Po pošti prejeman:
ia
jelo leto naprej 26 K — b
pol lota četrt , mesec
18,-, 6,50, 2 , 20,
V upravniétvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta «etrt , mesec
10, .. 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinino in inaerate sprejema upravniitvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pismu ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2.1., 17.
Izhaja viak dan. itviemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 47.
V Ljubljani, v torek 2(1. februvarija 1901.
Letnik XXIX.
„Justitia regnorum funda-mentum."
Blizo justične palače na Dunaji, v kateri c. kr. najvišje sodišče odločuje o pravici v zadnji instanci, vklesan je v kamen na očitnem kraji zaglavni modri rek, katerega se danes še posebno spominjamo. Saj je nedavno iz iste justične palače in od istega najvišjega sodišča izšla odločba, ki nam kaže, kako je prav zaprav pri nas s pravičnostjo, temeljem države. Pred nami leži ravnokar izšla številka »Slovenskega Pravnika«, iz katere razvidimo, da imamo najlepši zakon za ravnopravnost slovenskega jezika pri najvišjem sodišču, da ga imamo že nad petdeset let, da ta zakon velja posebej za najvišje sodišče, da pa vkljub vsemu temu najvišje sodišče še dandanes prakticira tako, kakor da ali ni zakona, ali pa ne slovenskega jezika !
Slučaj, ki ga objavlja naš pravniški list, je preprost, a jako poučen. Z-igovornik Marije B. je proti kazenski sodbi deželnega sodišča v Ljubljani z dne 14. avgusta 1900 vložil slovensko ničnostno pritožbo, ker je sploh bila vsa razprava izključno slovenska. Najvišje sodišče je izdalo na to svojo sodbo, toda v nemškem jeziku. Zagovornik, ki je to nemško sodbo prejel, jo je vrnil dežel-
---1:M.. :_	----„	,1,. „„
mu vroči sodba v slovenskem jeziku. Deželno sodišče je zagovornikov predlog zavrnilo, »ker najvišje sodišče ni dalo ukaza za prevod in je imelo torej deželno sodišče le izvod razsodbo za stranko napraviti in do staviti«. Zagovorniku to seveda ni bilo po godu in je zato sodbo zopet deželnemu so dišču vrnil in predlagal, naj se njegov predlog radi vročitve slovensko odločbe predloži c. kr. najvišjemu sodišču, ki naj ugodi njegovemu predlogu.
Ta zagovornikov predlog jo bil popol notna stvaren in utemeljen. Ne samo, ker imamo čl. 19. o ravnopravnosti vseh narodov in jezikov v vseh uradih, temveč tudi vsled javnega določila v statutih za c. kr. najvišji sodni dvor je zahteva, da se izda sodba najvišjega sodišča tudi v slovenskem jeziku, bila opravičena. § 27 istega statuta (ces. patenta od 27. avgusta 1850, štev. 325 drž. zakonika) namreč predpisuje, da tedaj, kadar se jo kaka razprava v prvi sodni instanci vršila v kakem nenemškem jeziku, ima najvišje sodišče svojo odločbo izdati V istem nenemškem jeziku in tudi v ii&mškem. Kedar torej prvo sodišče r».Z.pravlja slovensko, morajo biti dotične odločbe najvišjega sodišča tudi slovenske, tako, da že slovenske pridejo do najnižje instance, katera jih prosto dostavi strankam. Tako bi se moralo zako nitim potom goditi že od leta 1850. naprej, pa se ne godi ! Pač najvišje sodišče izdaja svoje odločbe v drugih slovanskih jezikih in tudi v laškem, — samo slovenščina se jo ves čas zapostavljala, in najvišje sodišče tudi v češko • slovenskih pravdah ni še izdalo svoje odločbe v slovenskem jeziku.
Tudi v slučaji, o katerem je zgoraj go vor, je najvišje sodišče zavrnilo zagovorni kovo vlogo z dopisom od 19. dec. 1900 št 15.715, kateremu so dodani razlogi, da naj višjemu sodišču v kazenskih stvareh pristo jajo zgolj odločbe in odredbe, ki so v kazensko - pravdnem redu natančno ozname-njene, da pa se v rečeni vlogi zahteva odredba kasacijskega dvora, koja ne spada v okvir § 16 kaz. pr. r. in da se je v vlogi izrecno predlagala predložba najvišjemu sodišču.

