strel. Nič ne pomaga: treba bo zbrati tako telesno kot psihološko moč in igrati naprej. V obtoku je še dovolj točk, skrajni čas pa je, da se sreča nasmehne tudi Ivančanom. Lojze Grčman VAŠKI TURNIR V STIČNI V soboto, 23. septembra, je na malce prenovljenem in polepšanem stiškem igrišču potekal vaški turnir v malem nogometu. Na njem je sodelovalo devet zagnanih ekip, ki so si nadele imena Dixi, Gabrje, Hribovci, Stična 23, KD Stična, Grofija, Marof, Mladi upi in Rožna gasa. Moštva so bila razdeljena v tri skupine. Prvouvrščeni se je avtomatično uvrstil v boj za medalje, tri drugouvr-ščene ekipe pa so se udarile za preostalo mesto. Med omenjenimi ekipami je največ pokazalo Gabrje, ki se je v polfinalu pridružilo Stični 23, Marofu in Dixiju. V finale sta se uvrstili ekipi Dixija in Stične 23, za tretje mesto pa sta se pomerila Gabrje in Marof. Boljši je bil Marof s 5 : 3. Finalno tekmo pa je zaznamoval dvoboj med slavno Fortunovo hišo, kjer trdicionalno prebivajo odlični nogometaši, in ekipo Dixi, kije v preteklosti požela že skoraj za celo njivo uspehov. Na koncu so s 4 :1 slavili igralci Dixija, pri katerih pa njihov idejni in telesni vodja Jože Jeraj ni igral. Zato pa so za zmagovalce nastopili: Boštjan in Primož Skubic, Marko Vodušek, Marjan Rus ml., Robi Gačnik, Mojca Rus Gačnik, Borut Hribar, Denis Švarc in Lojze Grčman v vlogi moralnega podpornika. Sledila je podelitev nagrad najboljšim ter tudi najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu. Vsi zagreti nogometaši so se nato še pomastili z odličnim golažem in še malo »pomožakali«. Prireditelji se zahvaljujejo nepogrešljivim pokroviteljem: KS Stična, Sir-Pak, d.o.o., Rekon, d.o.o., Cistercijanska opatija Stična, KD Stična, Setr, d.o.o., Unithing, d.o.o., Finec Avguštin, s.p., Avtoprevozništvo Finec Borut, s.p., Viri-din hram, Dixi, d.o.o., Mesarstvo Maver-Market Marinka, S.I.T., d.o.o., Grofija - turistična kmetija, Keltski hram, Aleš Mak, Optika Erjavec, Okna Cugelj Ignac, Dana Mirna in CMC šport. Lojze Grčman Pred tekmo s Stično v Mali Loki 4. avgusta 1968. Stojijo z leve: Anton Dremelj, Marjan Poreber, Srečo Kozamernik, Stane Poreber, Anton Koščak, Janez Vovk in trener Janez Dremelj. Cepijo z leve: Zvone Kozamernik, Jože Radelj, Janez Stiglic, Janez Kurent in Franc Radelj. Moja dolgoletna športna pot in pestro dogajanje na področju športa v naši občini ter njeni okolici me je napeljala na to, da vam predstavim kratko razmišljanje o časih, ko je začel v Mali Loki delovati nogometni klub. Le-ta je imel svoje privržence tudi v današnji občini Ivanč-na Gorica oz. v nekdanji grosupeljski občini. Tudi to so korenine današnjega nogometa v obeh občinah. »Mala Loka je imela leta 1966 osem hišnih številk, le pri dveh pa so bili fant- Poleg fantov iz Velike Loke smo pridobili še tiste iz Žalne, Luč in Lobčka. Prve nogometne tekme so priredili na prvem večjem pokošenem zamočvirjenem travniku. Velika Loka je priredila tekmo z Višnjo Goro na našem domačem travniku. Kljub rezultatu 1:11 nismo odnehali. Pot iz Male Loke na »Ljubljanico« (približno 1 km) je vodila preko močvirnega travnika. Hitro smo izmerili,da bi dobili razdaljo 90m x 45m, kar so najmanjše mere za pravo nogometno igrišče. Ker sem bil najstarejši in Ivančna Gorica, oktober 2006 19 ï® OD m Qospodinjska stran PREKMURSKA KULINARIKA, 2.DEL Zapise o izjemno kvalitetnih, a premalo uveljavljenih prekmurskih vinih, vedno znova začenjamo z zgodovinsko zgodbo: prekmurska vina so po odličnosti slovela že v preteklosti, saj je sredi 19. stoletja vinogradnik iz Kančevec z vinom oskrboval celo cesarski dvor na Dunaju. Vinograde je sicer konec stoletja iztrebila trtna uš, ostale pa so ugodne podnebne razmere, primerna prst in lepe vinogradniške lege, ki so v drugi polovici 20. stoletja znova privabile zanesenjake in poznavalce. Ti znajo na prisojnih gričih Goričkega pridelati in ponuditi vina najvišje kakovosti s prijetno svežino, značilno sortno cvetico in polnim okusom. Odličnost potrjujejo tudi rezultati številnih mednarodnih ocenjevanj. Prevladujejo bela vina, najpogostejše sorte so: laški rizling, chardonnay, beli pinot, renski rizling, kerner, sauvignon, manj je šipona, sivega pinota, zelenega silvanca, rizvanca in traminca; med rdečimi vini prevladujeta modri pinot in modra frankinja. Več kot 40 vinogradnikov z območja Vinske turistične ceste Goričko je dalo svoja vina na ogled in v prodajo Vinogradniškemu centru Ivanovci, lahko pa jih obiščete tudi v njihovih kleteh, na turističnih kmetijah in v vinotočih. Hiše na Goričkem so bile v preteklosti običajno prekrite z rženo slamo in so kljubovale vremenu ter učinkovito varovale dom tudi do 15 let. Danes jih najdemo še na objektih, ki jih varujemo kot kulturne