ZZ6. ftevilka. I (Uljni, i srdi, Z. oitskn NK. XLT. IeIo. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani 434 dom dostavljen: * v upravništvu prejeman: ćelo leto . . 4- V. . • . K 24*— cetoleto. ...... K 22*— pol leta . -i*f-J.f* i-. . 12"— pol leta . „ •_-•*.^„ . U — četrt leta .[♦ jVJ-s-M* #. 6*~ ćetrt leta . • ;»•-%*.. , 5*50 na mesec . . - - ■ • -'• . 2-— na mesec . . ;\ ,-'. • 1*90 Dopisi naj se frankirajo, Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Knaflova ulica *L 5 (v pritličju levo), telefon 4t. 34. Izkafa vsak daa svečar izvzftatfft nedelfe ia prmzaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, za trikrat alt večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ---------------- Poiameina štovilka velja 10 vinari a v. ■ Na pismena naroeila biez istodobne vposlatve naroćnine sa ne ozira. tf Narodna tiskar na" telefon sL 85, .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: 1 za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto.......K 30-— pol leta . • * . j • • • 13*— . „ . četrt leta mf.tu.. J$~ . 6*50 za Araenko in vse druge dezele: na mesec .;„<:... , 2'30 ćelo leto......K 3fr— Vprašanjem glede inscratov se na} priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica: št. 5 telefon št. 8 w^^^^^^^^^^ ~~ ~ • ~ ~ • —^— Vabilo na naročbo. SlaTno p. 0. obdnstro vljndno vabimo na toro uročbo, stare p. n. naročnike pa. katerira je potekla koncem raeseca naročnina, prosimo, đa jo 0 prav em časn ponove, da pošiljanje ne pre-neha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" ▼elja t Ljubljani na dom dostavljen: Tse leto . . . K 24-— | Četrt leta ... K 6-— Pol leta . . . „ 12*— I En mesec . . . „ 2.— V nprsTTustni prejeman na roesec S 1-90. Spošiljanjera po pošti ▼ ATStriji Telja: Vse leto ... K 25-— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... H 13-— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 30 K- Za A me riko ia drage dežele vse leto 35 K. fj&^ Naroda se labko z vsakira dnevo«, a hratn se mora poslati tndi oaročnina. drngače se ne ozirarao na dotično nar odio. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega pUčila naročnine. gM|r List se ostavlja 10. dan po potekli naro čnini brez ozira vsckeren, Kdor je ne vpošlje 0 pravem časa. BpniiTfl Jteiessfegga ffarstla" ¥hH valno. D u n a j, 1. oktobra. Pred viharjem. Kakor poleti, ko se zberejo na nebu grozeči črni obla-ki in utihne vsa narava v strahotnem pričakovanju viharja, toče in strele, tako se ti zdi Evropa trepetajoča pred krvavim neurjem, ki £a napo-vedujejo temni oblaki na Balkanu. V Sofiji, v Belgradu. v Atenah in na Cetinju je zabliskalo orožje. atmosfera je prenasičena električnega oduševljenja bojaželjnih mas, ki pre-pevajo narodne himne, kličejo na boj noti dušmaninu in prcslavljajo balkansko konfederacijo; že se čuje od visoke porte sem vodo grmenje gro-zečih ultimatov. Vedno nižje in tem-Tieiše se kopičijo oblaki in skoraj se zdi. da bodemo jutri ali čez par dni sli.šali urezati strahovito strelo, uni-čuiočo, pokončujočo, pobijajočo . . . In Evropa, te ponosne velesile, ki so s tako neverjetno vstrainostjo si domišljevale, da brez njih in proti niihovi volji ne srne niti ena srbska alt bolgarska sablja iz nožnice, ki so, siepe za vsa grozodejstva, unicujo-ča življenje, dobrobit in napredek balkanskih narodov, kršćanskih ple-men pod polumesecem, trdovratno vzdržavale fikcijo večnega statusa quo ter Tu-čijo v medsebojni zavisti obdale z varstvom politienega noli me tangere, te velesile so zgubile danes vodstvo evropejske politike, so sprte med seboj ter skoraj nima-jo sredstva obvarovati sebe same, da blisk in strela iz balkanskih obla-kov ne udari v njih lastno hišo ter zaneri v Evropi požar, ki ga fantazija skoraj izmeriti in izmisliti ne more. Odpirajo se pogledi na možnosii, pri katerih nas mora navdajati grozota, če" pomislimo kako oštre se danes razmere med tripleentento in trczvezo oziroma predvsem An^liio in Francijo na eni, Nemčijo na drugi strani, ter zopet med Rusijo in Av-strijo . . . Tako je razumeti, da se evropej-ski kabineti trudijo — in v tem so si morda danes se edini in složni — lokalizirati grozečo voffio na Bal Kan in se izogniti. da jih zavlece turska vojska v svojo krvavo igro. Evropski kabineti so že obupali, da bi se jim posrećilo ohraniti tuđi na Balkanu mir ter resiti akutno krizo brez orožja. To je faktum. vse kar se oficijalno govori in tohnacu da se ne smemo obupati, da se stvari lahko 5e nenadoma obrnejo na boljše so besede izgovorjene v za-dregi, namenjene, da izbrišejo uni-čen vtisk. ki se vsiljuje. ako primer-jamo prejšnje oficijalne deklamacije z dejanji in uspehi. Dva najodličnejša in najvpfiv-nej>a državnika sveta, ruski in an-gleški zunanji mifister sta še v pete k zastavi Ia v Sofiji ves svoj vpliv, da preprecita mobilizacijo bolgarske armade. Toda ministrski predsednik Oešov je moral odgovoriti: Nen possumus, ne moremo, ne smerrio več nazaj. ker izzovemo notranjo. meščansko vojsko, ako pokažemo narodu, da smo brez energije. Ta Gesovov odgovor je nadaše značilen. To ne bi vojska, sklonjena v hladnem vzdušju politični' salo-nov, ne bo boj v interesu vId farjev in dinasti], za cilic špckulativr * do!i- tike, temveč sveta narodna vojska, od ljudstva proglašena, vojevana v plamenečem navdušenju za narodne pravice in svobodščine, za narodno bodoenost. Bas radi tega je tako tež-ko verjeti, da ustavijo nasveti in opomini evropejskih državnikov Ž2 mobilizirane armade, ako se Turčija ne ukloni onim zahtevam, ki so iih kršćanske balkanske države proglasile za svoj minimalni program. Turčija mora takoj demobilizirati svoje čete ob bolgarskih in srbskih mejah, Visoka Porta mora takoj obljubiti in garantirati uvedbo avtonomiie za svoje kršćanske province boljrarsko Makedonijo, srbsko Staro Srbijo, Sandžak in skadrski okoliš, grški Epiros. To je ultimatum balkanske zve-ze, nove politične konfederacije šti-rih balkanskih držav, ki so se konč-no prepričale, da je njihov spas le v trdni skupnosti in odločni vzajemno-sti. 2e v tem sarnern dejstvu leži ve-hkanski pomen teh kritičnih dni i 11 že ta zveza sama na sebi je dalekosežni uspeh samostejne politike balkanskih držav. Balkanski državniki pa dokumentirajo tuđi občudovanja vredno zmernost in treznost. 2e takoj od začetka upoštevajo tuđi ob-čntljivost in zavist evropskih vele-sil. računajo s težavno evropsko situacijo in se ozirajo tuđi na razne medsebojne še nerešene politične diference. Hočeio prer^rečiti že v na-prej vsako oboroženo intervencijo Evrope, ter sami lokalizirajo nevar-ni konflikt na balkansko ozemlie z dec-dirano izjavo, da njihove tenden-ce nišo zavoievalne, da nočejo Tur-čiji iztrgati dežel in provinc, da ne špekul'rajo na teritorijalne prido-bitve, temveč da hočejo le eno: er.a-kopravnost in pravičnost za kršćanske državljane v osmanski imperiji. Ta decidirana izjava bo morala blažilno vplivati tuđi na razpolože-Tije in napetost med evropskimi čr-žavami. Avstrija, katere vodilni državnik! smatrajo. da bi vsaka spre-memba teritorijalnega statusa quo ogrožala naše najvažnejše državne interese, bo lahko ostala strogo T'evtralna; samo nbsebi umevno Ka. da se je naša vojaška upra\'a pripravila za vse eventualnosti ter izvršila gotove priprave upoštevajoč mož-nost krvavih konfliktov nenosredno ob naših mejah. Vojni minister general Auffenberg je izjavil, da vzdržu-jemo sedaj v Bosni in Hercegovini tkzv. ojačeno mirovno stanje. To ]e najboljši dokaz, da so izjave balkanskih držav tuđi naše državnike toliko pomirile, da danes ni govora _o pohodu naše armade v Sandžak, ij mora tuđi vplivati na napeto raz-merje med Avstrijo in Rusijo, ki ie kakor znano izvršila ob naših in ncmških mejah mobilizacijo v protest proti aktivnemu poseganju naše armade v balkansko krizo . . . Armade kršćanskih balkanskih držav so pripravljene. In Turčija se jih boji! Njeni reprezentanti izjavija-jo sicer, da se Visoka Porta ne bo udala sofijskemu in belgradskernu kabinetu, namigujejo pa, da bi se eventualnemu nasilnemu pritisku velikih držav morala ukloniti . . . Tu je še nekoliko upanja. Evropski kabineti lahko še v zadnjem trenutku od-vrneio požar, če solidarno prevza-rnejo upravičene zahteve balkanskih kristijanov kot svoj program ter ga odločno, z vso svojo silo in hitro, brez odlašanja izvedejo. Solidarno, hitro, brez odlašanja — so li to še čednosti evropskih državnikov? Sporaziiin sned Ml in V Belgradu, 1. oktobra. Dne 3. septembra t. 1. ste prnb-čili v »SJov. Narodu« pod naslovom *Kako je v Makedoniji in v Stari Srbiji?« iz Skoplia dopis, v katerem se je nahojal tuđi ta-le odstavek: ^Ko je vveđ dnevi odhajal iz Skoplja Isa beg Boljetinac, kakor vsi ostali arnavtski voditelji maru ali več (•siamočen vsled fiaska, ki ga je dozive! s svojim pohodom v Skoplj?, se je na peronu skopeljskega kolodvora javno izrazil tako-le: »Ako je res, da bo kralj Nikoia s svojo vojsko nastopil proti Turčiii, bom kot musliman poslal v Crno foro svojega sina s par sto bojevm-ki. z ostalimi svojimi ljudmi pa bom caka! trenotka, da se pridružim Srbiji.« Kdor zna čitati med vrstami, je vedcl, da ta Boljetinčeva izjava ni samo izraz osebnih simpatij alban-skega voditelja nasproti Srbom, marveč da je v nji skrito nekaj glob-ljega, neka ustvarjena kongruenca sibskih in arnavtskih interesov. In da je došlo v zadnjem času do nekega sporazuma med Srbi in Albanci, dokazuje izjava ministr-skega predsednika in ministra zuna-njih del Nikole P a š i ć a , ki jo je te dm priobčila »Politika« in ki je po-vzročila v srbski javnosti nemalo senzacijo. Pašić se je izrazil o albanskem vprašanju na Turškem in o razmerju med Srbi in Albanci tako-le: »Trajni mir na Turškem je mo-goče ohraniti samo, ako se uvede avtonomija na etnografski in zgodo-vinski narodnostni podlagi. V naV skrajnejšem slučaju bi naj bila ta avtonomija urejena po posamnih vilajetih. S srbskega stališča moramo za-htevati, da se natanko določijo teritorijalne meje Stare Srbije in da se za njo uvede popolna avtonomija v vsakem oziru. Albansko vprašanie v Stari Srbiji se da prav lahko resiti. Nasilstva, ki so jih zagrešili po-samni Arnavtje, se ne smejo pripi-sovati v breme vsemu albanskema narodu, marveč samo zločincem med niimi. Zločince pa ima vsak narod. Ffudodelcl pa so med Arnavti za to tako številni, ker so Albanci zapostavljen, od vsega sveta zapu-ščen in gladujoč narod, ker vlada v Albaniji popolna anarhija in ker jem-ljejo turske oblasti naravnost v za-ščito vse zločince in tolovaje. Albanski narod hrepeni po mir-nem razvoju in po urejenih raz-nieiah, V tem oziru imajo Srbi in Albanci v Turčiji iste nazore in iste težnje. Tako Srbi, kakor Albanci nosijo 7 veliko težavo breme sedanjega položaja, za to teže za tem, da se drug drugemu približajo. 1 Znano je, da je Isa Boljetinac za-hteval za Srbe iste koncesije, kakar za Arnavte. Ko so Turki priredili pokolj Sr-bov v Sjenici, so bili Arnavti iz Pe-štere tišti, ki so preprečili nadaljno klanje. LISTEK. Sapiio. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č. (Dalje.) >>Zakaj pa ne«?« Oči so se jima srečale in so se ^ tako obupno prosečim pogledom, razumele. Tuđi Dćchelette je bil njen Ijubček, liubček za eno noč, ki se je je komaj spominjala. A on ne pozabi nobene; v njegovi glavi so vse po vrsti, kakor svetniki v pratiki. »Če ti hodi to navzkriž . . .« je zpregovorila malo v zadregi. A Ce-zzv, ki je bil med tem kratkim razgovorom prenehal kričati, se je obr-*iil ta hip proti njima ves prestrašen Ja se je Jean odločil in privolil s sti-njenimi zobmi . . . Kako dolga se jima je zdela ta ||ra obema; trgale so ju misil, ki si :ih ništa hotela priznati; naslonjena a balkon sta prežala, kdaj se vrne ženska. »Je pač prav daleč do njega, do e^a Decheletta? . . .« >O ne, rae de Roinc . . . dva Loraka . . .« je odgovoru* jezno Jean, i tuđi njemu se je zdelo, da se Fani ;elo dolgo mudi. Hotel se je tolažiti z inženirjevim geslom za ljubezen: Jutrišniega dneva nd,c ha s prezi- - rom, s katerim je slišal gov ^iti 0 Saphi, kakor da je svoja galantna leta že doslužila; a ponos njegove Hubezni se je hunil, in kmalu bi bil želei, da bi se zdela Dt-chelettu lepa in poželjenja vredna. Ah, prav treba je bilo tej stari prismodi Cezarju tako vse njegove rane iznova odpreti! Nazadnje je vendar zavihral Fa-nin plašč izza ogla. Stopila je skozi vrata, vsa žareča: Stric je veselja zajokal, ko je rnzgrnila osemtisoč frankov pred njim, hotel je napraviti pobotnico, floločiti obresti in dan vmitve. »Ni treba, stric . . . Vašega im -na nisem izgovorila . . . Meni je po-sojen ta denar, in Vi ste ga dolžni meni, in to, dokler Vas bo volja.« »Take usluge, dete moje,« je odgovori! Cezar v zanosu hvaležnosti, >se plačujejo s prijateljstvom, ki ne mine nikoli . . .« In na koiodvoru. ka-mor ga je Gaussin spremil, da bi bil vsaj to pot siguren, da je res odpoto-val, je ponavljal s solzami v očeh: »Kakšna ženska! Kakšen biser! . . . Le pazi, da jo osrečiš, ves . . .« Jean je ostal po tem dogodku ze-lo slabe volje, čutil je, da se njegova veriga že tako in tako težka, bolj in bolj oži, in da se mešata dve stvari, katere je on v svoji rahločurnosti vedno ločil in delil: njegova rodbina in njegova ljubavna zveza. Sedaj je poročal Cezar njegovi rnetresi o svojem delu, o nasadih, in ji pisaril o vseh casteletskih novicah; in Fani je obsojala konzulovo trmo glede vinarstva, govorila o materinem zdrav ju in dražila Jcana s svojimi skrbrni ali neumestnimi nasveti. A nikdar ni omenila svoje usluge, niti stare zgodbe Fenatove, tega madeža na hiši Oaussinov, ki ga je stric pred njo razkril. Samo enkrat ga je zavr-nila s tem orožjem, in sicer po tem naklinčku: Prišla sta iz gledališča, in ker ie deževalo, sta stopila na bulvarski postaji v kočijo. Voz. stara omara, kakršne vozijo sele po polnoči, se dolgo ni genil z mesta — voznik je dremai, konj pa je zobal oves, stre-saje vrečo-nagobčnico. Ko sta tako čakala v zaprti kočiji, se priziblje po-časi star kočijaž, ki je popravlja! vr-vico na svojem biču, do line, in pravi z motvozom v ustih Fani s hrapavim, vinjenim glasom: »Dober večer . . . Kako je kaj?