Ne bomo raziskavah, ali ti razlogi v lormalnem oziru vzdrže vsako kritiko, gotovo pa je, da postopanje najvišjega sodišča no odgovarja njegovemu zakonitemu statutu, imenoma § 27 ne, ker vkljub posebni zahtevi stranke ni iidalo slovenske odločbe v čisto slovenski pravni reči.
Če bi bil moral najvišji sodni dvor že uradoma izvesti § 27 za slovenski jozik sploh, bil je to storiti tem bolj zavezan, ker je v konkretnem slučaji izvedel, da stranka hoče imeti odločbo tudi v slovenskem jeziku
Mi Slovenci smo že navajeni, da si moramo vsako mrvico jezikovne ravnopravnosti priboriti šele po mnogoletnem naporu. Tudi za zvršitev navedenega § 37 so se že poganjali slovenski poslanci in v državnem zboru opominjali vlado, naj se vender tudi slovenskemu jeziku pri najvišjem sodišči da zakonita pravica, kakeršno uživajo že vsi drugi nenemški jeziki. Pravosodno minister-stvo jo tudi opetovano priznavalo, da je do-tična zahteva opravičena. A čeprav so je še lani zopet v tej stvari interpeliralo, jasnega odgovora ni in uspeha tudi ne. Od administrativne strani, ki si prisvaja eksekutivo v jezikovnih rečeh, ni pričakati odpoinoči. Od najvišjega sodišča, kakor kaže najnovejši slučaj, pa tudi ne?
•»<"6" r-----r—»- — —J~
narod ne more trpeti. Če se nič novega nc zahteva, če se tirja samo zvrš-tev striktnega zakona, kdo si upa ugovarjati V Stvar je iz tega povoda treba na vsak način spraviti zopet na dnevni red. Naša delegacija mora odločno nastopiti proti takemu zapostavljanju slovenskega jezika in siliti pravosodno ministerstvo na odgovor : čemu imamo zikone, ako se ne izvršujejo? Merodajni faktorji pa naj vsi pomislijo, da nič bolj no škoduje autoriteti državo, kakor to, če sodišča ne ščitijo prava ali če celo postopajo proti jasnim zapovedim jasnih zakonov. »Justitia est regnorum tundamentum !«
Tukaj Šusteršič — tam Tavčar.
S Štajerskega.
Zares, v veliki zadregi smo zdaj štajerski Slovenci; nihče nam ne ve več prav svetovati, kako sc naj iz znane zagate rešimo, ker vsakdo nasvetuje kaj druzega.
Nekateri pravijo, da e d i n o s t sc mora pri nas ohraniti na vsak način, in zato se naj to najbolj povdarja povsod, posebno pa v časnikih. Drugi menijo, da nas to nič ne briga, v kateri klub so naši poslanci na Dunaju stopili, ker nimajo bojda v tem oziru volivci nič narekovati svojim zastopnikom. Tretji zopet trdijo, da se tudi na Štajerskem že več let taktično nahaja razpor ali da smo znotraj po svojem mišljenju davno že ločeni, in da je torej brez pomena, ali izbruhne ta znotranji razkol na zunaj že danes ali pa jutri t. j. čez nekaj let.
Poskusimo vendar-le se orientirati v tem težavnem in za nas zelo pomenljivem vprašanju.
1. Kaj je nameraval dr. Šusteršič?
Noben poštenjak ne bo mogel trditi, da dr. Šusteršič, ko je ustanavljal „Slovanski ccntnim", nebi bil imel dobrega namena, ker združiti je hotel v enem velikem klubu vse tiste Slovane, ki hočejo na krščanski podlagi, torej po svojem pristno krščanskem mišljenju in prepričanju delovati v blagor svojega naroda. To je gotovo najlepši, da celo vzoren namen. Razume sc pa,
da so bili tako izključeni vsi liberalci, ki so se več ali manj odtujili krščanskemu mišljenju in življenju in ki nosijo v sebi le neko s p a k o, ne pa prave podobe vzornega krščanstva, kajti kdo bi bil tako neroden, da bi iskal čistega krščanstva n. pr. pri dr. Tavčarju ? Kdo bi mu veroval, da nima nič proti sv. veri itd.
Znabiti pa je Šusteršič rabil slaba sredstva? Tudi tega ne; saj druzega ni nič storil, kakor da jc posamezne poslance nagovarjal, naj vstopijo v „Slov. cen-trum". Ne more se mu zameriti, ako je tu včasi bolj krepko in odločno postopal, ker tako se obnaša vsak človek, ki je prepričan o resničnosti in pravičnosti svojih nazorov in dejanj.