spomenike, če- dalje bolj pa tudi na hišah, v katerih si lastniki želijo pričarati ugodje naravnega, toplega in prijetnega doma. Lončarstvo štejemo med najstarejše obrti. Geografsko in zaradi različnosti pri izdelkih ločimo dve skupini prekmurskih lončarjev: filovsko in goričko. Konec 19. stoletja naj bi bilo po ustnem izročilu v Filovcih 90 lončarjev. Ti so bili znani po črno žgani posodi. Središče goričkih lončarjev so bili Moščanci, lončarili pa so bili tudi v Pečarovcih, Lončarovcih in Fo-kovcih. Lončarji so sledili potrebam gospodinjstva in izdelovali posode, ki so jih uporabljali pri vsakdanjih opravilih: za kuho, peko, za prenašanje vina in vode, za hranjenje masti, kruh z bučkami hokaido 15 dag bučk (oranžno meso), 3 dl vode, v kateri smo skuhali bučni pire, 50 dag moke za domači kruh, 20 g kvasa, 1 žlica sladkorja, sol, 1 žlica olja, po želji semena: sončnična, buč- Zamesimo gladko testo. Pustimo pokrito, da vzhaja 40 minut.Testo še enkrat pregnetemo in ga položimo v model ter pustimo, da ponovno vzhaja 35 minut. Pečemo v segreti pečici na 220 stopinjah, 45 minut. MLEČNI IZDELKI Prekmurci niso ostali le zvesti izdelovalci skute, ampak so v praksi ohranili celo vrsto jedi s skuto, kijih lahko uvrščamo med posebnosti njihove kuhinje. Mleko, skuto in smetano uporabljajo samostojno ali v kombinaciji. Skuta je nepogrešljiva pri pripravi retašev, prekmurske gibanice, krapcev, posolank, kva-senic, palačink, sirovih pogačic. Kisla smetana se uporablja pri kuhanju mlečnih juh, prežgank in pri pripravi krhkega testa. Posebnost so naribane sveže kumarice s kislim mlekom, kislo smetano in mleto rdečo papriko. moke, skute. Med izdelke, ki so trajno zaznamovali mojstrsko spretnost, sodijo sklede, pekači za pogače in gibanice, lonci za kislo mleko, piitre (posode za vodo) ... Pečenje v lončenih posodah je postalo sestavni del gastronomske kulture. kisla juha 500 g svinjskih nogic, 200 g svinjskih pljuč, 400 g svinjskega srca, 150 g čebule, 50 g česna, 300 g krompirja, 50 g masti, 10 g rdeče paprike, 20 g moke, sol, kis, lovorjev list Nogice nasekamo in kuhamo. Začinimo s soljo in lovorjevim listom. Srce in pljuča kuhamo posebej. Kuhano ohladimo in narežemo na rezance. Ko so nogice kuhane, dodamo na kocke narezan krompir ter pljuča in srce. Medtem ko se krompir kuha, naredimo prežganje. Na masti prepražimo moko, dodamo na kocke narezano čebulo, sesekljan česen in rdečo papriko. Zali-jemo s hladno vodo in gladko raz-mešamo. Vse skupaj damo k juhi, prevremo, začinimo in okisamo. BUČNO SEME Buče so naši starši oziroma predvsem stari starši cenili kot okusno zelenjavo, ki so jo pozno poleti nabrali z njive ali vrta, iz mehke sredice pobrali semena ter si pripravili hranilen in zdrav obrok hrane. Semena buč so običajno shranjevali in jih nato uporabili pri peki oziroma kot domače zdravilo za odpravljanje trakulj in glist, najpogosteje pa so iz semen predelovali okusno in hranljivo bučno olje. Številni strokovnjaki uvrščajo bučno seme med najbogatejše rastlinske vire cinka, minerala, katerega prisotnost v našem organizmu podpira naš imunski sistem, predvsem takrat, ko se naše telo bori proti različnim virusom in okužbam oziroma ko nam lahko le-ta pomaga pri hitrejšem celjenju ran. Poleg cinka vsebuje bučno seme tudi železo, kalcij, fosfor, lecitin, fitosterole, beljakovine, encime, predvsem pa veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki prav tako pomembno vplivajo na prehran-sko vrednost bučnega semena. Začinjene in pražene bučne pečke po-tresejo po solatah, juhah, zelenjavnih jedeh, kašah ali pa jih grizljajo kar V zdravilne namene se je pri nas že tradicionalno bučno seme uporabljalo pri boleznih mehurja, predvsem pa za lajšanje simptomov pri povečani prostati. Smotrnost njegove uporabe so pozneje upravičile tudi različne znanstvene študije, ki so potrdile, da lahko uživanje izvlečkov bučnega semena vpliva na simptome povečanja prostate, kot je na primer pogostnost in trajanje uriniranja ter sama količina izločenega urina. Danes se zato bučno olje pogosto priporoča moškim, starejšim ljudem in osebam, ki zaužijejo premajhne količine prehranskih virov cinka, strokovnjaki pa na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav predvidevajo, da bi bučno olje lahko ugodno vplivalo tudi na zdravje bolnikov, pri katerih so se razvili kamni v mehurju. Poleg buč je v Prekmurju zelo znana tudi uporaba maka; ta je dal tudi sloves makovi potici, ki jo v Prekmurju redno pečejo in ohranjajo njeno izvirnost. Še danes velja običaj, da ko gredo otroci prvič v šolo, morajo pojesti kos makove potice z bogatim nadevom, v upanju in z željo, da bi bili mirni, bolj pametni in bi se dobro učili. krompirjevi svaljkiz makom 1/2 kg krompirja, 1 