« »O, ste Vi?« Nalahno se je zdrznila, a se je naglo ovladala, potem pa čisto poti-homa rekla svojemu ljubčku: »Moj oče! . . .« Njen oče, ta kocij£ž y dolgi ha-lji, ki je bila svoje dni livreja, vsi blatni, s kovinskimi. napol potrgani-mi gumbi! Pod ulično svetilko se je pokazalo zabuhlo, od alkohola za-riplo lice, na katerem se je zdelo Oaussinu, da vidi v priprostost prenesen pravilni in fini Fanin profil in nje velike, pohotne oči! Ne da bi se brigal za rnoškega, ki spremlja njegovo hčer, in kakor da ga sploh ne vidi, je pravil oče Legrand novice od doma. »Stara je že štirinafst dni v špitalu, slaba ji prede . . • Stopi no k nji kak četrtek, to ji bo dalo pogu-ma . . . Jaz, bog ga bodi zahvaljen, moj koš je trden . . . Bič mi poka, vse je v redu . . . Samo zaslužka ni kaj prida . . . Če bi potrebovala dobre-ga voznika na mesec. potem že še ... Ne? Skoda, pa pozdravljena, dokler se ne vidiva . . .« Rahlo sta si segla v roko; iz-vošček je pognal. »He? Kaj misliš . . .« je zamr-mrala Fani: in takoj mu je začela razlagati na dolgo in široko o svoji rodbini, čemur se je bila dosledno izogibala . . . »bilo je tako grdo. tako zoperno . . .« a sedaj se že bolje poznata, sedaj si nimata ničesar več prikrivati. Rojena je bila v Moulin-aux-Anglais, v pariškem predmestju; ta mož, njen oče, je bil prej dragonec, ki je služil pri pošti med Parizom in Chatillonom, njena mati natakarica. Matere ni poznala, ker je na porodu umrla; a poštni gospodar ji, blagi Ijudje, so prisilili oceta, da je priznal dete za svoje in mu je plače-val dojiljo. Braniti se mu ni kazalo, ker je tičal pri njih v dolgovih, in ko je imela Fani štiri leta, jo je jemal k sebi na voz, kakor mlađega psa; se-dela je na kozlu na plahti, vesela, da drdra po cestah, da gleda, kako beže mimo voza svetilke na obeh straneh, kako se parijo in kade konjem hrbti, in ponoći, ko je bril leden veter, je poslušala kreguljčke, dokler ni zaspala. A oče Legrand so se hitro na-veličali te očetovske poze; kakor malo ga je to stalo, hraniti, oblačiti jo je bilo le treba, paglavko. Potem mu je bila na poti pri ženitvi z vdovo nekega zeljarja, katere melone pod steklom in ob njegovi poti redoma razvrščeni zeljniki so mu vlekli oči naše. Ona je takrat čisto jasno ču-tila, da jo hoče oče pogubiti; pija-nec si Je bil vtepel y glavo, da se mora otroka izlepa ali izgrda odkrižati, in da se ni vdova sama, vrla mamka Machauma, za dekletce zavzela . . . »Pa saj si jo pravzaprav po-znal, Machaumo,« je pripomnila Fani. »Kako? Tista služkinja, ki jem jo videl pri tebi . . .« »To je bila moja maćeha . . . Tako dobra je bila z menoj, ko sem bila majhna; vzela sem jo k sebi, da sem jo otela možu, temu lopovu, iz , rok, ki ji je najprej zažrl vse, kar je imela, potem jo pa pretepal in sili!, da bi stregla candri, s katro je ži-vel . . . Ah, uboga Machauma, ona ve, kaj se pravi, imeti lepega mo-ža . . . No, in ko je zapustila mene, naj sem ji še tako prigovarjala, je tekla k njemu, spravila sta se, in sedaj je v bolrtišnici. Kako se košati brez nje, stari cigan! Kako je bil umazan! Potepuh ves, kar ga je! Drugega nima, samo svoj bič ... ali si videl, kako pokonci ga je dr-žal? . . . Pa naj bo pijan kot klada, bič nosi pred seboj kakor svečo, za-pira ga v svojo sobo; druge poštene reći ni tako nikoli imel . . . Bič mi poka, vse je v redu, to je njegov rek.«* {Dalje prmodnjiC) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 226 Stev. Vzpričo takšnih deianskih rax-mer pač ni težko urediti položaj al-banskega naroda v Stari Srbiji. Kot narodnost bodo popolnoma enakopravni Srbom in bodo imeli proporciiooaino zastopstvo v lokaiol upravi. Kjer je večina prebivalstva albanska, tam bodo imeli večino tuđi v lokalni reprezentanci. Arnavti tuđi lahko dobe svoja sodišča, urejena na podlagi starega aibanskega prava. Na ta način bi se lahko Srbi in Arnavti paralelno in mirno razvijali. S tem bi bil tuđi uveden mir in red. Nadejamo se, da bodo te naše zahteve imele uspeh, ker je to tako v interesu Turčije sa-me, kakor tuđi v interesu ugrožene-ga miru na Balkanu. « Iz te izjave ministrskega pred-sednika Pašića se da sklepati, da se je sklenil med Srbi in Arnavti sporazum, ki temelji na protlstranskernu zajamčen ju popolne ravnopravnosti. Na podlagi najzanesljivejših in-formacij smo v položaju konstatirati, da ?e takšen sporazum med Albanci in Srbi faktično sklenjen. Sklenil ga je Isa beg Bolietinac. Dotična pogodba je postala perfektna ob času albanskega pohoda v Skoplje. In da ta sporazum ni samo teoretske važnosti, dokazuje dejstv \ da se se danes nahajata v Srbiji dva sina Ise bega Bolietinca kot tala, da bodo Albanci izpolnili pogoje, ki so liti prevzeli naše v sklenjeni pogodbi. Zakaj navajam vse to? Ker se mi vzpričo pravkar proglašene mobilizacije balkanskih dr-žav in vzpričo velikih dogodkov, ki se imajo doigrati na Balkanu, zdi važno vedeti, kakšno stališče bodo zavzeli Albanci v Stari Srbiji voći-gled eventualne oborožene akci?e kakšne sosedne države nasproti Turčiji. Iz navedenega je razvidno, da se proti Turkom nišo združile samo vse balkanske države, marvec ćelo tud! vse balkanske narodnosti — ne :zvzemši Albancev, ki so bili doslej r.ajrnočnejša opora Turčije. Štajersko. Iz Celja. Slovensko de-lavsko podporno društvo je priredilo v nedeljo dne 29. septembra izlet k Novi cerkvi. Udeležilo se ga je leno število društvenikov in drugih Celjanov. Izletniki in domaćini so se zbrali pri Lešniku na Pol-ževem. Tam je govoril društveni predsednik gosp. Nače Z a 1 o ž n i k o delovanju naših narodnih društev in osobito izrekel željo, da bi skoro izginila nemškutarija iz novocer-kovške požarne brambe. Na sestanku pri Lešniku so tuđi peli društveni pevci in udarjali tamburaši. Iz Celja. Na nedeljski s 1 a v n o s t i. ki jo priredi v kar naivečiem ohsegu »Zveza narodnih društev« v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma bo zastopan ves narodni Spodnji ?tajer. Od vseh krajev prihajajo dobitki za srečolov in prispevki v živilih in vinu. Kdor še misli kaj poslati, naj stori to čim preje. 2e koncert sam bo vreden udeležbe, zato naj ne izostane nikdo, posebno ker se je z ozirom na ljudski značaj slavnosti določila vstop-nina le na 60 vinarjev za osebo. Opo-zarjamo še ponovno na ples pri vo-jaški godbi, srečolov, vinsko trgatev, konkurenco vin in druge zabave na ta večer. Začetek je popoldne ob 4. uri. Šoštanj. Tekom svojega bivanja na Sp. Štajerskem našel sem toliko prijateljskih src, da se pred od-hodom nisem mogel od vseh poslo-vitt. Storim tedaj to tem. potom z zatrdilom vernega, neomajnega prijateljstva tuđi v naprej! Šedaj, ko sem daleč od teh vzljubljenih krajev, zazveni mi tako pogosto moja duša v spominu na vas, prijatelji, z vsemi zvoki ter zasije z vso lučjo, saj §o bili dnevi, prežiti med vami, najlepši v moji zorni mladosti. Vas pa, dragi ŠoŠtanjčani, gledam v zrcalu misli zmagovite pri nadaljnem narodnem delu in kličem temu delu iskren sokolski na zdar! Vaš Tonče Kurnik. Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah nam poročajo: V nedeljo, dne 29. septembra, se je vršil pri Sv. Ani naKrembergu močno obiskan se-stanek zadružnikov od Sv. Ane in Sv. Lenarta. Sestanek se je vršil pri gostilničarju Senekoviču. Bilo je pa toliko ljudi, da so morali stati med govori na obširnem dvorišču. Gosp. dr. Milan Gorišek ie poudarjal v svojem govoru velik pomen slovenskih denarnih zadrug ob jezikovni meji, urednik Lesničar pa je poljudno razjasnjeval namen kmečkega za-zadružništva in najnovejša stremljenja po njega izpopolnitvi.Po pouČnem delu prireditve se je vršila v gostilni domaća zabava, pri kateri so izvrst-no peli lenarški pevci in je svirala snana Kurbusova godba. Iz Ptuja nam pišejo. V tukajšnjih narodnih krogih se živahno razmotriva o položaju, ki bi nastal pri eventualnih novih deželnozborskih votitvah. Kakor znano, je že pozimi izjavil župnik V o g r i n na nekem shodu pri Sv. Barbari v Malozah, da bi taka izborna moč kakor je državni poslanec B r e n č i č, pač ne smela manjkati Slovencem tuđi v štajerskem dežel-nem zboru. Ta izjava je vzbudila splošno pozornost. Bilo )e jasno, da je župnik Vogrin izdal s tem tajen namen duhovništva, vriniti pri pri-hodnjih deželnozborskih volitvah mesto Meska Brenčiča. Mogli smo vam tuđi že poročati, da nastopa Meško le malo po shodih, ker se du-hovništvo boji, da bi si pridobil kakiti novih znancev ali prijateljev. Sedaj pravi pa deželni poslanec Meško $am, da ne bo več kandidirah To se pravi, da mož čuti, kaj se misli z njim ukreniti. če se bo uprl ali ne, še seveda nikdo ne ve. Govori se pa sicer tuđi o O z m e c u, da ne misli več kandidirati. Pravi, da mu trpi vsled odsotnosti domače gospodarstvo. No, doslei ni imel prevcć prilike trpeti. Vse to pa dokazuje, da se za kulisami boji v klerikalni stranki na več strani z vso silo nadaljujejo. Nekaterim gospodom je očividno samo za mandat in korita. Od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. V 1 o m v d a v č n i u r a d. Te dni so vlomili neznani uzmoviči v tu-kajšnji c. kr. davčni urađ. Odnesli so pa le jako slab plen, namreč nekaj kosov zasebnega denarja, neko uradno kapo ter še več malenkosti. Z žclezno blagajno si očividno nišo ve-deli kaj začeti. Po okraju se klati več uzmovičev in bi bilo nujno želeti, da bi se jih vendar posrećilo djati pod ključ. Iz ljutomerskih goric nam poročajo: Vinogradi ne kažejo tod naj-boljše. Grozdna plesnoba je povzro-cila mnogo škode. Povrh tega je došlo dolgotrajno deževje, katero je povzročilo pokanje grozdja. Morda nam ostane vsaj sedaj lepo vreme zvesto, ali vse zamude ne bo več mogoče popraviti. Vinske cene bodo pa ostale precej visoke, ker so kleti prazne. Priporočamo pobiranje gnji-lega in plesniivega grozdja. Z glavno trgatvijo bodemo pa še nekaj časa počakali. Sokolska veselica v Mariboru. Dne 22. septembra je mariborski Sokol priredil veselico z javno telo-vadbo. Mariborski Sokol je eno nai-boij delavnih in agilnih sokolskih društev na Štajerskem in zato so tuđi njegovi nastopi in veselice zares lep užitek gledalcem. Javna telovad-ba, ki je bila na vrtu, je privabila mnogo mladine, ki je navdušeno plo-skala telovadbi. Slabo vreme in menda tuđi jesenski hladni dnevi so pa bili krivi, da smo pogrešali večji del mariborske inteligence. zakaj naso slovensko gospodo zelo rado zebe. Človeka prime jeza. ako vidi in ve, da se pri vsaki priliki hvali de-lavnost in požrtvovalnost maribor-skega slovenskega razumništva, veselice, posebno »sokolske« pa pose-ča naravnost v tako pičlem številu v slab vzgled nižjim slojem. Čast onim narodnim damam in gospodom, ki so se udcležili in marljivo sodelovali. čast mladini in ddav-skim slojem, ki so v častnem š vilu posetili javno telovadbo in vesviico. Telovadile so se ljubljanske r^oste vaje za Ieto 1913 dobro, eksc; tno. Tuđi vaje na bradlji, drogu in konju so bile lepe. Poznalo se je pa, da te-lovadci na elastičnem sokolskem drogu nišo bili povsem sigurni, ker se nišo vadili na njem, nego samo na šolskem. Tuđi skupine so bile izborne. Po telovadbi se je razvila živahna prosta zabava in ples v veliki dvorani. Plesa se je udeležilo veliko plesalk in plesalcev, v kleti (peklu) pa je bilo živahno vrvenje. Klub ^Narodni Pipe« je s svojim »ženit-vanjskim uradom« žel veliko zabave, izborna ideja »Pipčarja« brata Karba. Sokolsko veselico so poseti-la tuđi druga bratska društva, posebno veliko članov ormoškega Sokola smo opazili in dva člana Sokol Ljubljana I. Zadovoljni smo se vračali na dom, želeč mariborske-mu Sokolu i v bodoče tako krepke-ga razvoja. —g— Drobne novice. Imenovan je poštni praktikant Friderik Kragl za poštnega oficijanta v RaiKenburgu. — Pri Sv. Juriju ob Ščavni-c i se vrši v ponedeliek dne 7. oktobra poroka Lovra Šijanca z Grab-šinec s Klarico Goričko iz Jamne. — Samomor. V Gradcu se je ustrelil agent Feliks Friedrich, solastnik tr-govske agenture Friedrich in Pirker, na Radeckega cesti 16. — Iz Š o -stanja poročajo: 27. septembra je šel posestnik Cesar pri Sv. Bricu s svojo ženo po opravkih v Šoštanj in je pustil otroke same doma. Medtem časom je prišel nek mož otroke vprašat, po starših. Ko je zvcdel, da so otroci sami doma. je šel za hlev in ga zažgal. 2ivino so sicer sosedie resili, a zgoreli so vsi poljski pridel-ki in vsa gospodarska posiopja. Ce* sar |e bU aavarovan. — It Šmarja pri Jelšah poročajo, da se ustanovi v Meatinju z današnjim dnetn. 