Zelo čudno je tedaj in smešno, če moramo pogosto slišati opazke kakor: vse nas je hotel komandirati in terorizirati (namreč Šusteršič). Zato obžalujejo vsi dobro misleči Slovenci dr. Šustcršiča, dani celo dosegel svojega namena. Kdo je tega kriv? ali da bolj določim svoje vprašanje:
2. Kdaj sta zašla Robič in Ploj na krivo pot?
Na to odgovarjam kratko, takrat, ko sta vstopila v novi „hrv. slov. klub", ker s tem korakom sta sc ločila od svojih štajerskih tovarišev, (ki sta brez mnogega po-
»	- j - - - - jr----------" t
zastopnikov kranjskih kmetskih skupin, pridružila sta se pa kranjskim znanim liberalcem, posebno dr. Tavčarju, katerega ime jc (kakor je sam rekel) program, namreč program brezobzirnega boja zoper rimskokatoliško cerkcv in zoper njene služabnike.
Vse bi bilo mirno ostalo, ako bi bila Robič in Ploj vstopila v „Slov. ccntrum"; še celo tako prizanesljivi smo Štajcrci, da bi ne bili nič rekli, če bi se nc bila pridružila ta dva poslanca nobenemu klubu in bi bila takozvana „divjaka"; le samo to smo jima zamerili, da sta jo mahnila na levo in da se rajši družita s Tavčarjem kakor pa s Šusteršičem. Nikakor se naj ne sklicujeta Robič in Ploj na nekatere „formalne pogrešite Šusteršičeve, na njegovo neparla-mentarično postopanje, na antipatijo zoper njegovo osebo itd.", ker vsakdo sprevidi, da ti uzroki niso dovolj tehtni, da bi mogli opravičiti njun osodepoln korak.
Sicer je pa žc sploh znano, da tega Robič in Ploj nista storila celo na svojo roko, ampak ker sta našla zaslombo nekje, kjer bi je ne smela najti. Se 2. febr. sta dvomila, kaj naj storita; zvečer po onem sestanku pa je že bilo odločeno, ker namreč nista tam dobila od nobene strani odločnega odpora; sapienti sat! 3 Kaj je torej pravi vzrok naših štajerskih razmer ?
Kratek in jasen odgovor je: liberalizem.
Mnogi še nočejo verjeti, da tičimo globoko v močvirju, v laži liberalizma, pa potem bodo morda verjeli, ko se bo že vse pogreznilo v njem. Naši posvetni gospodje vedno oznanjajo, da Nemcc nigdar ni bil in ne more biti Slovencu prijatelj in dobrotnik, na to pa celo pozabijo, da so se sami na vzeli nemškega liberalizma in da so torej po svojem mišljenju sorodni in celo podobni svojim nasprotnikom.
Tu je pravi vzrok našega razpora in dokler tega ne odpravite, ne bo miru, ker liberalizem je greh in zoper greh se jc treba vedno bojevati.	X
Državni zbor.
Dunaj, 24. svečana. Skrajna podivjanost
Daleč smo prišli z avstrijskim parlamentom ! Kar se doslej ni zgodilo niti v srbski skupščini niti v bolgarskem sobranju, o katerih nemški kulturonosci pišejo io s pomilovalnim posmehom, to vprizarjajo v avstrijski zbornici vsenemški Prusaki. Škandal za škandalom, to so točke na dnevnem redu patentiranih vsenemških agitatorjev. Vsa nemška levica nosi v rokah in na ramah motike in rovnice ter se ponuja na delo, a njeni valpeti kujejo zarote proti parlamentu in državi. V petek jo »delaželjnia Peschka predlagal, da bodi seja tudi v soboto. Za predlog je glasovala vsa levica, Prusaki pa so poskrbeli, da jo včeraj zbornica doživela najžalostnejši dan. To je zasluga one podivjano in izdajavske skupine, ki slovanskim narodom vsiljuje svojo pru-saško kulturo. To ni več parlament, to ni zbirališče ljudskih zastopnikov, ampak bez-nica, v kateri zbesneli volkodlaki uganjajo svoje burke.