margarina, 1 jajce, mak, 1 žlica kisle smetane, slan krop, sol Opran cel krompir skuhamo, olupimo in še vročega pretlačimo. Toplemu dodamo sol in margarino. Mlačni masi primešamo jajce in moko. Na hitro zgne-temo testo in oblikujemo svaljek. Na pomokani deski ga enakomerno razrežemo in z dlanjo oblikujemo za sredinec velike svaljke. V slanem kropu jih kuhamo 10 minuL Kuhane odcedimo, nato pa potresemo z osladkanim mletim makom. makovi žepki - baratfule Mak je nepogrešljiv pri pripravi nadevov in peciva. Posebno slastni in mikavni so makovi žepki. Rezančno testo razrežejo na kvadratke. V sredino vsakega položijo nadev, pripravljen iz rumenjaka, stepenega beljaka, sladkorja in maka, lahko pa tudi iz marmelade. Iz kvadratkov naredijo žepke, ki jih kuhajo v slani vodi. Po kuhanju jih odcedijo in prelijejo s prevreto kislo smetano ter potresejo z makom. prekmurska mmicn Prekmurska gibanica je stara značilna jed, ki se je v pokrajini ob Muri uveljavila v zelo starih časih. Pekli so jo iz dveh vrst testa: spodaj je bilo krhko testo, med nadevi pa vlečeno. Za nadev so uporabljali skuto, mak, orehe in suho grozdje. Vsako plast posebej so polili z vročo mastjo in kislo smetano. Ko je bila gibanica končana, so jo povrhu prelili s kislo smetano. Nekatere gospodinje so dale vmes še ribana jabolka, da so dala gibanici večjo sočnost. Pekli so jo ob večjih praznikih in ob posebnih priložnostih. Na Goričkem so pekli tudi bučne gibanice, nadete z ribanimi bučami. PURAH Z GOSJIMI J ETRI HN KOSTANJEVIH NADEVOM 600 g kostanja, 2 dl rdečega vina, 2 trdi zemlji, 1,5 kisle smetane, puran, 180 g slanine, sol, majaron, 300 g te-letine za dušenje, 80 g masla, 2 jajci, sol, poper; peteršilj, muškatni orešek, 120 g maščobe, Za pašteto iz gosjih jeter: 250 g gosjih jeter; sol, poper; 2 jajci, peteršilj, 2 zemlji,1 cl konjaka, 0,5 dl sladke smetane, 5 cl belega vina Kostanje zarežemo in jih pečemo na papirju za peko, vendar jih ne spečemo do konca. Olupimo jih in jim odstranimo kožico. Do konca jih skuhamo v rdečem vinu. Ko so kuhani, morajo vpiti vse vino. Zemlje namočimo v sladko smetano. S slanino namastimo puranje prsi in bedra. Po notranjosti purana posipamo sol in majaron. Teletino in namočeno žemljo zmeljemo, dodamo jajce, zmlete kostanje, začimbe, peteršilj in stopljeno maslo ter vse skupaj dobro premešamo. Purana nadevamo in odprtino zakrpamo s sukancem. Preko purana polijemo nekaj vroče maščobe in ga nato pečemo v srednje vroči pečici, občasno polijemo, obrnemo ... Pečemo, dokler ni mehko in lepo rjavo - približno dve uri. Medtem pa pripravimo pire iz gosjih jeter. Ko je puran pečen, narežemo meso na rezine, ki jih previdno položimo nazaj na purana, okrasimo z gosjo pašteto, pečenimi jabolki, jabolčno omako ali rižem. gosja pašteta: Dan prej narežemo jetra na kocke, solimo in popramo ter namočimo v konjak. Narežemo žemlje na kocke in jih namočimo v belem vinu in sladki smetani, dodamo jajce in peteršilj. Premesimo sestavine, tako da dobimo voljno, a ne tekočo maso, ki ji dodamo jetra. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 20- Ivančna Gorica, oktober 2006 SKRIVNOSTNO KRATIC JE V zadnji številki kratičje ni bilo objavljeno. Ljudje od tehnike so rekli: »Premalo plača.« Pa poskusimo znova - saj poznate svetopisemski rek: »Trkajte in se vam bo odprlo.« Naloga je bila zastavljena s kraticami AIKSSVZ. Dodal sem tudi namig, da so to ustanove, ki te lahko spravijo v raj ali v pekel. Če ste se domislili, da so to začetnice naših župnij (Ambrus, Ivančna Gorica, Krka, Stična, Šentvid, Višnja Gora in Zagradec), vam gredo vse čestitke. Zdaj pa se zaprašite v naslednje črkovje VGBVP in ga opredmetite. Pomoč: vsebina se nanaša na fevdalno dobo. LS LAHKA KRIŽANKA (Z VSE SORTE POPUSTI IN PESNIŠKIM DODATKOM) Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu lahko zvedel, kaj nas bo najbolj vznemirjalo v oktobru. O PESNISKI DODATEK (Povezan z geslom lahke križanke) T A T Štiri leta so minila in zakon je dejal, da si bo narod spet občinsko vodstvo zbral. Kdor bil je priden in zagnan, bo spet ljudem na izbiro dan. Kdor pa lenaril je in se je šprical, se bo lahko le sam oklical. VODORAVNO: 1. žensko ime, 2. breme, 3. poljsko orodje, 4. redko drevo, 5. železniško vozišče, 6. vrsta žita, 7. hrana sesalcev Ivančna Gorica, oktober 2006 TRI SMEŠNICE 1. »Kaj ko bi šla letos na nudistično plažo,« predlaga mož ženi. »Daj no mir,« odgovori žena, »v tridesetih letih zakona si se me vendar že nagledal brez obleke!« 2. »Lepo je pri vas, samo stranišče je preveč oddaljeno,«pravi turist gostitelju. On pa nazaj: »Niproblema, le pravočasno se morate odpraviti tja!« 3. Sin, sprijen študent, je spet pred očetom in ga prosi za denar. Oče, razkačen zaradi fantove lenobe, ga gladko zavrne: »Nobenega denatja ne bo. Zame si odslej mrtev!