1. oktobrom, poštna oddaja za vas in okraj Mestinje. — Blixu Št. lija v Slovenskih gorican je po- vozil y nedeljo zvečer vlak 42tctnega prevžitvkarja Janeza Hauptmana iz Dobrenja St. 42. Hauptman je v pi-janosti zašel pod vlak. — Iz P61 -fing-Brunna poročajo, da je padel v Gleinstattenu delavec Franc Strohmeier v pijanosti v vodo in utonil. — Iz Gradca. Štajerska eskomptna banka je zopet doživela prečejšnjo izgubo. Pobegnil je blagajnik njene filijalke v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem in odnesel s seboj 90.000 kron. KOPOŠhO. Korosko šolstvo. Kakor smo že l>oročali, je sprejel deželni zbor ko-roški deželni proračun z malimi spre-membami po predlogu finačnega od-seka, ki je črtal veliko postavk v iz-datkih, ki jih je predlagal deželni odbor. Pri tem je trpelo primeroma največ koroško šolstvo. Na meščan-skih šolah se bo opustil pouk v fran-coščini, čes, da praktični pomen francoščine ne odgovarja tozadev-iiim izdatkom (?). Poročevalec »Ta-gespošte« pravi, da bi bilo bolj pri-merno, da bi se uvedel p^mK sloven-ščine in italijanščine. Okrajne učiteljske konference se skrčij-o in se vrše samo vsako drugo ieto. Stro-kovnjaki glede šolstva na Koroškem pravijo, da to popolnoma zadostuje. Dalje so crtali denarne podpore za učitelje, kar za 10.000 kron, ćeš, saj se bo stanje učiteljstva sedaj vsled regulacije plač itak poboljšalo. Kon-čno so crtali iz proračuna tuđi ustanove za razne višje in strokovne sole, češ, da je že itak preveč slušate-ljev in učencev na teh zavodili. Seveda so crtali v proračunu tuđi druge postavke; tako kruto, kot je rezal nož po Šolskih postavkah, ni rezal nikjer. Proračun so resili vsaj ad hoc, bodisi že tako ali tako, toda ko-reško šolstvo je padlo za več deset-letij. Požar v Zgornjem Dravogradu. Včeraj zvečer je izbruhnil okoli 10. ure ogenj pri posestniku Šušterju v Zgornjem Dravogradu. Ogenj se ie silno hitro širil in je ogrozal sose-Ščino. Vžgala se je že cerkev in tuđi župnišče. Okoli polnoči se je posrećilo, da so ogeni omejili. Pogoreli sta dve hiši. Škoda je velika in le delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Ponesrečena pošta. Pri Dolih je vsled slabe ceste in vsled snega zdrsnil poštni voz na nekem ovinku s ceste in se prekucnil v globok ja-rek. Poštni voz, ki je bil še le pred kratkem nov, se je popolnoma razbil. Kočijaž je padel pod voz in ie obležal smrtno nevarno ranjen. Konj se ni nič poškodoval. K sreči se ni peljal s pošto noben patnik. Na mesto nesreće je prišla zvečer — nesreća se je zgodila popoldne — rešilna ekspedicija, ki je delala do 3. zjutraj. Koči-jaža so odpeljali v brezupnem stanju v bolnico. Požar v splošni bolnišnici v Be-Haku. V torek je izbruhnil ogenj v podstrešju kirurgičnega oddelka v bolnici v Beljaku, ki se je v kratkem razširil po ćeli strehi. Ogenj je nastal vsled poškodovanega dimni-ka. Gasili so gasilci iz Beljaka, Vaz in Sv. Lovrenca in iz Bele. Po večur-nem napornem delu se jim je posrećilo, da so ogenj ustavili. Pogorel je ves stresni stol in velika zaloga pe-rila, ki je bila shranjena pod streho. Bolnike so prenesli v medicinski od-delek. Ponesrečil se ni nobeden. Skoda je zelo velika. Primorsko. Iz sodne službe. Pravni praktikanti dr. R. Timeus, dr. Anton G n e z d a in Franc Š e m r o v v Trstu so imenovani za sodne avskul-tante. Iz namestniške službe. 2endar-merijski stražmojster Josip Dru-f u k a je imenovan za namestniške-ga kancelista in dodeljen okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Bivši portugalski kralj Manuel se je pripeljal včeraj iz Dunaja v Trst in ostane nekaj dni v Miramaru. Trgovska mornarica. Zavod za klasifikacijo ladij »Veritas« v Trstu poroča: Leta T911. je klasificiral zavod 36 ladij s 22229 tonami in 268 ladij z 61.674 tonami. V primeri z letom 1910 se je pomnožila trgovska mornarica za 8 ladij, več kakor v prejšnjem letu, z 8122 tonami. Poleg teh novih ladij je zavod klasificiral ponovno 425 starih lacjii, tako, da znaša število na novo klasificiranih in kontroliranih ladij 729. Izmed teh ladij je bilo 52 avstrijskih, 156 laških, 32 grških, 56 turskih, 4 crnogorske, 2 iz Tunisa, 1 ruska in 1 iz Samosa. Te ladje se dele po kakovosti slede-če: 16 parnikov, 1 jahta, 99 trabakul, 43 šoneriev, 22 kuterjev, 66 goelet, & brigantin, 24 bigeriev, 4 brigi, 13 bark, 5 bombard, 2 pinki in 4 manjše ladjc Ftemika križarka »Oeier«, ki ie priplula 25. julija y Trst, je bila do včeraj v ladjedelni pri Marku, da so popravili stroje. Križarka je odplula včeraj iz tržaškega pristanišča in je dirigirana v Sredozemsko morje. Strašna posledlca materne ne-previdnosti. V Trstu na cesti Anto-nio Mencci je zaprla včeraj 251etna Ivana Kadi! svoje tri otroke v stanovanje in je nesla kosilo svojemu mo-žu na Aquedotto. Otroci so stari od 2 in pol do 6 in pol let in sicer en de-ček in dve deklici. Ključ od stanovanja je izročila Kadilova svoji sosedi Adeli Dradejevi. Ko se je mati vrnila in odprla stanovanje, je naletela na strašen prizor. V sobi je bilo dima, da se ni nič videlo. Pri vratili pa so bili na kupu njeni otroci ih sicer deklici že mrtvi in popolnoma sežgani, deČek pa pod njima Ie malo živ. Ko je mati ugledala ta prizor, je padla onesveščena na tla. Sosedje so po-klicali gasilno društvo, ki je ogenj, ko je vsled novega zraka zopet oži-vil, pogasilo. Mrtvi deklici so odpeljali v mrtvašnico, dečka pa in mater so »ja spravili v bolnico. Otrok bo bržkotne umri, mati pa bo zblaz-nela. Laški kaznenci begun4 — av-strijski uradniki. Včeraj so aretirali v Trstu na zahtevo policijske prefekture v Rimu uradnika mestne pli-narne v Trstu, 331etnega Atilija Ca-vanno in Bologne. Ta mož je že pet let pri mestni plinarni v Trstu. V Italiji je bil obsojen zaradi hudodel-stva tatvine na eno Ieto, pet mesecev in 14 dni zapora. Posrećilo se mu je, da je pobegnil, prišel z laškim pripo-ročilnim pismom v Trst in kot tak je dobil seveda takoj lepo in mastno službo pri tržaški plinarni. Ćela za-deva je za tržaške Italijane silno zna-čilna in jih je zelo poparila. K voiitvi v Puliu. Kakor smo že poročali, so doživeli Italijani v Pu-Iju pri nedeljski dopolnilni deželno-zborski voiitvi silen polom. Hrvaški kandidat S t i h o v i c je dobil 404 glasove, laški kandidat dr. A n t i -c h i e v i c h pa je dobil samo 231 glasov. Italijani so napeli za to voli-tev, pri kateri bi glasom kompromisa, če bi bili pošteni, ne smeli postaviti niti kandidata. Kljub temu pa so hoteli oropati Hrvate za ta mandat in postavili so si kandidata, za kate-rega so deiali z vso silo. Nišo se ustrašili obrekovanja, lovili so glasove naravnost nesramno in so se iz-kazali pri tem povsem vredne bratce naših klerikalcev. Toda bilo je nekaj, ob čemer so se razbili italijanski napadi. Hrvati in Slovenci so se na-veličali laži Italijanov, ki ne drže nikdar svoje dane besede. Občinske blagajne so zaprte, mestni blagainiki faški so pred sodiščem v Rovinju. Volitev se je vršila nepristransko. Do zadnjega so upali Italijani, da zmagajo. Pripravili so že zastave, naročili slavnostne večerje, priredili vse za slavnosten laški sprevod. na-meravali so napraviti krasno iluminacijo, ki naj bi kazala še onstran mej, da Italiiani v avstrijskem Pulju zmagujejo. Toda vse to je bilo za-stonj, zmagala je poštena stvar in zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi in kar je edino prav, da slovan-sko zemljo in slovanski živelj ob Adriji zastopa Slovan. r Mašim ciparjem u album. Spisal A n t i c i p a r. Kako malo poučeno je naše ob-činstvo včasih o nekaterih stvareh sploh, posebno pa še oni sloji, ki je za nje to ali ono vprasanje izrednega pomena, vidimo najboije iz dopisov o lovu cip, ki jih je med »dnevnimi vestmi« priobčil »Slovenski Narod« dne 3. in 21. septembra 1912, štev. 201 in 217. Koliko neznanja zakonom, zavijanj, zmot, protislovi] itd. je v onih pičlih vrstan nagromadenih, ie naravnost neverjetno. Lahko z mirno vestjo trdim, da je le malo stav-kov, ki so kolikortoliko vsaj deloma utemeljeni. Zato pa priniem za pero, da posvetim vsaj nekoliko po svojih skromnih moceh v to temo. Oba dopisnika se strinjata v tem, da je lov cip postavno dovoljen in tuđi z gospodarskega stališča popolnoma opravičen. Da je prva, kakor tuđi druga trditev povsem neutemeljena, bom skusil v nastopnih vrsticah dokazati. L Naša navadna ali mala cipa, nem. Wiesenpieper, lat. Anthus pra-tensis (L.), se prikaže pri nas v več-jem številu le jeseni ob selitvi; mo-goče je tuđi, da gnezdi nekaj parov vsako Ieto na Kranjskom, kakor ne-kateri trdijo, dognano pa to še ni. Cipe ni prištevati lovni divjačini, to-rej veljajo glede njenega lova le po-stavne določbe deželnih zakonov v varstvo poljedelstvu koristnih ptić. Na Kranjskem imamo v novejšem času tak moderen zakon, ki sicer ne vstreza vsem zahtevam, pa je znatno boljši od prejšnjega zakona z dne 17. Juni ja 1870. L, dež. zak. št. 20. Glavna hiba nove postave je po mojem mnenju, da ščiti, kakor je to v nadpisupovedano, le poljedelstvu ko-ristne ptice in ne vpošteva onih ptić, ki so morda deloma škodljive, ki pa vsled zatiranja ginevajo vedno bolj in je njihova usoda že določena. Samo mimogrede pripomnim, da je ni stvari na svetu, ki bi bila le škodiji-va, in nasprotno tuđi ni stvari, ki bi bila absolutno koristna; seveda pre-vladuje pri nekaterih biijih ali škodljivost ali pa koristnost: mislim, da smo v tem vsi edini. Naš novi zakon z dne 20. Julija 1910. 1. dež. zak. št. 27., sloni namreč že na zastarelem mednarodnem dogovoru, sklenje-nem dne 19. marca 1902. 1. v Parizu, ki je nekak okvirni zakon za vse postave o ptičjem varstvu v signa-tarnih državah, ki so podpirale ta dogovor, ki ima za načelo varstvo le onih ptić, ki so poljedelstvu koristne. V varstvo vze-ti bi bilo po mojem nemero-dajnem mnfcnju tuđi one »škodljive« ptice, ki jih je po sedanjem stanju znanstvenega raziskovanja šteti za koristne, kar se je pa le deloma zgodilo. To glavno napako novega zakona sem rnoral radi boljšega razu-mevanja poznejših izvajanj posebno poudariti. Za naša razmotrivanja je posebne važnosti § 1. tega zakona, ki se giasi: »Loviti in pokončevati v naravi živeče ptice, naprodaj jih ponujati. kupovati in prodajati žive ali mrtve je vsak čas prepovedano. — Od te prepovedi so izvzete ptičje vrste, ki so navedene v dodatku.« Prepove-dan je torej lov in sploh kakršnokoU pokončevanje naših ptić, ki žive na prostem: kazni zapade pa tuđi pro-dajalec in nakupovalec ali kupee živih ali mrtvih ptić, sploh vsak pre-kupčevalec. Ta prepoved velja za vse ptice, ki nišo navedene v dodatku k napominani postavi. Ta doda-tek je sicer, kakor sem že prej rekel, precej pomankljiv, pravzaprav, da se točneje izrazim, preobširen, ker ima nekatere vrste in razrede, ki bi iz tega ali onega vzroka ne spadale vanj: ali za zdaj se stvar ne da pre-drugačiti. V tem dodatku so pa navedene tele vrste: velika uharica, sokoli (ražen navadne, južne in rde-čenoge postolke), rjasti škarnjek, ko-stanjasti škarnjek, orli, ribji orel, be-lorepec, skobec, kragulj, kanje, do-mači vrabec, lešnikar *, soja, sraka, kavka, krokar, crna in siva vrana, veliki in rjavi srakoper, siva, rjava, mala in ponoćna čaplja, bobnarica, potapljalci, morski vrani, slapniki, slednjič bela in crna čigra. — Kakor vidimo naše cipe ni med škodljivimi pticami, ki jih je po § 3. te postave dovoljeno vsak čas loviti in pokončevati po določilih, ki jih obsegajo lovskopolicijski. oziroma ribarsko-policijski predpisi. Ker cipa ne spada, kakor sem že prej omenil, zavolio njene neznatnosti med lovne ptice in tuđi ne, česar menda ne bo nih-če trdil, med ribam znatno škodljive ptice, ne bom teh postavnih določil natančneje navajal, bavili se bodemo pa pozneje z njimi natačneSe pri re-ševanju drugih vprašanj. Ražen gori navedenih po njenem § 3. ta postava tuđi »ne velja za tuje (eksot-ne) ptice« in »za perutnino« (za do-mačo kuretino), kamor menda naše male cipe ne bo hotel nihče prištevati. — Omeniti pa moramo še neko izjemo v znanstvene namene in v svrho zopetne zaploditve, ki jo po § 6. že večkrat navedenega zakona sme dovoliti politično deželno obla-stvo. Gotovo pa ne bo hotel trditi najvnetejši cipar, da bi lovil »v znanstvene narnene« ali pa »v svrho zopetne zaploditve«. Ker torej cipa ni navedena v dodatku in ker se tuđi ravnokar navedene izjeme od dolocil tega zakona ne morejo tolmačiti v prid cipje-mu lovu, je nepobitno dokazano, da je lov cip postavno prepovedan. Prav hvaležen bi bil vašemu g. dopisniku, ki na str. 6. »SIov. Naroda« z dne 21. septembra 1912, št. 217, ravno nasprotno trdi rekoč »Potemtakem je lov cip dovoljen«, če bi mi to svojo trditev verodostojno dokazal in mi navel one postavne ali uradne določbe, ki na nje opira to svojo apodiktično trditev. Vašemu g. dopisniku je menda novi zakon o varstvu ptić popolnoma neznan, ali pa eksistira še kaka druga novejsa postava, ki je pa zopet jaz ne poznam. Primera z zajcem pač šepa na obe nogi. Zajec vživa glasom postave z dne 22. av-gusta 1889, dež. zak. št. 20, vse udobnosti lovopusta od 16. januarja pa do 31. avgusta vsakega leta, v tem času bi mu ne smel nikdo niti dlake skriviti. Kaj so pa velemodre glave v deželnem zboru o njem * V postavi je kot sinonimno ime te ptice pomotoma natisnjeno »klav-čar«, pravilno bi se moralo glasiti »klavžar«, kakor imenujejo to ptico planšarji na Veliki planini in menda tuđi drugod. 226 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. sklenile, za to se, misfim, ni treba našemu doteonhemu piiiatelja in znancu niti toliko brigati kolikor za Lanski sneg, ki ga je spk>h jako malo bilo. Od sklepa đo potrjenja ka-kega deželnega zakona Je pač velik korak; to bodo gotovi krogi najbolie uvideH ob nepotrditvi sklenjenega novega lovskega zafcona.Vedno glas-neje se vpije po »pametnem« lov-skem zakonu, temu se pridružimo tuđi mi pravi lovci; ali ta nacrt mora vse drugače izgledati kakor pa ono skrpucalo, ki ga je deželni zbor menda soglasno sklenil. Lovec, ki ptačuje visoko najemnino, hoče za svoj drag denar tuđi kaj imeti. Upam. da mi bodo cenieni bral-ci odpustili, da sem se od svojega predmeta toliko oddaljil in zašel na postranska pota; saj vedo: česar srce polno je, rado iz ust gre. Vaš gospod dopisnik na gori navedenem mestu »Slovenskesa Naroda^ trdi, da potrebuje ci-par le dovolffcnja lastnika zemlje, na kateri se lov vrši.« Te besede so zopet očivtden dokaz, da mu je popol-noma neznan novi zakon o varstvu rjtičev. Tako je bilo določeno v S.§ 3. m 4. zakona z dne t8. jurtija TS7O. U dež. zak. št. 20., ki je pa zdaj ob vso veHavo. Nadalje se vaš g. dopisnik na ravno istem mestu obregne ob neke oblasti, ne nove pa, katere oblasti so to bile. Poudariti moram, da so one oblasti popolnoma pravilno posto-pale. če so z ozirom na novi zakon — ne sktep, kakor meni vaš g. dopisnik — >celo lovsko opravo zaple-nife, če so rudi lovci ciparji plaćane licence imeti.« G. dopisnik ne pove, kdaj se je to zgodilo, ali rod staro aU pod novo postavo. Povsem je pa vide ti, da je orremu g. in ciparjem spioh udobnejša postava iz 1. 