In to početje ima določene namene. Doseči hočejo popolno anarhijo v parlamentu in državi. Dobra so jim najpodlejša sredstva,
mene. »Proč od Kima«, aproč od Avstrije«, to je namen plačanih in zaslepljenih rovar-jev. Ti so sedaj vrgli v zbornico bakljo verskega boja, da preje razrušijo stare državne okove. Zanetiti hočejo divji boj mej množicami, a v zbornici vprizoriti stalno parlamentarno revolucijo. Interpelacija KiBenkol-bova, zasnovana na lažeh in potvarah pro-testantiškega pamfleta, nima drugega namena, nego da katoliška in sploh krščanska srca globoko rani z otrovljenimi psicami. Ko Avstrija že hira in peša vsled dolgoletnega narodnostnega boja, hočejo vsenemški pionirji še verski boj zanesti v zbornico, da so čim preje plameni zgrnejo nad državo. Tu, visoka gospoda, jc nevarnost, tu je sovražnik v zasedi, ne pa nedolžne nenemške interpelacijo.
Vsak avstrijski domoljub mora odkrito obžalovati, da je včeraj poslanska zbornica vso sejo potratila s pornografijo, ko so jo Eiscnkolb, Stein in tovariši privlekli n» dan iz sovraštva do katoliške cerkve in iz proti-avstrijskih namenov. Včeraj so hoteli dobiti gaz med široke Blojeve prebivalstva nesramnemu protestantu Orassmannu, kojega pam-llet na sv. Allonza in krščansko moralo sploh je oblast prepovedala. Jutri morda ti žalostni junaki privlečejo (orvinove in Storchove bajko o jezuitih, pozneje Patuzzijeve laži o papežih in Ferealove blodnje o inkviziciji. Torej s temi oprhnelimi duševnimi proizvodi protestanških in Iramasonskih kompilatorjev naj se bavi avstrijski parlament na troške bednega ljudstva, na Bramoto države. Ali bo se res že približali dnevi poljskega parlamenta? Ali res ni mej državniki moža, ki bi ne videl propada, v katerega drvimo? Ali je vsenemška misel že tako globoko prekva-sila kroge, ki imajo v rokah usodo narodov in države? Quousque tandem? Vlada mora sedaj vedeti, v katerem taboru je Avstrija. Na njej je, da še o pravem času ladijo reii iz vrtinca. Nemških strank pa, katerim avstrijska misel ni Iraza, avstrijsko rodoljubje ne krinka, je sveta dolžnost, da se otresejo terorizma vsenemških agitatorjev in ro-varjev.
Tajna seja.
Včeraj je bila, kakor sem že omenil, tajna seja. V Stetinu je neki Grassmann izdal brošuro, v kateri na nečuven način zasmehuje moralno teologijo sv. Alfonza Lg. Ta brošura je bila v Avstriji prepovedana in vsi listi, ki so objavljali odlomke iz tega pamfleta, so bili zaplenjeni. Toda Wolf, Schönerer in drugi nemški bogovi hočejo na vsak način td protestantsko laži in zvijačo spraviti med ljudstvo, da je pripravijo za protestantizem in s tem za Prusijo. Poslanci Stein, Eisenkoib, Wulf in drugi so porabili vso brošuro za interpelacijo na pravosod nega ministra. Upali so, da nihče ne opazi njih »svinjarije« in da tako pride v zajiisnik, iz katerega jo more vsak časnik ponatisniti brez nevarnosti. Znano pa je, da se interpelacije navadno ne prečitajo v celoti, ampak samo naslov in pa konečno vprašanje. Vendar pa je nekdo opozoril v prediadnji seji predsednika na ostudnosti v motivaciji interpelacije. Predsednik grof Vetter naroči podpredsedniku Pradeju, naj pri E senkolbu in tovariših posreduje, da se črtajo iz interpelacijo najgrša mesta. Eisenkoib in tovariši niso hoteli o d jen jati in P rade je, no da bi obvestil predsednika, izročil zapisnikarju interpelacijo, da jo prečita. Zapisnikar je seveda prečital samo naslov in konec, ne da bi vedel, kaj je v brošuri, ki obseza okoli 30 stranij. Tako je bila v istini interpelacija že v četrtek prečitana. V petek šele se jo raznesel glas i i državne tiskarne, kako so Schönererjevci vtihotapili svojo pornografijo.