« Sin ga nekaj časa gleda, potem pa pravi: »No, če je tako, pa daj nekaj za pogrebne stroške!« KVIZ 1. Kdaj seje približno končala zadnja ledena doba? a) pred pet tisoč leti b) pred deset tisoč leti c) pred dvajset tisoč leti 2. Kaj je lupa? a) povečevalno steklo b) okrogla vrtna lopa c) vrsta stročnice 3. Kdo je preživel vesoljni potop? a) Mojzes b) Abraham c) Noe 4. Kaj se je cedilo v svetopisemskem raju? a) mleko in vino b) mleko in olje c) mleko in med 5. Koliko meri morska milja..................................................? 6. Kdo od naštetih mož zagotovo ni mogel videti Napoleona? a) Jurij Dalmatin b) Valentin Vodnik c) France Prešeren 7. Kdo je zavetnik v podružnični cerkvi na Kamnem Vrhu a) sveti Pavel b) sveti Peter c) sveti Jakob Odgovori iz prejšnje številke: l.a, 2.a, 3.c 4. štiri, 5. štiri, 6. c, 7.b, 8.b, 9.b, lO.d Naš mali me skrbi - vedno je tako čist. 21 OBLIKA ZEMLJE IGRALKA WITHER-SPOON OBLAČILA ORIEN- HITREJŠI ANDANTE DELEC Z ELEKTR. NABOJEM PORAST MOŠKI SUKNJIČ TEMNEJŠE BARVE KONJU NANJ PRIBDEJO PODKEV ELEKTRODA ZA DOVOD TOKA REKA, KI TEČE SKOZI KAIRO TRIGLAVSKA DOLINA SKRAJNI KONEC KOPNEGA PREKINITEV ODNOSOV PROTI NJEMU SE NE DA PLAVATI ZBIRKA ZEMLJEVIDOV V OBLIKI KNJIGE OZNAKA LITVE VELIKA VOJAŠKA ENOTA BRUS ZA KOSO NJEGOVA KOBILA JE VEDNO BOSA KRAVJEGA IMAJO V BOHINJU OČARLJIVOST OKRASNA LONČNICA, VITEZOVA ZVEZDA DELOV POLITIČNI TEDNIK DESETINA PROCENTA NEMŠKI DRŽAVNIK BISMARCK TKANINA ZELENO IZ ČESANE SIVA VOLNENE VULKANSKA PREJE KAMNINA REDNI DOHODEK IZ PREMO- ŽENJA VIJOLIČAST POLITIČNI VODITELJ BARJANSKO KURIVO GR. JUNAK, AJANT PLASTIČNA SNOV, POLIVUM. VANJ SE NEHA- PRITRDI TANČNOST VZNOŽEK ŽARNICE BOLEČ ZASTOJ MIŠICE NAOMI CAMPBELL PREKMUR. NOVINAR (BORIS) JAPONSKI ŠAH NOVICA CESTNO VOZILO 1. OSEBA MNOŽINE GRŠKA ČRKA, SIMBOL ZA UDAREC S ŠIBO VELIKA ZVEZDA. KI IZBRUHNE ilNHSlil NATANČNO OMEJEN ČAS. DOLOČEN ZA KAJ NEVARNA, SPOLNO PRENOSLJIVA SODOBNA VIRUSNA BOLEZEN JAPONSKO OBLAČILO UDELEŽENEC POWWA REKREATIVNA DEJAVNOST SLUZ- TOLE BUJOČA -VOJSKA REFREN BRITANSKA ROCK SKUPINA IZ SREDINE 60. LET 20. STOLETJA —:— T = > s =RAVTC0 00 UGODNOSTI PLANINSKO DRUŠTVO * i. J< UREJEN IN OPREMLJEN PROSTOR ZA LETOVANJE V ŠOTORU ALI PRIKOLICI VELIK KOS POHIŠTVA DEL VLAKA 100 m2 TALSKA PREPROGA IZ PRALNEGA BLAGA žMimm ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil Jurčev ata JOŽEF ANŽLOVAR iz Radohove vasi 21 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in izražena so-žalja. Zlasti hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali za sveče, cvetje, svete maše in dobre namene, prav tako gospodu župniku Jožetu Grebencu in gospodu Koželju za opravljeno pogrebno mašo ter pevcem za zapete pesmi. Hvaležni smo tudi vsem trem govornikom in članom gasilskega društva Radohova vas za zadnje spremstvo, osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in Gastroenterolo-ške klinike Ljubljana za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se tudi Cvetmarketu Jana, Gostilni Štorov-je in Perparjevim. Hvala prav vsem za vsako malenkost in pozornost. Vsi njegovi -v Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali in ljubili. Iz teme zdaj vznika drevo in raste dalje. Hrani ga upanje ... ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega BORUTA PETRIČA iz Višnje Gore Ne najdemo besed zahvale vsem, ki ste nam v najhujših trenutkih stali ob strani, pomagali in čutili našo bolečino: vsem sorodnikom, sosedom, njegovim sošolcem in prijateljem, njegovemu delovnemu kolektivu, sošolcem otrok, znancem in vsem sokrajanom. Hvala za ganljive ustne in številne pisne izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in denarne prispevke v sklad ISKRICA - POMOČ OTROKOM. Iskrena hvala vsem govornikom, gasilskim društvom Višnja Gora, Kriška vas in Vrh za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem CORONA, trobentaču in vsem za tako številno poslednje slovo. Zahvaljujemo se vsem poslovnim partnerjem in prijateljem iz Slovenije in tujine. Hvala vsem, ki ste Boruta spoštovali in ga imeli radi. Vsi njegovi najdražji Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila življenjska sopotnica, mamica, hčerka in sestra DARJA KAVSfl (11.1.1967-17. 9. 2006) z Mleščevega Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, njenim sodelavkam in sodelavcem iz doma starejših občanov Grosuplje, učencem in razredničarki 4.b razreda OS Stična, znancem, sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, se ji poklonili z molitvijo, podarili sveče in cvetje, darovali za svete maše in dobre namene. Hvala g. župniku Jožetu Kastelicu za lepe besede, izrečene ob njeni krsti, hvala Perparjevim za pomoč, da smo se lahko od nje še zadnjič poslovili. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Živel je s svetlim pogledom na svet. Ob njegovem vzgledu smo se tako učili živeti tudi mi. ZAHVALA ob smrti ANTONA ZALETELA modelnega mizarja iz Grma 14, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, številna izrečena sožalja in druge darove. Še posebej se zahvaljujemo gospodoma Jožetu Grebencu in Jožetu Kastelicu za opravljen pogreb. Hvala gasilcem PGD Radohova vas in gospodu Branetu Prazniku za pogrebno slovesnost in poslovilne besede. Prav tako hvala gospe Ljubi Štrubelj in gospodu Franciju Radeščku za izrečene misli tolažbe ob njegovem slovesu. Prav posebna hvala dr. Janezu Zupančiču, Jožici Lavrih in Mari Kastelic, ki so nam pomagali, da smo čim dlje uživali skupno življenje. Žena Milena, hči Jelka, zet Matjaž, vnukinji Spela in Vesna Delo, skrb, ljubezen in tipljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage IVANKE ZAJC iz Ljubljane, rojene na Malem Korinju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče ter darovali za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku za lep obred ob slovesu, pevskemu zboru in družini Perpar. Žalujoči njeni najbližji Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini valj, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVAtil V 79. letu starosti nas je zapustila MARIJA HROVAT s Kala pri Ambrusu 17 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam ob smrti naše tete pomagali, nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju onkološkega oddelka v Ljubljani za oskrbo, gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, moškemu pevskemu zboru Ambrus za zapete pesmi in Perparjevim za pogrebne storitve. Njeni domači Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine Dante ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je v 26. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in stric JUREŠUTALO iz Radohove vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena sovašča-nom, ki so nam z besedami tolažbe in molitvijo stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Grebencu iz župnije Šentvid pri Stični za pogrebno mašo ter župniku Lojzetu Hostniku za navzočnost pri pogrebni maši in za darovano mašo pri Sveti Trojici na Blokah. Hvala Perparjevim, pevskemu zboru, trobentaču in cvetli-čarki Andreji. Za cvetje, sveče in darovane svete maše se najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE ZADEt---- po domače Venclove Mimi iz Grma 3 pri Radohovi vasi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izkazano spoštovanje, ko ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Za vsako toplo misel nanjo vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njeni POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBU! STORITVE NA EfflEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 22- Ivančna Gorica, oktober 2006 N abožnA IiSIIZname n J A KONCINOVA KAPELICA V METNAJU (ŽUPNIJA STIČNA) BESEDA O BESEDI KRAJEVNA IMENA, K! TEMELJIJO NA ZNAČILNOSTIH TAL IN POVRŠINSKIH OBLIK V skupino imen, izhajajočih iz geoloških in geografskih prvin, sem prištel tudi večbesedna (natančneje dvobesedna) naselbinska imena, če je samostalniška sestavina nosilka imena. Imena so razvrščena po naključju, brez posebnega sistema. FOTOREBUS Ste našli kakšno ubesedeno misel, povezano s polhom na podobi? Prav gotovo ste jo, če ste se stvari lotili. Jaz sem se domislil tole: »Spi ko polh pozimi.« Kajne da ustreza? Današnja podo-bnica se nanaša na rastline, ki se redkeje pojavljajo v naših besednih igrah. Svinčnik v roke in zapišite, kaj se vam je utrnilo. LS Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje */£. Grosuplje d.o.o. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Primer naselbinskega imena po oblikovanosti površja je Višnja Gora. Pridevniški del imena je sicer nekoliko skrivnosten, samostalniški pa je lepo skladen z razmerami, vidnimi v naravi in na podobi. Nekoliko moti le ime Gora, saj je vzpetina, na kateri je mestece, bolj Gorica, Goričica, če ne celo Grič. Vzrok za to neskladje moramo iskati v spreminjanju lege naselja v starejših dobah; ime Gora je prav gotovo dala višja vzpetina, na kateri so grajske razvaline. Bukovica (po potoku Bukovici), Dobrava (dobrava, globel, obdana z bolj in manj strmimi pobočji). Velika Dobrava, Mala Dobrava, Veliko Globoko, Malo Globoko, Breg (pri Zagradcu). Breg (pri V.Gabru). Dole, Gomile, Kamno Brdo, Fileč Vrh, Vrh (pri Sobra-čah). Spodnja Draga (daljša globel s strmimi pobočji in položnim izhodiščem), Zgornja Draga, Peščenik, Višnja Gora, Goričica, Ivančna Gorica, Trebnja Gorica, Rupe, Vrh (nad Višnjo Goro), Bojanji Vrh, Kitni Vrh, Kamni Vrh,Velike Vrhe, Male Vrhe, Vrtače, Obolno (obla vzpetina), Planina, Kal (kal, vrsta stoječe vode), Veliki Kal, Mali Kal, Rdeči Kal. Lučarjev Kal, Zavrtače, Dedni Dol (dol, podolgovata dolina z ne preveč strmimi pobočji). Temenica, Velike Pece (peč, pečina, skalovje) Male Pece, Roje, Poljane, Polje (pri Višnji Gori), Polje (pri Muljavi) Mrzlo Polje, Vrhpolje, Veliko Kompolje (konec polja), Malo Kompolje, Muljava (po mulju, nanosu Višnjice), Laškovec (po kamnu lah-kovcu, lehnjaku), Sušica (zaradi presihanja Višnjice) Bakrc (?), Krka, Virje, Vir, Laze, Korinj (verjetno prišlo iz Gorinj, to se pravi Gornje), Osredek, Studenec, Ravne, Rebrce, Grintovec, Griže, Mlake, Znojile, Rogovila, Potok, Gorenja vas, Žvajdrga (po močvirni, ugrezajoči se zemlji), Veliko Črnelo, Malo Črnelo (po črnem blatu, v katerem so barvali platno). Našteli smo okoli sedemdeset naselij iz te skupine. Najmanj dvakrat toliko pa je ledinskih imen. ki imajo imensko izhodišče povzeto po talnih razmerah. Naštete kraje so prednamci poimenovali po prevladujočih značilnostih krajine. Ker se zemeljske razmere v primerjavi z dolžino človeškega življenja zelo počasi spreminjajo, so imena iz te skupine povečini zelo stara in stabilna in zanje zlahka najdemo potrdilo v naravi. Le redko se zgodi, da se razmere tako spremenijo, da ime ni več skladno z njimi. Tak primer je ime vasi Studenec, imenovane po izviru, ki ga že lep čas ni več ondi. ANEKDOTA 0 FEDRANOVIH Ob stari poti, ki iz Stične pelje v zgornji del Metnaja, stoji pred vasjo lična kapelica. Njen nastanek sega globoko v neznano preteklost. Na pročelju nabožnega znamenja je sicer zapisana letnica 1901, vendar mnogi vaščani menijo, da je bila kapelica tedaj le temeljito obnovljena in daje na tem mestu že prej stalo podobno znamenje. Po starem izročilu Notranjost kapelice z Marijinim kipcem. Končinova (vaška) kapelica je obrnjena proti jugu. Njena okolica je lepo urejena. božno znamenje stoji na svetu nekdanje Končinove (Kastelčeve) domačije, zato je med vaščani bolj znano pod imenom Končinova kapelica. Tudi v sedanjem času zanjo skrbi eden od Končinovih sorodnikov, Jože Kastelic iz Metnaja. Pa mdi drugi vaščani in vaščanke po-primejo, če je treba olepšati notranjost in okolico. V kapelici stoji nadomestni kip matere božje. Izvirna skulptura pa je zaradi nevarnosti kraje spravljena na varnem mestu. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Nadvse marljivi sodelavci narodopisnega kotička pridno pišejo in sporočajo, kaj vedo o upodobljenih starinah. Hvala za sodelovanje. Pregovor pravi, da je vsako delo vredno plačila, torej ga zaslužijo tudi naši zvesti dopisovalci. Plačilo bo kajpak le simbolično. Že nekaj mesecev tuhtam, s čim bi letos okoli božiča razveselil naše »etnologe«. Se bom že kaj domislil, saj je do takrat še tri mesece. Današnja uganka za srednjo in starejšo generacijo ne bo težka. Imensko, nekoliko tudi po funkcionalnosti, je sorodna napravi, o kateri pregovor pravi, da v nebesa pomaga, če je dobra. Stvar je torej povsem jasna. LS Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 *mwmmmmmmmmmmm Ivančna Gorica, oktober 2006 549 Ko je mati zdravnika Fedrana ovdovela, se je morala sama spopasti z gospodarskimi težavami na obsežni domačiji. Vendar se ni dala. Nekoč je obiskala delavce, ki so ji tesali tramove za ostrešje. Delavci so si pomagali tako, da sta dva tesala, tretji pa je sedel na lesu, da nastajajoči tram ni preveč poskakoval. Gospodarici to ni šlo v račun, zato je pripomnila: »Ta, ki sedi na tramu, je nepotreben in ga ne bom plačala. Vsak bi takole sedel in služil denar! Da bi še bolj podkrepila svoje prepričanje, je sama sedla na tram in velela tesarjema, naj poprimeta. Tesarja sta si pomežiknila in začela z vso ihto obdelovati les. Gospa Ida je nekaj časa vzdržala, nato pa s trpečim izrazom zlezla s hloda, rekoč: »Ta, ki sedi na hlodu, si še bolj zasluži plačilo kot tisti, ki teše!« In je odšla. LS Grb vitezov Foedranspergov. Detajl z nagrobnika v Stični. -23 so se že v prejšnjih stoletjih tu ustavljali pogrebniki in odmolili nekaj očenašev za zveličanje pokojnikove duše. Tako navado so ohranili še do nekaj desetletij nazaj, nato pa so pogrebni sprevodi krenili po novih poteh in s sodobnimi prevoznimi sredstvi. Kapelica je torej služila za duhovne potrebe vseh vašča-nov, zato so ji rekli vaška kapelica. Na- ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine * 2t\ WgíiO VOLJO » KAKO SI JE LVDDA PIJAČO SIV/ŽIL SEVERNA' H ROGATI PAŠA V JELENJEM HAREMU Tudi na kmetijah se vse naglo spreminja. Kdo je v prejšnjih časih videl, da bi ljudje v oborah gojili namesto krav domače jelene. No, morda je to počenjal kak lovsko navdušen grof ali baron, drugi pa ne. Danes pa je vse mogoče. Pri Rojčevih na Goričici, na primer, so zagradili velik kos