1S7O jako pri srcu; prrpomniti moram, da smo ođtedaj tuđi glede varstva pti-čev venđar nekoliko napredovali. Gori sem že omenil. da nova naša postava o varstvu ptićem ni ni-kakor idealna, vendar je pa najbolj-še. kar se je dalo rri sedaniih žalost-nih oolitičnih razmerah doseći. Vsi deželni zakoni, kar se fih je dozdai sklenilo in zadobilo Najvišje potrdilo. nišo niti senca onega, kar bi morali zahteva^ti dandanes v var-stvo ptić. Nas kranjski zakon je sko-raj dobesedno enakoglasen z enaki-mi nostavami za Koroško in ^tajer-^ko. Druee kronovine so dobile de-'orna še slabse postave kaker Kranjsko. Iz predstojećega razvidi tohko vsak, kdor sodi nepristransko. da Ie cipH lov dandanes prepovedan brez-pogo.ino. Da se pa tuđi z gospodarskega. posebno pa še z etičnega stališča ne da opravičiti. in da je dotični sklep kraniskega deželre^a zbora iz več razlogov nesprejemljiv, skuša! bom dokazati v naslednjem odstavku. Dnevna vesti« ~r Slovenska bodočnost. Nihce na svetu ne ve, kako bo čez 200 ict s Slovenskim narodom. Mogoče je, da podleže nemškemu navalu, ravro Uko je pa tuđi mogoče. da premaga ta naval in se razvije v močan na-rođ. Nemški pritisk je res velik in občutimo ga toliko boli, ker ima nemštvo veliko gospodarsko moč in ker podpira vlada nemška prizaćc-vanja z vso svojo veliko silo. Toda to vse še ne zabostuje, da bi nas Nemci pogoftftiii. Odiocitev v tem velik em boju je navsezadnje vendar-le odvisno od nas samih, torej od našega števila, od naše nravne energije, od naše življeniske sile in <>. Posebno mu ugaja Hinko Smrekar-•eva nagajiva kainrica, kjer je dr Iv. Tavčar razobešen kot politični všoštar«, deželni nadzornik Levc: pa kot starikasti »idiot«. Stvar okusa je, take in enake karikature usi-ljevati v resno umetniško razstav*); za take reci je dovolj prostora po *_ kiiih prodajalnic v Prešernovi nti-ci. kjer labko razveseljavajo mirr,.> hedeče mešano občinstvo. Ce se ra prav spominjanu), ima g. Hinko Smrekar v svoji nagajivi kainrici ludi veljake S. L. S., kakor Šuster-šica, Jegliča, Kreka in druge take kapacitete. In glej čuda, v nagajivi kamrici umetniške razstave o teh veleinožih ni duha ne sluha. Prej Kot ne iz strahu — pred S. L. S. Ce-mu se je tukaj uporabi jala dvojna rnera? Odgovora pričakujemo. -1- V idnjskem ekraiu je te dni ime! ljubljanski knezoškof kanonič-no vizitaeijo. V okoliških vaseh se je v svojih propovedih strašno hu-doval nad Idrijčani in jih stavil za vzgled vrlim vaščanom. kakšni tic smejo biti. V Spodnji Idriji je zmer-ial Idrijčane ćelo z »gerušarji«. In za-kaj se je gespod škof tako jezil nad Idrijčani? Ni težko uganiti. Sprejem v Idriji je bii nad vse klavm, ofici-jalno je bilo zastopano samo rudni-ško ravnateljstvo, škofa so pozdravile edino idrijske klerikalne organizacije. V posebno slabo voljo pa je knezoškofa spravilo najbrže dcj-stvo, da je bil njegov »ofer^ skrajno slab. dočim ie cvetiični dan tako si-jajno vspel. Po iziđu »ofrov.T pa du-Iiovni gospodje sodijo versko goreč-!:ost prebivalstva. V Idriji se je morala toraj že precei ohladiti. Se pač spreminjajo čaši. Še ni dolgo te^a, ko je Idrija z največjim sijajem spre-iemala svojega škofa, vse je klečalo pred njim, sedaj pa £a pričakuje le nekaj klerikalcev in radovednih otrok, večji del prebivalstva se za škofa niti ne zmeni. Je pač res nuda. Toda škof se lahko tolaži s pregovorom, da kar kdo seje, to žanje. Šltof je blagoslavijal klerikalne liste, v katerih se je na naigrše načine sramotilo vse napredno mcščrmstvo, ćelo ženstvu nišo prizanesli. Skot je ioraj odgovoren za vse klerikalne grde nakane v zadnjem času in kaj je naravneje, kakor da napredno iiic-šcanstvo odgovori napram škofu z ignoriranjem. Pa še nekaj druge^a se je zgodilo v idrijski okolici v tem času. Skof je moral prenočevati tu di na Gorah, saj mora obiskaii prav vsa župnišča, da vendar stakne kod kak vinar. Ondotni župnik pa je svoje vrste čudak in za opremo zupni-šča nima prav nikakega smisla, so-sebno je v zadregi, če pridejo taka visoki Rostje na obisk. Morala je to-raj prihiteti šola na pomoč. Pred skofovim prihodom in po njegov em odhodu ie bilo veliko selišče iz sole v župnišče in narobe. Izpraznili so šoio, da so mogli na Oorah prenoćiti škofa. Za kaj vse ni šola dobra kicrikalcem! Viri pa molče, kako ]'.-škof spal na postelji onega stanu, ki sra klerikalci tako kruto preganiaio. -f- Turski častniki in naši. Pred tedni sem se vozil z dvema tovariše-ma iz Skoplja v Makedoniji proti Ri-stoven. V istem kupeju je bilo več turskih častnikov, ki jih je turska vlada poslala na čelu njihovih vojev proti upornim Albancem v Veles. Ko so Albanci zapustili Skoplje in se vrnili k svojim ognjiščem, je vojna uprava poslala te častnike na srbsko in bolgarsko mejo. Nekaj ten častnikov se je vozilo z nami. Prepričani, da nas ni eden od teh častnikov ne razume, smo prav neženirano govorili med sabo slovensko in če se ne motim. je ćelo padla marsikatera oštra beseda o turskih razmerah. A kako smo se začudili, ko so ti lurški oficirji jeli z nami govoriti v gladkem makedonsko - slovanskem narečju. Ti turski častniki so bili torej vešči jezika makedonskega kršćanskoga prebivalstva. Če uvažujemo, da so bili do I. 1909. v Turčiji kristjani iz-kfjučeni od vojaske službe in da vsled tega častnikom ni bilo treba znati drugega jezika, kakor turške-ga, je to naravnost presenetljivo dej-stvo, ziasti ako primerjamo razmere pri nas. Kako pa je pri nas? Pri naših polkih je večina častnikov, ki nima pojma o jeziku moštva. In vendar je zlasti v vojnih časih naravnost ne-precenljive važnosti, da se častniki lahko sporazume z vojaki v njiho-vem maternem jeziku. Na Tiirškem to znajo po zaslugi ceniti, pri nas pa se smatra to za bagatelo. Ničesar dobrega se sicer ne moremo naučiri od Turkov, v tem oziru pa bi jih naša vojna uprava lahko posiiemala v svojem lastneni interesu. — Odličen gost na umetniški razstavi. Včeraj je posetil slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu gosp. Stojan Novako-vic, predsednik > Kraljevske srbske akademije znanosti« in »Književne zadruge« v Belgrculu, bivši srbski ministrski predsednik. Razpravljajoč z znanci o zapletajih na Balkanu, se je izrazil. da ne veruje, da bi na Balkanu prišlo do vojne. — Protekcija ali kaj? V ljubljanski kazini imajo že precej časa neko društvo z imenom >Deutsche Lieb-haberbiihne in Laibach«. To društvo je priredilo letos že 12 gledaliških predstav, izdaja letake, pobija vstopnino in pošilja svoj čisti doh<<-dek nemškim društvom (volkische VcreineO političnih tendenc. Toda predstav tega društva ne nadzira niti mestna, niti državna policija. Ker gotovo tuđi nobenih tantijem ne plačuje, smo le radovedni, ali velja-}v tuđi za te predstave stroge določ-bc cenzure, ali pa uživajo tuđi tj predpravico, da se ne briga žanje niti cenzura. Ker izvaja naša deželna viada proti vsem slovenskim dru-Štvoni največjo strogost in ker plačuje vsako slovensko društvece za \ sako predstavo mestno in državno roiicjjsko takso, je pač več kot čudno, da je »Deutsche Liebhaberbiih-nc« od vezana vsega nadzorstva in iej ni potreba plačevati za policijo nobenih taks. Kar se zahteva od ubožnih vaiencev diletantov za areno »Narodnega doma«, se mora pać zahtevati tuđi od bogatih kazinotov. Ali morda ne? Radovedni smo, čemu se dela razloček. Železniška nesreća. 2rtev pokliča bi kmalu postal 29. pr. m. adjunkt mz. žel. g. Anton Felicijan iz Ljubljane na substituciji na postaji Verd. Zaradi kamenja, ki se je nahajalo na tiru, mu je spodrsnilo in stroj poštne-ga vlaka št. 32 ga je nodrl na tla, pri čemer je zadobil veliko rano na šiu-v. in znatne notranje poškodbe. Prvo pomoč mu je nudil sr. dr. Mayer iz Logatca, pozneje v Ljubljani pa g. dr. Oeiger. V spodnjih prostorih starega girrmazijskega poslopja v Novem mestu je županstvo nastanilo druvj: iii četrti razred deške ljudske sole, ki sta bila dosedaj v frančiškanskem p-slopju, in četrti razred deklišk^ šoie, ki se je nahajal v Fajdi^ovi hiši pod kaniteljsko cerkvijo. V novem Rimnazijskem poslopju je 276 rednih učencev, 2 privatista in 8 prrvati-stinj, vseh skupaj torej 286 učencev. >Tovo poslopje ima precej prijazno 7unanjost in se razlikuje od starega, ki je imelo vabilni zvon in latinski napis nad vhodom, po dvojezičnem nr*pisu, kar mora biti, kajti na ločen-ski cesti je glavni steber nemškega mostu do Adrije čez Krko!! Iz Novega mesta. Po vseh več-jih krajih, trgih in mestih prirejajo cvetlične dneve v narodne namene. NovomešČanom ni bila dana prilika od nebes. ker tako prijazno dežuje že tedrte in tedne. Ne vemo, ali je to ironija-usode ali prst božji, so rekle »Dolenjske Novice«. Vkljub temu pa se nišo Novomeščani ustrašili dežja in priredili so zabavno prireditev v > Narodnem domu«, ki je bila takore-koč otvoritev zabavnega življenja v tej sezoni. Sodelovala so vsa narodna društva in vsakdo, kdor količkaj čuti narodno. Prireditev je otvoril ^Salonski orkester« pod vodstvom kapelnrka g. Hofnerja, ki je žel za umetniško izvajanje mnogo priznanja. Krasni sta bili pevski točki pod vodstvom g. Jnl. Bučarja ml. Zasluga krasnega uspeha gre gospodoma dr. Strašku in Tomo Tollazzi>u, ki sta s finim in izšolanim glasom očarala občinstvo i v solo - petju i v zboru. Nato so nastopile naše naj-bofjše igralske moči v enodejanki Suhokranjske tradicije«. Gledalci so se ta večer do dobrega zabavali in navžili iepih prizorov. S komičnim nastopom je izvabil največ smeha g. Avg. Arselin. Obe gospodični sta prav z nmetniško dovršenostjo izvršili svojo nalogo. Gdč. Toni Lakner smo imeli priliko že večkrat obču-dovati na odru, sedaj nam je pa posebno ugajala. Lepo pohvalo je žela gdč. Neli Luzar. G. Legat nam je znan iz ^Rokovnjačev« in iz »Revi-zorja«. S svojim talentom presega navadnega diletanta. Tuđi ostali igralci (gg. Perdan, Ivo Lenarčič in Franc Gregorc) so napravili najbolj-ši vtisk. Po igri so vprizorili bratje Sokoli 7 kipov, katere je občinstvo z navdušenjem opazovalo. Pri buffe-tu so stregle narodne dame, v dvorani je rajala mladina in po pcrviljonih se je glasila narodna pesem. Večer je bil jako lep in vsakdo je bil vesel, da je irnel priliko položiti majhen dar, domovini na oltar. Gradnja Belokranjske železrice. Vsled neprestanega deževja miruje delo na ćeli progi, tembolj pa napreduje v predoru, ki bo ta teden prevrtan in dozidan do konca. Navrfati imajo samo še 20 m in potem pridejo na svetio pod teraso nad Loko. S temeijmmi podstavki za železniŠM most so že tako napredovali, da jim ne more nagajati povodenj. V Četne!* so začeli s predpripravami za šesta-vo takozvanega kasona, s čigar po-jnočjo bodo zgradi li še en podstavak sredi Krke. Ob jasnih in nedeževnih dneh mrgoli delavcev v kamnolorru ob cesti, ob kateri bodo napeljali vodovodne cevi, ki jih bodo morali preložiti iz hriba, v katerem lomijo ka-mtnje. —Ker delavci nimajo rad; dežja po več dni zaslužka, se pote-pajo klavrno okoli ali pa posedajo s pnhranjenimi borimi krajcarii po žganjarnah in ob takih prilikah priđe do neprijetnih prizorov. Zadniič sg se napili v Kandiji, kjer se čutijo bolj varne kakor v Novem mestu. Eden si je hotel končati življenje in je skočil čez Škarpo ob državni cesM. Padel pa je z glavo na kup črepinj in se je občutno obrezal. Triie drugi so se stepli do krvi, a jih je o pravem Oasu spravil mesttii stražnik na vaino. Ženska uhijalka. V jeseni leta 1907 je kupil France Božič neko po-sestvo v Staremgradu od Jerneja Crtaliča, ki je dobii to posestvo od Urše Žibert. Črtalič je kupil posestvo z Uršo Žibert vred, to se pravi: dajati ji je moral kot, živež in vso oskrbo. Te pravice so vknjižene na posestvu, zato ji je moral prevzeti tuđi zadnji kupee France Božič. Urša Žibert je bila stara takrat 60 let in neznosno sitna. Pravda na pravdo se je vršila pri kostanjeviški sodniji. Zakonskima Božič je stara UrŠa Žibert tako zagrenila življenje, da ji je Božič že leta 1908 enkrat namešal med jed nekaj živega srebra. Prišel je v sodnijsko preiskavo, kaznovan pa ni bil, ker so rekli, da je živo srebro, v majhnih množinah zavžito, neškodljivo. Tožbe so se potem nadalievale. Navadno jih je zgubliala Urša Žibert in je bila ne-katerekrati kaznovana. Pa tuđi France Božič ye moral včasih v luk-njo zaradi nje. Tuđi v tem mesecu je bil France Božič zaradi te babe v Kostanjevici zaprt. Ko je bila Tere-zija Božič, žena Franceta Božica, sama doma in je Urša Žibert vede-la, da njenega moža ne bo še par dni domov, je postala še bolj sitna in nasilna. Bila je bolehna. bila je stara 64 let, pa je bila še vedno prepira in tepežaželjna. Prišla je torej nad Tc-rezijo J3ožič in jo začela zmerjati, pa tuđi tepsti jo je hotela. Zagrabila je v veži debel oklešček in je hotela udariti Božičevko po glavi. Ta pa, mlajša in urnejša od Urše Žibert, jo je prehitela in sunila od sebe, da je padla vznak in zadela z glavo ob rob ognjišča. BožiČka ji je vzela oklešček iz rok. Žibertova je biia neverjetno hitro zopet pokonci in je takoj pograbila neki kol in zamahni-la ž njim proti glavi Božičke. Ta pa je zopet urno sunila v prsa in zopet je padla Žibertova vznak potleh. Te-daj je popadla Božičko v spominu na vse^sitnosti in težave, ki jih je njima Žibertovka že delala, velika jeza. Stopila je k Žibertovki, ležeći na tleh, prijela jo za grive in trikrat butnila z njeno glavo cb tla, ki so pa lesena. Pustila je javkajočo Žibertko in šla po delu. Za nekaj časa je prišla nazaj in našla Žibertovko ležečo še vedno na istem kraju. Zaklicala jo je, pa ni bilo nobenega glasu. Pri-stopi k njej in jo potrese, pa je bila že mrtva. Zavlekla jo ie v njeno sobo, ki jo je imela za vžitek, izročila ključ od svoje hiše neki ženski in ođšla k sodniji v Kostamevico, kjer so jo seveda pridržali v zaporih, ko-der je bival takrat še vedno njen mož. Iz Zagorja ob Savi: V soboto 5. t. m. priredi gostilničar Leopold Ro-bavs v Dolenji vaši pri Zagorju povodom otvorkve gostilne veselico, katere čisti dobiček je namenjen ga-silnemu društvu. Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri še krasen spored z lepo dramo: »Guvernerjeva hči«, polno Iepih. senzacijskih slik. Vrši se v Neapoljskem zalivu. — Dalje pred-vaja se priljubljeni »Pathe Žurnal« in pa velekomicna učinkovitost »Mo-ric modernist z znanim komikom Princem. V s-oboto velezanimiv po-snetek vsesokolskega zleta v Pragi 1912. — Jako zanimivo. Prijeta tatova koies. OrožniŠtvo je aretiralo Ignacija Kolarja, delav-ca, rojenega 1889 v Dravljah, pri-stolnega v Spodnjo Šiško, ker je na sumu, da je izvršil več tatvin. Orož-ništvo je našlo pri Kolarju kolo »Waffenrad«, katero je po lastnem priznanju aretovanec ukradel dne 9. septembra iz veže v Kopitarjevi ulici štev. 4 pleskarskemu raojstru Iva- nu Černetu. Kolar je najbrže ukra-. del tuđi še druga kolesa, kar bode dognala preiskava. — Snoči je vsled brzojavnega obvestila aretoval na južnem kolodvoru službujoči nad-siražnik Nikolaj Večerin, Karla To-čaja, rojenega 1895 v Šmartnem na Štajerskem, ker je v Trstu svojemu gospodarju ukradel 1000 K. Izrocili so ga deželnemu sodišču- katero ga bode odposlalo po orožništvu v pre-iskovalni zapor v Trst. Zaradi prepovedanega povratka so danes dopoldne aretirali delavca Ivana Jeršeta, rojen 1864 v Zgor-njem Berniku občina Cerklje okraj Kranj. lzročili so ga okrajnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v, Ameriko 69 Macedoncev, 88 Sloven-cev in 60 Hrvatov. Iz Amerike pa je prišlo 44 Slovencev in 50 Hrvatov, 17 Hrvatov je šio na Heb, 39 v Ino-most, 40 pa v Buks. Na Dunaj se je odpeljalo 37 Kočevarjev koštan} peč. Izgubljeno in najdeno. Učenka na liceju Ivana Vidmarjeva je izgubila ročno svilnato torbico, v kateri je imela rjavo denarnico, zlato žensko uro, robec in dve sliki. — Učenka trgovskega tečaja Gizela Galov-šek je izgubila tri slike. — Trgovski sotrudnik Janko Ojster je izgubil bankovec za 10 K. — Vdova Marija Rupnik je izgubila britev s crnim držalom. — Čevljarjeva soproga Frančiška Zeleznikova je našla žensko ročno torbico. Neokusna reklama. Tvornica za špirit in drožje na Račiem (ime ni navedeno) objavila v slovenskih'li-stih na Kranjskem reklamo za svoje izdelke, pri čemer pa navaja nekaj, kar ni povsem res. Reklama je pač vsakemu dovoljena in prosta, toda držati se mora gotovih mej. V tem inseratu poudarja tvrdka odjemalce drož, da v vsej vojvodini Kranjski ni nikake tvornice za drožje. Pri tem pa je tvrdka hote ali nehote prezrla dve kranjski domači tvornici za dro-že in sicer Zalokarjevo m Košmerlje-vo. Toliko v pojasnilo občinstvu. Nopodno obpombo. Ni dovolj, samo govoriti za domovino, treba je tuđi delati in žrtvovati. Tega gesla se drže redki rodoljubi na Posaviu, ki so se zavzeli za ondotno zapuščeno Ciril-Metodovo podružnico, jo oživeli ter neustraše-no delajo navzlic brezdomovinski gonji. Prihodnjo nedeljo 6. oktobra priredi oživljena podružnica zabavno vinsko trgatev pri Ruskem carju. Pričakovati je, da ljubljanski narodni krogi podpro plemenito prizadevanje z mnogobrojno udeležbo. Družbinih nabiralnikov uspeh je često odvisen od domačinov in uslužbencev tište hiše, kjer je postavljen na delo. Nabiralnika pri Ocepku in Volkerju v Trbovljah sta izkazala v kratkem času lepe dohod-ke, za kar smo hvaležni rodoljubnim darovalcem in marljivima gospicama Cizeli Ocepek in Hermini Volker. — Gosp. notar Matija Marinček v Tr-žiču je poslal 10 K iz poravnave. P.-A. in P. Hvala. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste priredi v nedeljo, dne 6. t. m. pri znanem go-stitničarju J. Novaku, po domaće pri Trčku veliko vinsko trgatev. Da bo fleten — preskrbi odbor, za dobro pupco in papco pa oče »birt«. Kdor se hoče torej res neprisiljeno žaba-vati in kar je glavno — pod komando naprednega očeta - župana, na} uikar nič ne pomišlja, ampak naj priđe zanesljivo v nedeljo v Moste. Prijateljska društva pa prosimo, da se ozirajo na to našo prvo leiošnjo prireditev ter ne prirejajo sličnih ve-selic na ta dan. Podružnica Ciril-Metodova za Ježico in okolico na Ježići priredi v nedetro dne 6. oktobra t. 1. v prostorih pređsednika Ludovika Cundra Pri ruskem carju veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Veselica se začne ob 3. popoldne, vstopnina je prosta. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Podružnica sv. Cirila in Meto-* da na Ježići in za okolico priredi \r nedeljo, dne 6. oktobra 1912. leta v prostorih g. pređsednika Ludovika Cundra »Pri Ruskem carju« veseK-co. Spored: 1. Prihod župana, vini-čarjev, viničaric itd. 2. Govor. 3. Vinska trgatev. 4. Med vinsko trgatvijo se vrši srečolov, koriandoli korzo, šaljiva pošta, perje itd. 5. Po končani vinski trgatvi ples. Začetek ob 3. popoldne. Vstop prost. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Darila in preplačila se hvaležno sprejemajo. Društvena tiaznanila. Društvo c. kr. davčnih uradni-kov za Kranjsko ima XI. občni zbor dne 6. oktobra t. I. ob 10. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« v Liubljani. Idrijski odsek »Prosveta« si je izvoli] na III. reiiuem občnem zboru Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 226 štev. odbor, ki se ie konstituiral sledeče: geod. Hinko Prelovec, načelnik; mont. Ludovik B o n č a, tajnik; ing. Fran B u r n i k, knjižničar; ing. Emil Thaler, blagajnik; ing. Valentin Vončina, geod. Dragotin Š i n -kovec in ing. Fran Kavčič, pre-gledniki. Pevsko društvo »Planina« ▼ Planini priredi dne 6. oktobra y pro-storih gosp. J. Udovica v Planini veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Svirala bo godba iz Trsta. Prosvcta. Iz gledališke pisarne. Jutri v cetrtek dne 3. oktobra t. 1. v proslavo godu Njega Veličanstva slavnost-na predstava. Uprizori se prvič v sezoni Mascagnijeva opera v enem dejanju »Cavalleria rusticana«. Vlo-go Turidda poje operni pevec za-grebškega kralj, gledališča g. Erne-sto vitez Cammarota kot gost, ker angažirani tenorist vsled nepriča-kovanih zaprek pri prvih predsta-vah se ne more sodelovati. (Pri zboru sodelnje iz posebne prijaznosti 24 pevk in pevcev iz zbora »Glasbe-ne Matice«.) Nato se prvič na slov. odru vprizori izvirna pantomima »Možičefc« od siovenskega skladatelja dr. Josipa Ipavca. Začetek točno ob polu S., konec ob polu 10. uri. — Možiček. Pantomina v enem dejanju. Uglasbil dr. Josip Ipavic. — Vsebina: Predigra v orkestru. — Piereta uči Colombino kuhati — Co-lombina je zamišljena. — Colombi-na zopet hiti k ognjišču, da bi kuhala, pa ji gre vse narobe. — Piereta se huduje nad Colombmino razmišlje-nostjo. — Končno se njena jeza po-leže. — Piereta da Colombini še ne-kaj dobrih naukov, potem pa vzame svojo košarico in odide. — Colombino navdajajo ljubavne misli. — Colombina stopi k možičku, ki visi na steni, in se vsa vesela igra ž njim; potem pa stopi par korakov nazaj, steza polna hrepenenja svoje roke za njim in mu iz dalje meče poljub-ce. — Nato zopet hiti k ognjišču, da bi kuhala, pa je vse preveč razmiš-ljena. tako da ji gre zopet vse narobe: mesto soli vzame moko itd., ie čim dalje bolj nevoljna, dokler ne začne od jeze jokati. Od solza obli-ta stopi k možičku in se zopet začne igrati z njim. — Pri oknu se pojavi Harlekin; mandolino v rokah pri-skaklja skozi okno v sobo; vsa zme-dena in vsa očarana se Colombina stiska v kot: Harlekin se postavi v nasprotni kot in začne igrati. — Colombina ga vsa zadivljena posluša, — Zdaj se ji začne Harlekin pribli-ževati, ona pa se mu umika. — Harlekin se čimdalje bolj razvnema, končno jo vendarle ujame in ji razo-dene svojo ljubezen; zgrudi se pred-ujo na kolena in ji poljubuje roke; Colombina je vsa srečna. — Zunaj nekdo pozvoni. Harlekin odskoči ves preplašen in ubeži skozi okno. Colombina gre odpret. Vstopi Pierot in sede v naslonjač: Colombina sede k njegovim nogam. Pierot vzame knjigo in jame Colombini čitati. Colombina ga posluša Ie navidez in se venomer ozira na Harlekina, ki pogledava skozi okno. — Pierota pre-maguje zaspanec, končno zaspi. — Colombina se potihem splazi k oknu in miga Harlekinu, ki se naposled pFitihotapi skozi vrata. — Stojeća pri vratih se objemata. — Nadležna muha je zdramila Pierota; jezen plane kvišku, zapazi ona dva. navali na Harlekina in ga pođi po sobi. Harlekin zbeži skozi okno; v istem hipu se vrne Piereta in si je takoj na jas-nem. — Usodni trenutki. — Pierot se fcnaša nad Piereto in preti Colombini. Vsa zbegana začne Colombina iokati. — Piereta vije vsa obupana roket, ko opazi nered krog ognjišča. — Zunaj se oglasi zbor deklet. Pierot in Piereta in Colombina posluh-nejo. — Nastopijo Colombinine prijateljice, rajajo in pozdravljajo in po-kianjajo cvetlice. — Pierot si ob mi-zi podpira glavo, Piereta šari krog ognjišča, Colombina joka. — Pride-jo še druge mladenke; dekleta obsu-jejo Pierota in ga zvedavo izprašu-jejo. Nekaj jih Colombina odvede pred možička in se jim s solzami in smehom izpove. Dekleta stikajo glave, sklenejo nekai in odidejo. Tačas so ostala dekleta obstopila Pierota in mu prigovarjajo in se mu laskajo, končno ga spravijo med se, ga vrte in sukajo, dokler ga ne spravijo pred Colombino, ki pade predenj na kolena in ga prosi odpuščanja. Pierot je ginjen in ji odpusti. Splošno radovanje. — Zunaj se oglasi Harlekinova mandolina, vsi posluhnejo. Vrata se odpro na stežaj, v sobo se vsujejo Colombinine prijateljice, v svoji sredi imajo Harlekina. Harlekin in Colombina hitita drug k drugemu, dc-ileta zadržujejo Pierota in Piereto. Piereta pregovarja Pierota, končno dasta oče in mati svoj blagoslov. — Sklepni ples deklet. — Cavalterija rusticana. Dejanje se vrši v italijan-ski vaši. Velikonočno jutro. Ljudje ririiiaiajo v cerkev. Pred cerkvijo se- dć pri gostilniški mizi fantje !n mož-ic, večinoma vozniki. Tuđi Alfio, Lolin mož, je prišel. Zbor zdravnikov. Lola, nekdanja ljubica Turidda, se je poročila z Alfijem, ko je bil Turiddu pn vojakih. Turiddu baje še zahaja skrivoma k Loli, kar Santuzzo, se-danjo ljubico Turidda zelo razburja. Služba božja se prične in vse odha-ja v cerkev. Senta se pritožuje Lu-ciji, materi Turiddovi, da se boji zanj, češ, da še Lolo ljubi. Tuđi Turiddu je med tem prišel in Santuzza mu očita nestanovitnost. V odločil-nem trenotku pridc Lola v cerkev in Turiddu pusti Santuzzo in gre za Lolo. Razburjenje Santuzze. Alfio se vrne k gostilni in Santuzza, vsa potrta odkrije Alfiu vse. — Zbor v cerkvi. Masa je končana in ljudstvo se odpravlja domov. Alfio jih pozove na steklenico vina. Napitnica. Pri napitnici vgrizne Turiddu Alfia v desno uho ter ga s tem pozove na dvoboj. Oba izgineta za vas in v kratkem priđe vest, da je Alfio zrna-galec in Turiddu mrtev. Slovensko gledalište. »Sodnik zalamejski«. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Calderon de la Barca. Prevel in za slovenski oder priredil Oton Župančič. Režiser A. Verovšek. — Včeraj, dne 1. oktobra zvečer se je pričela nova gledališka sezona z no-vo intendanco. Otvoritev je bila združena z dvajsetletnico obstoja slovenskega gledališča. Filharmonija je v ta namen igrala uverturo iz opere »Gorenjski slavček« in g. intendant Kobal se je z odra v kratkih in izbranih besedah spominjat tega slavja. Vrsto letošnjih gledališkiii predstav je otvoril igrokaz v treh dejanjih in več slikah »Sodnik zaki-mejski. Njegov avtor Calderon dela Barca je znan španski dramatik, ki je pisal pred davno dobo kot pisec španskega dvora tedanjim čas-un in tendencam primeme drame. »Sodnik zalamejski« se je ohranil do danes na mnogih evropskih odrih. Ker je original prepoln zlasti dolgih meno-logov, ki bi vpriziritev preveč za-vlekli in s tem zmanjšali zanimanje poslušalcev, ki ga mnoga dramatska mesta tega igrokaza vzbujajo in vzdržujejo, treba igro prikrojiti. Pri nas je to zadevo opravil g. Oton 2u-pančič. Prelil je original v resnično lepe slovenske verze. ki zvene polno in močno in se ponašajo s strogo kompaktnostjo. Užitek je poslušati krepko govorrco. ki se toči z odra in zadovoljuje uho s svojo jedmatostjp. — Igrokaz je ljudski. Prvo dejanje spretno in dramatsko zgrabi, tretje h koncu nekoliko popušča. Vmes je nekai oseb. ki ne pospešujejo deja-n]a, a ga delajo pisanega in kratko-časnega. Mesta so ponekod, ki izda-iaio krepkega in nadarjenega dramatika. Pravičen kmet se bori z nepravičnim vojščakom in pravica zmaga nad krivico. Avtor pritegne h koncu kralja in mu napravi spreten poklon: vladar je za pravico, na naj bo tuđi na strani kmeta! Resni prizori se rnenjavajo s kratkočasnimi, smeh se mesa s solzami, tragika s komedijo in karikaturo. To dejstvo vsposobljuje dramo za ljudski igrG-kaz. kar je občinstvo potrdilo s simpatičnim sprejemom. Za zelo nenaa-ne slučajnosti, ki pomagajo dejanju krepko dalje, treba, da se gkdalec vživi nazaj v davno dobo, ki i dramo spočela. Odmori med slikani de-janj so bili dolgi. Mogoče bi bilo morda strniti par slik prvega deja-nja v eno samo. Vpeljava nove izgo-varjave na »v« (mesto rekel, rekev s pol^lasnim e) je učinkovala za ulio prav dobro in pristojala zlasti še ljudski igri. Vsa igra je bila izborno pripravljena. Vloge so bile v dobrih in sigurnih rokah, mnogo prizorov je zdrknilo mimo z izvanredno fineso. Režijo hvalim. G. Verovšek, ki jo je imel v rokah, je kreiral najdaljšo in glavno vlogo kmeta Pedra Crespa in to z globokim umevanjem. Karak-teriziral je izborno in vzdržal celoto svoje igre do konca. Prav dobri so bili gg. Bukšek, Skrbinšek in Povhe, gdč. Kreisova, Danilova in Bukše-kova, g. Danilo, g. Križaj in vsi ostali. Don Mendo in Nunjo njegov sluga, sta bila imeniten par. Prvega je poosebil zelo častno g. Peček, dru-gega je poživil priljubljeni komik g. Bohuslav z izborno igro. Obisk je bil dober, vendar ne tak, kakoršnega bi zahtevala otvoritvena predstava. Sprejem topel. Predstavo je počastil g. deželni predsednik. P. Koncert slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvona dne 5. oktobra t. I. v Mestnetn domu. Da je na vsporedu zastopan poleg zborov tuđi novejši samospev, je zasluga opernega pevca gosp. Josipa Križaia. Poznamo njegov lep glas In pevski talent iz gledališča in oratorijskih koncertov »Glasbene Matice«, zato nam je z njim tuđi v soboto obljubljen krasen užitek. Topot si je izbral go-spod Križaj čustven samospev »Me-nih« pokojnega slov. Schuberta, dr. Denjamina Ipavca, novo pred