posesti in v oboro naselili prave domače jelene. Na čelu črede je 230 kilogramov težak samec z močnim rogovjem, da dvigne celo balo sena in jo prenese na drug kraj. Svojo možatost razkazuje štirim samicam, ki skupaj z mladiči tvorijo trop devetih živali. Samec je kljub spoštljivi velikosti še kar prijazen, le v času paritve, to je zdaj, jeseni, postane zaradi ljubosumnosti napadalen, da se mu tudi domači ne upajo približati. Življenje Rojčeve-ga jelenjega tropa se mi zdi zanimivo, zato si ga večkrat ogledam, seveda z zunanje strani obore. XCVII. REKORD: DVA KVADRATNA METRA SREČE Ludvik ali Ludba, kakor so ga klicali, ni bil pijanec, je pa tu in tam rad zvrnil kak kozarec rujnega. Toda šment je bil tiste čase drag in zato nedostopen, še posebej za Ludbato-ve finančne zmožnosti. Fant namreč ni bil nikoli preveč pri denarju. Toda znal si je pomagati. Kadar je kje videl veselo druščino, na primer na vaški veselici, se je spretno pomešal med pivce in ob ugodnem trenutku predlagal: »Fantje, za kozarec vina pojem muho.« »Pa jo daj, če si upaš,« so dejali in nekdo iz druščine je natočil kozarec vina. Ludba je z vajeno kretnjo ujel muho in jo dal v usta, malo po-grizljal, svetlo pogledal in pogoltnil. Seveda je zalogaj pri priči poplaknil s kozarcem vina. Za debelo muho mu je druščina namenila tudi po dve čaši in se pri tem zabavala. Kadar je bil muhojedec pri volji, je pozobal več krilatih prebivalcev človeških bivališč in kajpak za vsakega kasiral primerno nagrado v tekočem agregatnem stanju. Kak kozarec mu je pol v šali pol zares namenil tudi gostilničar, ker mu je izbo očistil mrčesa. Tako je Ludba pogosto odhajal iz zabavišč dobre volje, ne da bi kaj plačal. Toda stvar ni bila tako nedolžna, kot je videti. Kadar se je Ludba, ki je bil drugače čeden fant, hotel s poljubom približati dekletom, so ga le-te red- no zavračale, rekoč: »Ne, s takim, ki muhe je, se pa ne bomo crkljale!« Končno se je le zbližal z Marjetko iz bolj oddaljene vasi. Ko so dekletu prišle na uho njegove potegavščine, jo je takole potolažil: »Daj no mir! Ljudje so neumni, ko mislijo, dajem prave muhe. V resnici požiram le pri- pravljene skorjice črnega kruha, ki jih skrivoma zamenjam z muhami.« Kaj je bilo v resnici, ne vemo. Vemo le to, da je Marjetka fantu zaupala. Vzela sta se in potem dolgo časa živela, vendar ne od muh. LS Detajl z osrečujočega dela vrta. Kakšna sreča neki, boste rekli, sreče vendar ne merimo na kvadrate. To je res, vendar če gre za simbole sreče, to lahko storimo. Gre namreč za štiri- in petpe-resno deteljico, ki bojda prinaša srečo. No, vidite, pa smo razčistili nesporazum. V mislih imam deteljico, ki je pognala na vrtu Cirila Klemenčiča z Glogovice. Mož je skopal nekaj prstenega materiala, ko je poglabljal klet, in ga razme-tal po vrtu. In glej ga, šmenta: na lepem je ondi zrasla deteljica, a ne navadna - skoraj polovica jih je 4-in 5-peresnih, drugod po vrtu pa najdemo le 3-peresne. Če se _ , ... po pomoč zatečemo k biologiji, Ciril med mnogohstno deteljico. dobimo dve pojasnili' 1. Čezmerna listavost je posledica vpliva dejavnikov iz okolja, med temi je tudi nakopana prst iz globine; v tem primeru gre za pojav modifikacije. 2. Lahko pa je pri rastlinah prišlo do genskih sprememb, ki jim pravimo mutacije. Bolj verjetna je prva razlaga. Dilemo lahko razčistimo z večletnim opazovanjem deteljic na tem mestu in drugod po vrtu. Ko sem gospodarja vprašal, kaj bo s toliko sreče, je dejal, da jo bo razdal, kajti srečo je treba deliti z drugimi, tako pravi pregovor. Cirilu torej hvala za srečo in čestitke za rekord. POOLISTPK LZ&PoU) SEVSR PRAZGODOVINSKA SKUPNOST MAGDALENSKA GORA-ŠMARJE Starejša železna doba je na našem območju pustila zelo skromne pisane vire, ki bi nam pomagali odkrivati celokupno življenje v tistih odmaknjenih časih. Nekoliko si pri tem pomagamo z arheološkimi najdbami. Vendar z njihovo pomočjo lahko prepoznavamo le tehnološke dosežke tistega časa in življenje, kije neposredno povezano z njimi. Prav malo, lahko bi rekli kar nič, pa nam ne odkrivajo etnične pripadnost prednamcev na naših tleh. S pomočjo izkopanin torej ne zvemo, katero ljudstvo je tod živelo in kako je govorilo. Če nismo prehudo prežeti z zastarelimi zgodovinskimi teorijami, si pri tem lahko pomagamo s preučevanjem gradiških skupnosti, ki nam nedvoumno pričajo o nepretrgani poselitvi naših predelov in o slovenskih potezah tod živečega ljudstva. Doslej smo na hitro preleteli dve gradiški skupnosti: Virsko-stiško in Slokagorsko-škocjansko. V obeh primerih smo videli, da se poleg gradišča pojavljajo še druge sestavine gradiške infrastrukture: tičnice, čaščene vode, imena, povezana s konjerejo, sledovi starodavnega železarstva in pražupnije kot krščanske nadaljevalke naravovernih duhovnih središč. Za večjo prepričljivost si s pomočjo slike in teksta pod podobo oglejmo še sestavine gradiške skupnosti Magdalenska gora- Šmarje. Nasvet: današnjo podobo primerjajte s podobama iz zadnjih dveh nadaljevanj. A -tičnica pri Troščinah, B - sledovi starodavnega železarstva v širši okolici Peči, C - gradišče nad Grosupljem (zdaj Koščakov hrib), D - gradišče Magdalenska gora, E - tičnica pri Pancah, F - staroveške komunikacije, na primer rimska cesta, G - pražupnija Šmarje, H - tičnica zahodno od Šmarja (»London«), I-tičnica pri Hudi Polici, J-Konjevo in Kobiljek na širšem območju Šentjurja. V primerjavi s prejšnjima skupnostma manjkajo le imenske sledi za čaščene vode. Vsa imena so tudi tu izrazito slovenska; dalo in ohranilo jih je lahko le ljudstvo, ki je tod nepretrgoma živelo že iz prazgodovinskih časov. 24- Ivančna Gorica, oktober 2006 URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 4/06 Ivančna Gorica, 26.10.2006 Leto 12 Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica je na seji dne, 26.10.2006, v skladu s Poročilom o ugotovitvi izida glasovanja na lokalnih volitvah v občini Ivančna Gorica, z dne 26.10.2006, in v skladu z Razpisom drugega kroga rednih volitev župana, ki ga je razpisala Državna volilna komisija (Uradni list RS, št. 111/06), sprejela RAZGLAS seznama kandidatov za drugi krog volitev župana Občine Ivančna Gorica, dne 12.11.2006 1. JERNEJ LAMPRET, roj. 14.07.1948, IVANČNA GORICA MULJAVA 17a, IVANČNA GORICA, PROFESOR, ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS) 2. MILENA VRHOVEC, roj. 15.05.1958, IVANČNA GORICA VIR PRI STIČNI 113, IVANČNA GORICA, ING.AGRONOMIJE, DIREKTORICA Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS) Številka : 041-0001/2006 Datum : 26.10.2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE IVANČNA GORICA Predsednica: Elizabeta Žgajnar, univ.dipl.iur, l.r. 1 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 In 70/06 - odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 14. seji dne 26.10.2006 sprejela POROČILO o izidu volitev župana v Občini Ivančna Gorica Posamezni kandidati so na področju celotne Občine Ivančna Gorica prejeli naslednje število glasov: Skupni rezultat glasovanja za župana v občini (po številu glasov) Oddanih gl.: 6447 Neveljavnih gl.: 138 Veljavnih gl.: 6309 Zap.št. Kandidat Št. glasov % glasov 1 Jernej Lampret 2980 47.23 4 Milena Vrhovec 1057 16.75 2 Magdalena Urbančič 992 15.72 3 Sonja Maravič 541 8.58 6 Petja Mihelič 379 6.01 5 Nikolaj Erjavec 360 5.71 II. Ker noben kandidat ni dobil večine je potreben drugi krog volitev. III DrugI krog volitev razpiše Državna volilna komisija. Številka: 041-0001/2006 Datum: 26.10.2006 Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica Predsednica Elizabeta Žgajnar, unlv.dipl.iur., I.r. 2 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 in 70/06 - odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 14. seji dne 26.10.2006 sprejela POROČILO o izidu volitev v občinski svet v Občini Ivančna Gorica i. Posamezne liste kandidatov so na področju celotne Občine Ivančna Gorica prejele naslednje število glasov po voliščih: Rezultati glasovanja po voliščih VOLILNA ENOTA 01 VOLIŠČE: 001 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Oddanih gl.: 805 Neveljavnih gl.: 53 Zap.št. Ime liste Št. glasov % glasov 1 Samostojni kandidat 48 6.38 2 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 36 4.79 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 129 17.15 4 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 245 32.58 5 SOCIALNI DEMOKRATI.. 165 21.94 c NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA 76 10.11 d LJUDSKA STRANKA 7 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 53 7.05 VOLIŠČE: 002 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II Oddanih gl.: 283 Neveljavnih gl.: 13 Zap.št. Ime liste Št. glasov % glasov 1 Samostojni kandidat 13 4.81 2 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 23 8.52 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 55 20.37 4 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 88 32.59 5 SOCIALNI DEMOKRATI.. 33 12.22 £ NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA 31 11.48 d LJUDSKA STRANKA 7 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 27 10.00 VOLIŠČE: 003 DOM KRAJANOV METNAJ I. Oddanih gl.: 114 Neveljavnih gl.: 7 Zap.št. Ime liste Št. glasov % glasov 1 Samostojni kandidat 4 3.74 2 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 4 3.74 3 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 17 15.89 4 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 35 32.71 5 SOCIALNI DEMOKRATI.. 27 25.23 6 NOVA SLOVENIJA - KRSCANSKA LJUDSKA 10 9.35 7 §/MM