kratkim objavljeno, otožno St. Premrlo-vo »Zapel bi pesem žalostno« in Z. Prejovčevo »Mrzeća je zunaj trda noč«. Qosp. Križaj ie na koncertih v Ljubljani redko pel samospeve in utegne njegov sobotni nastop biti privlačna točka. — Vstopnice za koncert in besedilo skladb je na prodaj v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve (Pre-šernova ulica). Cene prostorom: Se-deži po 3, 2 in 1 K, stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vin. Izpred sodišča. K loćitvi zakona. Najvišji sodni dvor na Dunaju je doloČil povodom neke pravde glede locitve zakona, da če ne priđe tožnik ali tožnica k sodni obravnavi, da mora sodišče smatrati to kot umik tožbe. »Solnograški zakon«. Pred sol-nograškim deželnim kazenskim sodi-ščem se je vršila zanimiva obravna-va proti katoliškemu duhovniku in pisatelju Hansu Kirchsteigerju zaradi žaljenja šege v državi zakonito priznane verske družbe (§ 3UcJ avstr. kazenskega zakona). Obtožnica očita Kirchsteigerju sledeče: V nekate-rih nemških dnevnikih je priobčil Kirchsteiger to - Ie »poslano«: V Binkoštih se vrši v Solnogradu prvo cerkveno blagoslovljenje sodno lo-Čenih zakonskih z novoizvoljenimi ženami, odnosno možmi. Vsi zakonski, ki so sodno ločeni in ki žele za svojo novo zvezo katoliški blagoslov, da lahko žive — kar je posebno važno za ženske — brez strahu pred grehom, in da se jim ni treba izpo-stavljati očitanju konkubinata, naj se oglase pismeno. Pripomni se, da za-raditega ni treba izstopiti iz cerkve. Jezus namreč uči: »Meni se smili ljudstvo« in ta izrek Jezusov me je napotil k temu vabilu. — Solnograd, dne 8. maja 1912. — Hans Kirchsteiger, posvetni duhovnik. — Kdor je pisal Kirchsteigerju, da bi bil rad deležen tega blagoslova, temu je poslal Kirchsteiger pismo, v katerem je bilo pojašnjeno pravno in cerkveno stališče novega solnogra-škega zakona. Natančrrc> je tuđi po-jasnil Kirchsteiger vsakemu izreden pomen in važnost tega novega zakona, ki naj ščiti ločenca pred konkubinatom. Oglasilo se je več strank in Kirchsteiger je izvršil res pet takih porok na podlagi novega zakona. Stvar ie interesantna. Predno je izvršil Kirchsteiger duhovno ceremonijo, sta morala poročenca v njegovi navzočnosti podpisati pismo, da ne sklepata državno in cerkveno ve-ljavnega zakona, marveč »sveti božji zakon«. Kirchsteiger je opravljal to opravilo v svojem stanovanju v du-hovniški opravi s talarjem in štolo. Na mizo je postavit razpelo in pri-žgal pred njim 2 sveci. Vprašal je poročenca, če si obljubita, da se v slučaju, da umrje en ločenec, da se po-ročita takrat državno in cerkveno veljavno. Po tej zaobljubi je Kirchsteiger novoporočenca blagoslovit in jima nataknil prstane, ki naj bodo kot ščit proti vsem strupenim očit-kom konkubinata. Za poroko ni za-hteval Kirchsteiger nobenega plači-la, pač pa je dobil več prostovoljnih darov. Sodišče je po večurnem ob-ravnavanju in posvetovanju duhovnika Kirchsteigerja oprostilo, češ, da je kot duhovnik upravičen, podelje-vati zakramente. Razne stvari. * Okrađena Rusinja na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Ruski velepo-sestnici Maraslv je bilo v nekem tu-kajšnjem hotelu ukradeno za 20.000 kron lišpa. * Profesor - ogleduh. Iz Pfze-mysla poročajo: Pri Nedvki je voja-ška potrula prijela gimnazijskega ška patrulja prijela gimnazijskega profesorja Nizia iz Stanislavova, ker sije. * Ukradena poštna pošiliatev. Z Dunaja poročajo: Pretekli teden je bilo iz neke poštne pošiljatve, ki je bila odposlana iz Budimpešte na Du-naj, ukradeno sedem prstanov z bri-Ijanti v vrednosti devcttisoč kron. * Tovarna za sladkor zgorela. Iz Prage poročajo: Skladišče za sirovi sladkor sladkorne rafinerije v Skrivanu, ki je last tvrdke Liebig, je popolnoma zgorela. Rafinerija je ena najmodernejših rafinerij na Ceškem. * Nesreća na DonavL Pri Har-sovi je zadela na Donavi neka šalu-pa, ki je plula iz Brajle, ob ogrski parnik »Szecheniyi Istvan« ter se potopila. Polkovnik Strevšić, major Grogcrov, trije stotniki, en vojaški zđravnik in trije nadporočniki, ki so bili v kabinah šalupe, se nišo mogli resiti ter so vtonili. Ražen tega je vtonilo še osem oseb. Šest častnikov cg jp resilo * Nesreća na berolinski cestni železnicl. Vsled megle sta trčila v Berolinu dva vlaka cestne železnice. Vozila sta s hftrostjo 20 km na uro. Sunek je bil silen, oba voza sta skoro popolnoma razbita. En voznik je smrtnonevarno ranjen, enega je vrglo v cestni jarek in se je Ie lahko poškodoval. Izmed potnikov ie 10 težko in 27 lahko ranjenih. * Protestna stavka. V Lavrenci so letos pred par meseci stavkali vsi delavci ondotnih tovaren. Bilo jih je okoli 10.000. Takrat so oblasti areti-rale in kaznovale več vodij stavke. Zaradi tega so začeli delavci zopet stavkati in je ustavljeno delo po vseh tovarnah. Delavci so se zbrali pred sodiščem, kjer so mirno demonstrirali proti obsodbi in se nato razšli domov. * Ženske hazardistinje. Na Dunaju so zasačili stražniki v kavarni Rothmaier žensko družbo, ki je igrala hazardno igro. Ženske so ova-dili njihovi soprogi, ker so žene za-pravile ogromne vsote denarja in včasih nišo imele niti belica za go-spodinjstvo. Družba teh žensk se je shajala v tej kavarni že delj časa in igrala, kljub temu, da jim je kavar-nar že večkrat prepovedal hazardne igre v svoji kavarni. Policija je zapjenila igralkam denar in jih ovadila sodišču. * Francoska mornarica. Posla-nec Danielou je podal mornariskemu ministru poročilo, v katerem natanč-no opisuje vse nedostatke franeoske vojne mornarice. Med drugim trdi, da so vse ladje 3 oddelka za vojno nezmožne, ker nimajo smodnika. Vsied ponovnih eksplozij je namreč mornariško ministrstvo odredilo, da se izloži iz ladjinih smodnišnic znani smodnik B. Delcasse je to popolnoma mirno priznal in je izjavil, da si s starimi ladjami Francija itak ne more veliko pomagati. Pri gradbi novih ladij pa bo gledala mornariška uprava nato, da se vsi dosedanji ne-dostatki odstranijo. * Ubegla avstrijska vojvodinja. Hčerka nadvojvode Ferdinanda vojvodinja Izabela se je poročila s prin-cem Jurjem Bavarskem. V petek pa je mlada novoporočenka skrivaj zapustila bavarski dvor in se vrnila na Dunaj. Princ Juri se je napotil s svojim očetom na Dunaj, da se pobota z ubeglo ženo. Nemški listi poročajo, da je vojvodinja Izabela pobngnila, ker je bila iznenađena, da mora igrati na bavarskem dvoru tako klavrno vlogo. Tuđi ni bila zadovoljna s privatnim stanovanjem, ki ga ji je od-kazal bavarski dvor. K temu poroci-lu pa dostavljajo nemški listi, da to nišo edini ali pravi vzroki, da je vojvodinja zapustila moža in pobegnila domov na Dunaj, marveć so mnenja, da se je moralo kaj drugega zgoditi, kar je napotilo vojvodinjo do tega koraka. * Mednarodni mirovni kongres v Zenovi — in nemški šovinizem. Seje mednarodnega mirovnega kongresa, ki se vrše v Ženovi, so postale v zadnjem času precej hrupne. Posebno so napadli nekateri člani kongresa ravnatelja mednarodnega mirovnega biroja Gobata glede njegovega poročila o stališču Nemčije napram raz-meram v Maroku. Gobat je izjavil, da je pripravljen svoje poročilo popraviti v tem zmislu, da ne zahteva vojne v Maroku niti nemska vlada, niti nemško ljudstvo — marveč nemški šovinizem. Dalje so člani mirovnega kongresa poslali tuđi pozdravno adreso na italijanske tovariše in jim čestitali, da so ostali klub tako moč-nemu vojaškemu gibanju v Italiji cei čas zavedni pristaši mednarodnega mirovnega gibanja. Poslali so pozdrave tuđi turskim mirovnim za-stopnikom. Komisija je izvolila za častnega predsednika Baj'erja iz Ko-danja in za častno predsednico baro-nico Suttnerjevo. Seje se še nada-liujejo. * Nago dekfe v uredništvu jezu-itskega samostana. V Rimu je po-vzročila sledeča afera veliko pozornost. Zgodilo se je v jezuitskem samostanu v Rimu na cesti Repetta nekaj kar spominja nehote na pikantne dogodke »Boccaccio Deca-merone«. V prvem nadstropju tega vzornega jezuitskega samostana je uredništvo jezuitskega lista »Ovita catolica« (Cerkvena država). V dru-gem nadstropju pa je atelje španske-ga slikarja Galegosa. Pred par dnevi se je začel v uredništvu tega jezuitskega lista nenadoma tresti strop, pokalo je in grmelo in pred jezuitskega urednika je padlo nenadoma, kot »Deus ex maehina« popolnoma golo dekle, ki se je sramežljivo skrilo pod pultom strogega urednika jezuita. Vdrl se je namreč strop v umetniko-vem ateljeju? Kaj se je s krasno de-klico zgodilo, ni znano, to je pač samostanska tajnost, pripovedujejo Ie, da so deklico odvedli takoj na to v stransko sobo, kjer se je ponesrečen model hitro oblekel? * Proiivojaško gibanje v Parizu. V Parizu se ie vršil velik shod, ki so ga sklicali člani protivojaškega gibanja na Francoskem. Na dnevnem redu je bil govor Gustava Herveja o protivojaŠki propagandi, ki naj bi se osredotočila posebno med vojaškimi novinci. Med njegovim govorom so začeli demonstrirati anarhisti. Prišlo je do dejanskih spopadov. Raz gale-rij so metali anarhisti stole, padlo je tuđi več strelov iz samokresov in pi-štoL Policija je vdrla v dvorano in iztirala več kot sto razgrafačev. Nato je tiervč svoj govor nadaljeval. Sve-fcoval je vojakom, da naj ne pobegne-jo od svojih čet, marveč naj delujejo rajši kot vojaki v armadi za proti-vojaško gibanje. Med njegovim govorom, ki je bil veliko bolj rezerviran kot prvi, je nastal zopet grozen tu-mult in je policija shod razpustila. Veliko oseb je bilo lakho, 10 pa težko ranjenih. Ta afera je vzbudila v vseh krogih veliko zanimanja, kajti prvič se je pripetilo na Francoskem, da so anarhisti javno in tako odločno na-stopili proti zastopnikom protivoiaš-kega gibanja. * Grozne posledice tajfuna ob vzhodno-azljski obali. Ob ćeli vzhod-no-azijski obali je divjal v zadnjih dveh dneh silen tajfun. Poročila o posledicah so prišla še včeraj in si-cer iz Tokija. Vse druge zveze so pretrgane. Glasom poročil je napra-vil vihar ogromno škodo ob ćeli obali. Posebno pa je divjal vihar v sredi južne obali. Vsled silnega viharja se je ponesrečilo tuđi več ladij. Francoska oklopnica »Dublei« je nasedla na peščenino. Pri tem se je lahko poškodovala in posrećilo se je mor-narjem, da so jo že drugi dan resili. Pri Simonosekih je trčil ob skalovje neki japonski parnik za osebni promet in se skoro popolnoma raz-bil. Število žrtev Še ni znano. Tuđi več japonskih vojnih ladij je dobilo težke poškodbe. Linijska ladja »Satsuma« in šolska ladja »Mua-sehu« imata popolnoma polomljene jambore. Štirje razdiralci torpednih čolnov in 5 torpednih čolnov je trčilo ob skalovje, kjer so se deloma razbili. Nekaj se jih ie potopilo. Moštvo se je deloma resilo, en čoln pa se je potopil tako naglo, da je bila rešitev nemogoča. Vihar je razrušil tuđi ne-številno poslopij ob obrežju in na-pravil velikansko škodo v raznih pristaniščih. NatančnejŠih podatkov o tej grozni katastrofi vsled pretrga-nih zvez še ni. Telefonsko in brzojavna poročila. Računski sklep za leto 1911. Dunaj, 2. oktobra. Računski sklep za leto 1911 je sedaj končan ter izkazuje nasproti proračunu pre-bitek 60 milijonov kron, ki izvira iz višjih dohodkov indirektnih davkov in iz dohodkov tobačne režije. Nemški »Nationalverband«. Dunaj, 2. oktobra. Razni po-slanci nemškega »Nationalverban-da«, ki ne pripadajo nobeni drugi zvezi, so izdelali nacrt za novo pod-organizacijo v okviru »Nationalver-banda«. Nemški napredniaki in solno-graška skupina nišo bili povablj'eni. Dunaj, 2. oktobra. Nova zveza v nernškem »Nationalverbandu« se imenuje »Mladonemška zveza«. Za predsednika te nove skupine je bii provizorično izvoljen poslanec dr. Erler. Zveza ima sedaj 10 članov. V kratkem bo imela zveza več shodov tuđi na Dunaju. Dunaj, 2. oktobra. Člani nekda-nje nemške napredne stranke so iz« javili, da ne bodo pristopili zvezi. — Tuđi poslanec Dobernig je poslal pismo, v katerem piše, da ne vstopi v to novo zvezo. Istotako ni pristopil noben poslanec iz sudetskih dežel. Občinske volitve na Dunaju. Dunaj, 2. oktobra. Pri občinskih volitvah v Fiinfhausu, vršivših se vsled anuliranja prejšnje volitve, je zmagal krsčanski socijalist Gebhard s 180 glasovi nad socijalnim demokratom Forstnerjem. Dunaj, 2. oktobra. V Ottakringu, kjer je bilo izvoljenih 10 socijalnih demokratov v okrajni zastop, ki pa je bil razpuščen. so se vršile včerai nove volitve ter so v III. razredu zmagali krščansko - socijalni kandi-datje. Ožja volitev na Dunaju. Dunaj, 2. oktobra. Pri državno-zborski ožji volitvi v okraju Land-strasse je bil s podporo meščanskih svobodomiselnih strank izvoljen socijalni demokrat Rudolf Miiller s 1000 glasovi večine nad krščanskim socijalistom. Gališka vprašanja. Lvov, 2. oktobra. Namestnik je sprejel včeraj kljub svoji bolezni predsedstvo »Ukrajinske zveze« ter je hotel posredovati glede volilne reforme. Po njegovem predlogu bi imeli kmečki volilni okraji v vzhodni Galiciji deloma po en mandat, deloma po dva. Poslanci so spreieli njegov predlog na znanje. Lvov, 2. oktobra. Načelnik »Poljske ljudske stranke« S t a p i n-s k i se je udeležii včerajšnje konfe-rence načelnikov strank ter izjavil, da »Poljska ljudska stranka« ne-omajno vztraja na enomandatnih vo-lilnih okrožjih. Lvov, 2. oktobra. Včerajšnja po-gajanja, da bi napravili gališki deželni zbor delazmožen, so se razbila, O sklicanju gališkega deželnega zbora ne moic biti sedaj še govora* Sta- 226 Stev. SLOVENSKI NAtOD. Stran 5. pinski je naznanil poslancem in za-upnikom »Poljske ljudske strankec, da je izstopil iz konference klubskih pačeinikov. Delegacije in državni zbor. Dunai, 2. oktobra. Delegacije bodo imele svoje prihodnie zasedanje v Budimpešti, in sicer bodo sklicane na dan 4. novembra. — Avstrijski državni zbor se snide dne 24. oktobra. Odsek za zunanje stvari. Dunaj, 2. oktobra. Odsek za zu-tianje stvari v avstrijski delegaciji je imel danes sejo, na kateri je predla-gal delegat Ellenbogen, naj se debata o zunanjih zadevah zopet otvori. Odsek je ta predlog odklonil. Panika na borzi. Dunaj, 2. oktobra. Tuđi danes vlada na borzi velika panika. Škodo-ve delnice so danes padle zopet za 30 kron. Alpinke zopet za 26 kron, praške železarne za novih 135 kron. Delnice donavske parobrodne dru-fbe za 70r% delnice Orijentske že-leznice za 50 kron, orožarne za 70 kron. Cesar pri grškem kralu. DunaJ, 2. oktobra. Cesar je danes obiskal v hotelu »Bristoi« grške-ga kralja Jurja. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU. Mohilizaciie. Cetinje, 2. oktobra. Kralj je od-rediJ splošno mobilizacijo armade. Atene, 2. oktobra. Na Grškem Je poklicanih 14 rezervnih razredov pod crožje. Prestolonaslednik bo po-veljeval armadi. Žetieva, 2. oktobra. Veliko ste-vilo tu živečih Bolgarov je bilo od-pokiicanih k vojakom. Berolla, 2. oktobra. Vsi tu žive-či srbski vojaški obvezanci so dobili poziv, da neinudoma odpotujejo k svojim polkom. Carigrad, 2. oktobra. Včerajšnji ministrski svet, ki je trajal 8 ur, je sklent! sriošno mobilizacijo. Sultan je ta sklep že sankcijoniral ter ga razglasi! vsem armadnim zborom. Razpoioženie. Sofija, 2. oktobra. Splošno vlada ta veselje, da se je posrećilo Bolgarski doseći med balkanskimi država-mi sporazum, kakršnega zgodovina fralkanskih držav £e ne pozna. V ura-Gih miruje skoro vse deio. Banke ne poslujejo. V kavarnah strežejo invalidi in otroci. Skoro ves cestni promet je ustavljen. Pred voiašnicami se zbira ljudstvo, ženske, otroci in starci. Ce bo mobilizacija popolno-ma končana, pričakujejo, da bo Bolgarska objavila svoje zahteve. Dunaj, 2. oktobra. Predsednik avstrijske delegacije Dobernig je izjavil o položaju sledeče: Položaj je zelo resen. 2e v prihodnjih dneh lah-ko priđe do važnih dogodkov. Avstrijski vojaški krogi so na vse pripravljeni. Splošno vlada prepričanje, da se grof Berchtold trudi na vso moč, da bi lokalizirat ogenj na Balkanu. Će se mu to posreći, je veliko vprašanje. Beigrad, 2. oktobra. V mestu vlada silno razburjenje. Mobilizacija napreduje v popolnem redu. Za po-ročanie v inozemstvo je uvedena cenzura. Po ulicah se vrše demonstracije za vojno s Turčijo. Ljudstvo ie prirejalo včeraj pred kraljevo palačo ter pred ruskim, angleškim in bugarskim poslaništvom ovacije. — Govori se. da bo imenovan vojni mi-nister za šefa generalnega štaba, penzijonirani general Atanacković Pa za vojnega ministra. Mnogo vpo-kojenih častnikov bo reaktiviranih in mnogo oseb, ki so bile obsojene radi političnih in vojaških deliktov, pomiloščenih. Beigrad, 2. oktobra. Ves dan od-iiajajo vojaški vlaki na tursko mejo. Beigrad, 2. oktobra. Ministrski rredsednik Pasić je baje izjavil o situaciji: Vojna se ni napovedana, vse še lahko dobro poteče. Turčija sama je zakrivila sedanjo situacijo, nositi mora tuđi posledice. Eno je gotovo: Z obljubami na papirju in praznimi besedami to pot ne bo mo-goče shajati. Carigrad, 2. oktobra. Včerajšnji dan je bil miren. Nič ni kazak) na to, kaj se godi na Balkanu. Oficijalni krogi molče o situaciji. Samo »Jeni Oazeta« piše o rnožnosti vojne ter Pravi, da ne veruje, da bi Bolgarska storila nepremišljenost, da bi napo-vedala vojno, od katere bi ne mogla meti niti moraličnega, niti materijai-aega uspeha. Petrograd, 2. oktobra. »Novoje \remja« konstatira, da more izbruh-niti vsak trenutek na Balkanu vojna. List se zavzema za to, da Rusija ne sftie pripustiti, da bi tursko vojno hrodovje napadlo Bolgarsko. Petrograd, 2. oktobra. »Peter-^rskaja Gazeta« pravi, da morata bolgarska in Srbija misliti na to, da ^ zgodovina ne ponavlja in da leta ^12. ni pricakovati velikodušnosti iz leta 1877. RttsHa koto Vojna ali revolucija. Sofija* 2. oktobra. Bolgarski rm> nistrski predsednik se je baje izrazil proti nekemu poslaniku, da stoji Bolgarska pred alternativo, da napove vojno ali pa ima meščansko vojno. Brezupnost položaja na Balkanu. Beigrad, 2. oktobra. Francoski poslanik se je nasproti nekemu srb-skemu politiku o položaju na Balkanu izrazil tako-le: »Razmere na Balkanu so se v tem momentu tako pooštrile, da so diplomatje izgubili že vsako nado, da bi bilo mogoče obraniti mir. Bolgarski polki na potu na mejo. Sofija, 2. oktobra. Polki sofijske divizije so se v polni vojni opremi zbrali v Jazeboru in so se na to od-peljali na mejo. Pri Ljubimecu in Harmanliju je že koncentrirana silna bolgarska vojska. V blizini Mustafe Paše tabore prvi voji turske armade. Bolgarska vojska neprestano manevrira ob meji. Ker bolgarski vojaki med pohodom vedno pojo, se gromko razlegajo ob meji koračnice »Šumi Marica, okrvavena«, »Naprej zastava Slave«, »Oj banovci, oj junaci« in druge slovanske davorije. Ultimatum balkanskih držav. Dunaj, 2. oktobra. Iz Belgrada javljajo: Balkanske države še nišo izročile Turčiji ultimata, vzroče pa ga koncem tega ali začetkom pri-hodnjega tedna, ako ne bodo velesile dotlej prisilile porto, da uvede v Makedoniji in Stari Srbiji avtonomijo. Bolgarski oficifozni list o položaju. Sofija, 2. oktobra. »Mir« oiici-jozno glasilo bolgarske vlade prijrv-Ija Članek v katerem pravi med dru gim. Nastopil je zadnji trenotek, ako se hoče ohraniti mir. Samo en izhod imajo velesile, ako hočejo ohraniti mir, to je, da primoralo Turčijo, da izvede popolno avtonomijo v Makedoniji in Stari Srbiji. Ako tega ne store je vojna neizogibna. Iz Tripolitanije. Milan, 2. oktobra. »Avanti« poroča, da je pripeljala neka ladja 558 ranjencev iz Trinolitanije v Neapol. Skoro vsi so bili ranjeni pri Zan-zurju. Mirovna pogaianja. Zeneva. 2. oktobra. Rešid pasa je imel dališi razgovor s turškimi in italijanskimi posredovalci. O razgovoru ni prišlo nič v javnost, gotovo pa je, da še ni prišlo do nobenih definitivnih sklepov. Rim, 2. oktobra. »Messaggero« misli, da bo Turčija pod pritiskom sedanjih razmer sklenila mir. Generalna stavka železničarjev na Španskem. Madrid, 2. oktobra. Glasovanje železničarjev je dalo 65.409 glasov za in 1418 glasov proti stavki. Odbor je nato naznanil oblastim proklamacijo generalne stavke. Gospodarsko. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet rneseca septembra 1912: 1537 strank je vložilo 799.230 K 13 v, 1442 strank je dvignito 972.406 K 18 vin. Stanje vlog 42,487.146 K 56 vin. Število vložnih knjižic 29.284. V III. četrtletju 1912 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 632.58S K vrnilo 292.319 K 36 vin. Stanje posojil 35,482.480 K 77 vin. — Mestna hranilnica v Radov-Ijici. V mesecu septembru 1912 je 203 stranke vložilo 95.792 K 65 vin., 152 strank vzdignilo 87.371 K 46 vin, 14 strankam se je izplačalo posojil 20.&30 K, denarni promet 502.571 K 55 vin. — Hrana v vojaški bolnici. Upravna komisija c. in kr. garnizij-ske bolnice št. 8 v Ljubljani razpisuje dobavo hrane v vojaški bolnici za čas od 1. januarja do 31. decembra 1913, ob ugodnih ponudbah eventualno tuđi za tri leta, to je do 31. decembra 1915. Tozadevna ponudbena razprava se bo vršila v vojaški bolnici v Ljubljani dne 22. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne (v pisarni upravne komisije na Zaloški cesti 29). Pismene, zapečatene ponudbe je poslati najkasneje do 10. ure dopoldne gori navedenega dne v vojaško bolnico št. 8 v Ljubljani. Razglas z natančnej-šimi pogoji in podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Vinska kupčija. Po vseh slovenskih vinorodnih kraiih je zavladala izredno živahna vinska kupčija. Pred vsemi se odlikuje Vipavska dolina. Prišlo je več trgovcev iz raznih krajev, ki so nakupili ogromne množine vina. Samo ena tvrdka je naka-zala vinogradnikom pri raznih ban-kah čez 700.000 K. Cene so dobre, vino se plačuje po 36 do 40 kron hek-to. Poleg tega je odpadla letos takozvana tara, ki so jo dajali dosedaj vinorejci za mošt Pri tem si prihra-nijo po sodbi strokovniakov letos sa- mo Vipavci okoli 8000 hektolkrov mošta. — Civilni promet v Bolgariji ustavljen. Radi splošne mobilizacije je civilni brzovozni in tovorni promet na vseh progah bolgarskih že-leznic, počenši s 1. oktobrom t. L dalje ustavljen. Pošiljatve, naslovljene na bolgarske postaje, se tedaj ne sprejemajo. Darila. Upravništvu naših listov so po* slali: Za Ciril-Metodovo družbo vesela družba v Cekinovem gradu dve kroni; za III. slovenski sokolksi zlet leta 1913.: sedmorica ljubljanskih Sokolov na potovanju od Rože do Zlatoroga (pridjalo je nekaj drugih bratov Sokolov par kronc), skupaj 30 kron. Živeli nabiralci in darovalci! Današnji list obscga 8 strani. Izdajateljj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«* Umrli so v Ljubljani: Dne 30. septembra: Štefan Hitzl, trgovec, 50 let, Frančevo nabrežje 1. — Apolonija Godec, kamnoseka vdova, 69 let, Radeckega cesta 11. — Neža Istenič. bivša kuharica, 69 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 26. septembra: Josip Koriš, nadkurjač Južne železnice, 39 let. Dne 1. oktobra: Marija Friško-vec, občinska uboga, 62 let. fjfamesto ribjega olja] Koliko otrok silijo, naj pijo ribje olje; jj seveda imajo starši dober namen, otroci \ • pa jim bodo hvaležni ako smejo namesto U ribjega olja uživati Scottovo emulzijo. !l Zakaj v tem preparatu ni več zaznati I duha in okusa ribjega olja, otrokom pa .! smetanasta zmes prija največkrat tako, |i da pri pogledu na steklenico prično vpiti I |l in brcati z nogami. Uspeh Scottove emul-| zije je — kakor nas uči izkušnja — po-'■ gosto presenetljiv, da slabotni otroci svoje j ;! vrstnike pogosto telesno in duševno pre- U kose. Pa vedno samo pristna Scottova I i- emulzija, nikoli ponaredbe. ' Cena originala! steklenici 2 K 5o v. Dobiva se ; po vseh lekarnah. Proti vpošiijatvi 60 v v pismenih I znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d. *. i o z. na Dunaj a VII. sklicevaje se na naš list enkratno h vpoiiljatev porakuSnje od kake lekorne. VI - J Mnogostranska poraba. Gotovo ni doma čega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MoiiO-TO franeosko iganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze z njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2"—. Po poštnem povzetji po-šilja to zdravilo vsak dan lekamar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Đmiai, Tnchlailben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 19 Žitne cene v Budimpešti- Dne 2 oktobra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11-44 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11*97 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 969 Rž za april 1913 .... za 50 kg 1030 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 10 92 Oves za april 1913 ... za 50 kg 1073 Koruza za maj 1913 . . . za 60 kg 7*76 Efekti« Trdno. Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda". Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra 1912. sledeči promet I. Prejemkii a) Redni prejemki: 1.) Prispevki iz nabiralnikov 696 K 22 V 2.) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 2372 K 15 v b) Štajerska 1186 „ 93 „ c) KoroŠka 32 „ — „ đ) Primorska 1072 „ 34 „ e) Nii. Avstr. — » — » Skupaj .... 4663 K 42 V 3.) Razni prispevki • # . 5343 K 66 v Skupaj - . , . 10703 K 30 v b) Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb. sklad. 3283 K 07 v Skupaj . . , . 13986 K 37 v n. Udatki a) Redni izdatki: pUče, remune-racije učitelj-skemu osobju, razni računi itd. 17912 K 60 v b) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 3283 K 07 v Skupaj , 21195 K 67 v torej priman|kl|ala . . . 7209 K 30 v O p o m b a : Pri obrambnem skladu naloženl zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani i»C3ki 200.000 kroo. V LjubJjtni, dne 1. septembra 1912. Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 22b štev. Zlata svetinja 'Berolin, Pariz, Rim ttd. RaOnfita a^a\ x ^ Ostilaa S^W/ Kemfk 4r. ls§j. Hirsch, Olomnc Ke- micno-tehnična preiskava je izpričala, da je mSeyđUntf prav iz vrst no uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma ne-škodljivi in se ž njo lahko razkužuje. larolailii latiazmi „ACHA1A", i. d. za ptU. jiiu, PATRAS, (Griko) ta ztavilia a imizu vly mtoetia. GrSka vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo. Glavna zaloga 4298 Sigm. Wteter, Buaf, III 1. „Nuisol" ■ Bergmaana & Co. Dečin o/L je in ostane prej ko slej nedo-segljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in crni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri A. Kane, drogerija in fris. 0. Fettich, Frankheim. 695 Jf&jfinejčre vseh znčunK Borzna porodila. Ljublfamska „Kreditna banka v Ljubljani•• Urađal kirtl tfiMjske * trte 2. oktobra 1912 ■«l«t»*.l p.»lr|l. •ew»» iu**" 4», majeva renta .... ?555 i 8620 4-2», nebran renta . ... &3 90 8910 19\ avsfr. kronska renta . . W55 8575 4*', Of 4«, k.o. čeike dež. banke . 99*50 100 80 a*p*6k*. Srećke !* 1.1*50 V, . . 442-- 454- „ m h!864..... 614— 626- M tlike...... — ■—------- M lemeUske !. teda|e . 285— 297 — „' 11. „ . 24S50 260 50 „ ofrske hlpotečne . . I 243 50 255-.*> ^ dan. komunalne . I 243 50 25-50 „ *v*tr. kreditne . . . 4™— 4*6 — „ Ijib'jtnsi.* .... 6850 7450 „ BVf'ir.rdeč. krila . . 52^ **S-75 oRr. „ „ . . 3175 37 75 biHIfta . ~ . . 2925j 33 25 Z tnrlke ...*... 236 75 23375 Htiblfansk« kreditne banke . ^O"— 445 — Avstr. frfedlinega zavoda . . 425— 430 — Dunajske bančne družbe . . 527 50 538*50 Jalne žeJcznlce.....108 50 1 109 50 Državne že!«nlce . . . .717*25} 718 25 A!p!ne-Mon1nn.....1C^4"5O 10V50 CeSVe slfldkonie družbe . . j 283-— 08fi — Zivnostenske banke. . . . j 27650 27750 Valut«. CeWa!........| H 40 j 1V44 Warke........117-85: ng — Franld........ 9350; 9C 60 Lire........ !■ 94 50 94 7^ RobiH.........jj 254-— I 255 — Visina oad morjea M6-2 Sretfaj i rnčci tlak 736 era Cas Stanje ^ -5 opazo- u* |.J Vetrovi Nebo o «nja T mm S 5 j 1. 2. pop. 73i -s 16v p.m ;zah, oblačno. „ 9. zv. 7319] 13 4 si. jzah. ! 9 2. 7. zj. 7295 j 141 sr. jjzah. i . Sredn-a vče:ajSnja temperatura 138", norm. 12 &' Padavina v 24 urah u*0 mm. Privatni plesni pciik. Usojam si p. n. občinstvu naznananiti, da sem dospel v Ljubljar.o In prićnsm s plesnim potikom začetkom oktebrs. Pesebn3 are vst/k Pisale! stoji MM; PletUni strojl :: vseh velikosti. :: Gospića z večletno prakso, ter dobrimi izpričevali MM&^> aam«^fli«^» 3574 blagajničarke, knjigovodKinje ali tem enak posel. Vstop 15. novembra — Naslov poste rastalite „Dobra »oc 2OO'- LJmMfua, tt&e se snažna 3575 kuharica k samskemu gospodu. — Punudbo z navedbo zahtevane plače in sliko na: Blagajnik, lUc* (Hornwald) pri Stsnograjtnja vešča slovenske in nemške stenografi-je ter strojepisia. z dolgoletno dobro prakso, L3Č6 službe. Gre tuđi na deželo, Ponudbe pod ffStenograSiDiali na upravnistvo »Sloven^kega Naroda«. 3561 Dobro izurjen 3576 ki je ir.učcn tuđi za mehaniška dela in klju- čavničar ter izvežban pri elektr. strojih, - bencin motorjth itd. - — Ponudoe pod „Strointk" na upravni-štvo »Sloven3kega Naroda«. pošiiiam od 1. oktobra naprej v po- Ijubnern stevilu vsakomur na dom! Naroča se osehno ali po dopisnici v pekarni prest 3531 BIZJAK, Poljenska cesta 25. l\ iL Xj L#; %J i\S racđarca nakiteni, 3375 I Hervaf, Ljtbljaea. In trg /i. Po^raviia točna in cena. Vabiio na 357Q v |os!ilm pri Sumu pri Sv. Petra mostu, katera se vrši v sobelo, dne 5. oktobra. Qod§sa na IqU. K obilni udeležbi vabi Rezi Durn gostilničarka. Proti prahajem, Inskinam in izpadanju las Ta-cMniii tinta katera okreoduj« laslAče, odstranjuje I uske m propročuj© Iz padanje las. 1 Mteblriileai s na)wa)tla)m f kron«. Razpodilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh praizkušenih idravll, medio, nnll, medicinai. vin, Špeoi|ali let, najfinejSih parfumov, klrurgiftklh obvaz, svožih mineralnih vod itd. Del tekarna Milana Lepsteko 1 Ljubljani Rujeva cesti tt, L poleg noTosgrajenega Fran JoŠefovega jubli. moatn. 17 ▼ tel lekant 4oMva|e mtfravUa HUU elani bolaUkili >lafja)a |miae ialamlae, a. kr. tOBacae levanie Ui ekr. belmiake Magaja^ ▼ L|aM|aaL licem službo Usnice Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Razglas. V ćetrtek, 3. oktobra se bođo stara in _- ----- ----zlomljena umetna —-------= HHHsaiBav zobovja wuammm kakor tuđi vsaka množina platine in starega zlata tuđi od zobnih zdravnikov in kupče-valcev po najvišjih cf nah kupovalo v L]ab-llanl, hotel prt Slona. 3572 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna žaga SGAGNETTI, za sSiladišćesi državnega kolodvora. na Dunajski ccsS v Llnblfani pred deiavskimi hišami in r-a (SrlfZi^ah takoj ob mestni meji na TrŽa&ki CSStl, ¥se z najlepfto lego so po izberi za —.-------—.^_ pi-jmOTne cene -r— ----- na predaj. Vpč re po'.rve pri lastniku JOS> Trlbuc, na Glfncah 37. 2416 ki bi radi končnoveljavno in pravo-močno razdružili svoj zakon, i: u ilo o?ii mm poroto, naj se zaupno obrnejo na „PanEOaia11! obL kene Informacijski pisama, Bn&zpz&ia V1.9 Szondysasse 93 a III3 12« — Strogo reelno. — Honorar po izvršitvi. 3567 iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridoega ![|ifslil§ ponioloIRs surejie vsčja eksportna firma oa Đolenjsksm. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v meŠani stroki imajo prednost. Ponudbe pnd „344 pOSte r6- 3tantc9 Karmel". 3465 IZ Sohe iedUno oobe io med kapule in sprejema ponndbe HYHEK SNEJDAREK poSta Krk (Istra). 3528 Isčem dobrega 35^ za raznovrstno delo. Cez 30 let starega ne spreimem. Nastopi lahko takoj. Plača po zmožno^ti. Rob eri Balista, krojački moj-sler, Jušici, p- Mat^lje, Istra. F Hpov2 spilje bele, gladke, ki se prav rade lomijo, 3 vrste debelosti, dobavlja specialna tovarna 3438 B. Kosina, Zyniste n. Đ. Cesko. z vetikim posestvom na Kranjskera, Sp, Štajerskem ali Koroškem za ceno lOO.OĆK^) K. Natančne podatke je poslati upravništvu • SL Naroda« pod „Graiščina". — Posredovale! so izključeni. 3558 m ^^ ^^___ ^ se pv*ada. Vprašalna pisma pod A. B. na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3S47 Soliđsega la trezsega izurjenega v vseh strokah mesane trgovine, spretnega prodajalca in zmož-nega obeh deželnih jezikov. sprejnie Fran Vodenik. Poljčane Štajersko. 3562 Spre]me se ^3540 v trgovino s specerijskim blagom, vešča slovenskega in nemŠkega jezika. Nastop takol ali prvega novembra. Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo »Sloveoskega Naroda«. Proda se iz proste roke z vrtom za zelenjad in nekaj sadnega vrta, posebno pripravna za kakega vpokojenca ali obrtnika, v St Vida štev. 68. pri Ljubila ni. Več se izve ravnotam. 3305 V Žužesnberku je oddati mesto provizoričnega deželnega živinozdravnika. S to službo so združeni dohodki letnih 1600 K in sicer pripade od tega zneska 1000 K na deželni zaklad, 600 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj žužemberški. Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu odboru svoje z doka-zili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje 3441 do 31. oktobra 1912« Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. septembra 1912. JSlčLorr si 7ioče ogZečLcutt Tcrasno Jgl damsho konfekcijo, IJ3 naj se potrudi v Angleško skladišce oblek, tejer so veđno v ogromni zalogi naj nove }$i damski paletoti, kostumi, bluze, krila i. dr. — Nadalje priporočani ttlavnemu občinstvu najmodernejše površnike, raglatie in ćbleke za gospode in dečke, kakor tuđi klobuke, desne plašČe, pelerine in oblekce za otroke. 3571 jPostrežba točna. Cene priznuno nizke* „^AnglešTco sTclađzšČe obleTc" O. JBemcttovijč, 2đ.estni trg št. 5. 226. Stev. itOVEKSKI NAROD. ^stran r. Bf£& 4 nr 1 Uh 1*1 |^Miiwl Srane noTostl Jesenskih oblek ln površnlkov ■ UUlAll li 1U Dl 1111181 —' doma6effa Izdelka. -— B P 9 W %m, urotila po merl majvečja izbira tu- ln lnozemskega blaga. NleSTIlI tPg sta 18* --- Stol*! tp|j **■ 8« Br«z konkurence. Majnitje cene. Solidna postrežba. V Dobernskih toplicah pri Celju se proda lepo posestvo " 5 17 orali zemljišča (600 sadnih dreves, lep gozd in drugo) in zi4aa# Mft# B gOStUnO. Gostilna ima 7 sob za ktpališke goste. Pri hiši so Tsa potrebna gospodarska poslopja in ledenica. Redi se lahko 7 glav goveje živine, konji in do 30 svinj. — Gostilna je priljubljena pri letovičarjib. — Cena 32.000 kron. = Poizve se na Gorici-Dobern i Ste*. 16. b. Bebama. P. n. gg. sodavičarjem priporoča svoje prvovrstne sa dne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih Šumečih limonad kakor : peta Mtata. iaMioi biser, kristalna citronađa, malinorta ili Pri naroCilih najfinejSe kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim sroštovaniem 2689 D a f n i 1r ^ r p i* t n d«tilaciJ* *a*U. in sadnih ihb lerekt-r U 1111IV JICLKU traktov it«Lf Ljubljana, SlomJkova «1. Ž7. Hii v Mariboru (Narodni ta) podeli za šolsko leto 1912 13 visokošolcetn: Iz ustanove Franca Rapoc 0 HQdĐor po ]00 K ter še ooseDei Z ostanovi no 300 K. Pravico do teh podpor imaio dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz RapoČeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja), ki do-kažeio, da so v pretečenem letu vsaki semester kolokvirali iz dveh predmetov po tri ure ali iz enega najmanj šest ur. Prošnje, obložene s krstnimi, oziroma domovinskimi listi, spričevali ubo^tva in izpitih ter z indeksi je vložiti pri posojiinici v Mariboru (Narodni dom) do 20. vinotoka 1.1. V prošnji je tuđi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako poćporo in v katerem znesku ter se nai tuđi navede studijski semester. V Maribora, dne 28. septembra 1912. 3373 Ravnateljstvo. C. kr. avsirifske državne ieleznice. izvleček iz voznega reda. ■ — —- Veljaven od 1. maja 1912. - . . .__= Postaja: Linbljana iuini kolodvor. Odhod. 6*52 zjutraj. Osebni vlak na Krarr, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7«22 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kr'evje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, :"3.žo- Toplice. S'C9 dopoldnc. Osebni vlak na Kranj, Junice, , Tržiča, Kranja. ••S9 xjwti-aij. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža! Jeseric, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda! Inomosta. Eeljaka. 11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Krania 3*00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic. Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, GrosuDljega. 4-2O popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Soinograda, Franzenfeste, Beljaka Tržiča, Kranja. 7-J2 *wečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Sol ograd-Opatija-Reka). 8-1S zvećer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Rclj?.ka, Tržiča, Kranja. 9-13 po noći. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega. 11-33 pO noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce.Trbiža.Jescnic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Izubijana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, 7«15, ^11-J£ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11*00, 2-41, 6"!ši f'0-30 ob nedeijah in praznikih). G.kr. državno-železnl&ko ravnateljstvom Trstu. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar mmii Jl. p. i iktmtn. U M Ntafi tm> cvetlični salon Pod Trančo. * Velika zalosa sn&ih vencev. zdelovaije sqtoi, mm, fUn itll Okusno delo in zmerne cene loaanla naroMla totao. Mja u \M \x& 13*. J. Zamijeti i«vl|ankl «i«|ator y Mnbllanl, GradUće 4 iiTTŠuje rsa čevljarska dela do najfi-oejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Ix4#lul« tndl prave gorsk* in telovatUke fcevlj©. Za naročita z dežele zadostuje kot mera iprposlan Čevelj. 245 Dzdelovalcem :: pohištva:: pošljem na zahtevo svoj bogato obse- im katalog z dodatkom, zanimanja, gratis in franko 3b37 Adolf Schon, felezaloga vseh mizarskih potrebštin. Praga, Vaclavskć nam£stf 53 V Izvoz v vse deiele. "^l m m\t sode! Iz hrastovoga lesa, prav močne in :-: nekatere skoraj nove :-: od 200 — 400 litrov „ 600 — 1000 „ : proda po nizki ceni; franc Casdo, vinski trgovsc, lingcrjcra ulica slet. 1, za škofijo. Priporoča tuđi 3494 najfinejše vino Vermonth :-: po nizkl cenL • O. TS C3 2 i o e« rt tn fs| «3 «J > o ej >• SsHInim eksirSkrom] pp«mpB^ajB|BjBjd ZZIZ NajboljŠa in najzdravejša "^TT" barva1 zo lose in bredo je dr. Drallea „NERIL11, kl daje sivim in porrfečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava m Crna v steklenicah s navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Siefan Straioli Ljubljana, Pod Trančo *t. 1. Poulične imiako m pader najfineje po zmernih cenah. Qa^U4itn Satnatn petpotoca 1 _ 26 SoS Šhanco. &a4ni JUoSu&i wdno p€+-f>€4*v4f*n*. Sfa&o 4udi v*nc% & 4*a6ovi in wmn* ovmUtcm P. n. občinstvu se priporoča 3579 P. n. občinstvu se priporoča 3579 velika zaloga pohištva lastneoa \1M\1 Iz finega suhoga lesa, naimodernej&i izdelek za hotele in vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči ^^ » Matel UOgalai mizar na Bledu. Proračuni na xahtcvo brezplačno. Proračuni na zabtevo breiplačno- Zadruga premogovicev v LjuDljam. Naznanilo. Podpisano načelništvo si usoja slavnemu občinstvu vljudno naznanjatf, da se bo vsled enoglasnepja sklepa zadrnžnikov začenši 2 dnem L Oktobra t* L pflaial premog to l H 68 v. cent ali Sfl kg. po) K l v. I kg. K temu sklepu so bili ljubljanski premogotržei prisiljeni, ker je na eni Strani južna železnica že pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani pa so premogarske družbe opetovano podražile svoj premog. Pri enokratnih naročbah nad 500 kg bo veljai na dom postavljeni premog 3 K 20 v za 100 kg. V Ljubljani, dne 27. septembra 1912. _________Martin Lamport, t Č. načelnik. Modni salon Stuchly-jYiaschke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Cene znano nizhe. Zalni klobuki vedno v zalogi. St 5081/12. HAH ■ ^W H 3536 Elafecaj. V zmislu sklepa obč. sveta od 20. septembra 1912 se s tem razpisuje naiai za isto diega oHega zdravnika s sedežem v Matuljah ali v blizini Matulj. Letna plača s pavšalom za konja se ustanavlja po odločbi občinskega zastopstva na K 4080*—, plačljivih v mesečnih anticipativnih obrokih, poleg tega bo pa prejemal določene pristojbine za zdravniške obiske. Zdravnik mora zastonj zdraviti popolnoma siromašne, dočim se mu potni stroški plačajo iz obč. blagajne, in kakor zdravstveni organ občine voditi zdravstveno uradovanje. Službena pogodba, ki se lahko pogleda pri podpisanem, se sklene z zdravnikom potem, ko ga je občinski zastop imenovah Prosilci morajo vložiti svoje prošnje do 27. oktobra 1912 podpisanemu občinskemu poglavarstvu ter priložiti diplomo vsega zdravilstva, izpričevalo o dosedanjem službovanju in državljanstvu. Prosilci morajo biti hrvaške ali slovenske narodnosti. Glede informacije naj se pa obrnejo na podpisano poglavarstvo. Občinsko poglavarstvo Kastav, dne 25. septembra 1912. Načelnik: Jelušić s. r. IH Hajpopolnejse Hl in zajamčeno zanesljivo motorno kolo (to koastmketle prvo na Kranjskem) 1204 ji literesntOB n ogled ta ludi na razpolago za poskoinle vožeje pri tirdki Karei ČamernikSKo. Ljubljanaf Dunajska cesta itev. 9—12. To motorno kolo je izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakotnur zlasti pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim ko-lesom radi tresenja utegnila škodo vati. Sigurna in lahka vožnja ob vsakem vremenu, bodisi deiju, blatu ali na zanemarjenih c^tah, Vsled izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato tuđi posebno pripravno bodisi za službene namene, kakor zabavne vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro, Izvrsten jemafee ■■■h klancev. Radi nedosežnega i^delka so defekti kot popravila ■■■■_ ^H malodane izključene. — ZmhHvmltm Mtlkl ^^M I £3 h i fjr> % I ° i - I ° i -• i i Stran 5. SLOVENSKI NAROD. 226 štev. Priporočamo naSim :: gospodinjam :: i KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani prpa ljubljenima ueleprežarno za
    c. Sobivajo se v pra žarni na vogalu Dunajske ceste — SoJne A ulice in v moji tnravim s spccerijskira blagom Snn?jska c, 6. ^*5 ^HM|^^^^^^J | vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v & |i^"'...j| I .narodni hnjisarnf J r^Tfjnrt I Prešernova uiica št. 7. I KiM, paseslsIRi pozor! Mlatilcice za ročni pogon ter pogon s sslo, navadne in * kombinirane« čisti Ino rripravo- "iHni za sad0pncjo& i&vz&Sc I &aint fi/oSitfct veSno v oaloau I c/zeSeznova uiica, — ofaiać