Predsednik je bil ves zbegan in si ni vedel pomagati. Sklical je načelnike vseh klubov, da se posvetuje ž njimi. Vsi so soglasno, tudi levičarski, naročali pred sodniku, da uporabi svojo cenzurno pravico in iz zapisnika črta vso dotično interpelacijo; ugovarjala sta v imenu Prusakov le Wolf in dr. Schalk. Včeraj pred sejo je predsednik nagovarjal Steina in Eisenkolba, da umakneta interpelacijo ali pa naj črtata najoatudnejša mesta. Odgovorita mu, da umakneta interpelacijo, ako predsednik iz-
Predsednik gre njima na led in izjavi vče raj začetkom seje: Poslanca Stein in Eisenkoib sta umaknila interpelacijo, ki je, kakor interpelanti zatrjujejo, deloma dobesedni prevod knjige: »Moralna teologija sv. Alfonza« (Wolf kriči: „Los von Rom!« Nepopisen krik in vrišč.)
Ta nerodna izjava predsednikova in pa surova izzivanja Wolfovih tovarišev eo dala povod, da je dr. K a t h r e i n na ves glas med burnim odobravanjem odločno ugovarjal nesramnemu sumničenju, da bi bila interpelacija res prevod knjige sv. Alfonza.
Predsednik na to takoj odredi tajno sejo, ki je trajala skoraj tri ure. V tajni Beji je najprvo grof Dzieduszycki najodločneje obsojal predrznost, da se na tak način zastrupljajo verska čustva in pa zlo-rabljajo poslanske pravico. Grobokopi so. ki parlament zlorabljajo za svojo propagando. Saj se morajo dijaki tudi pri sodni medicini učiti stvarij, o katerih se v pošteni družbi ne sme govoriti. Tako je tudi duhovnik v enakem položaju. Zato, pravi govornik, odločno protestujem v imenu celega poljskega kluba proti tej in enakim interpelacijam. (Burno odobravanje v vsej zbornici.)
Wolf in njegovi tovariši vedno kriče. Na to zapisnikar Hofica prične čitati inter pelacijo. Mnogi poslanci zapuste zbornico. Ko je bila po debeli uri interpelacija preči tana, baron Morsey v imenu katoliškega centruma z juridičnega stališča utemeljuje cenzurno pravo predsednika in zlorabo poslanske imunitete. Odločno obsoja predrznost interpelantov, ki zlorabljajo poslansko imuniteto v svoje politične namene. (Burno odobravanje, govorniku čestitajo.)
Dr. Eisenkoib napada katol. cerkev in njene naprave, kakor se to dogaja žo tudi pri naB doma.
Grof Serenyi v imenu konservativnih čeških veleposestnikov in dr. Conci v imenu italijanskega kluba ugovarjata, da bi se objayila interpelacija.
Dr. S u s terš i ö v imenu »Slovanskega centra«: Prišli smo v zbornico, da bi pošteno delali in zastopali koristi Bvojih volivcev. Spoštujem versko prepričanje vsakega, tudi
Eisenkolbovo, tida zahtevati moram, da se spoštuje tudi mojo versko prepričanje. Vse-nemška stranka pa hoče s svojo interpolacijo v zbornico zanesti boj, ki ga uganja zunaj. K».-r nimate stvarnih razlogov proti katoliški cerkvi, pripovedujete roparske pravljice iz 8povednice. Vi v< ste, da se spovednik ne more braniti. Sramota je torej za nemške junake, da s takimi sredstvi napa dajo duhovnike. Tak boj jo surov in podel. Sicer pa 6o ti gospodje obljubili, da molče, ko predsednik prečita svojo izjavo. Toda Wolf in tovariši niso držali obljubo, temveč s krikom provzročili to debato. Schönerer jevci naj ne žalijo s tako frivolnostjo ver sluh čustev prebivalstva, ker utegnejo še čutiti velikanski odpor. (Živahno odobravanje)
Baron Schwege! v imenu ustavover-nih veleposestnikov obsoja, da vsenemška stranka žali na tak način verska čustva skoraj vse zbornice in ogromne večine prt-bi valstva. Govornik izjavi, da so to postopanje ne strinja s častjo zborn:ce, ki naj bi vršila delo, ki so jej ga poverili volivci. (Odobra vanje.)
Dr. Ilruban naglasa, da hočejo Pru-saki z narodnim in verskim bojem uničiti parlament. Toda mi no pustimo žaliti ne narodnih ne verskih svojih čustev. Krščan ska pravičnost naj združi narode in stranke. (Pohvala.)
Dr. Ploj: Tudi stranka, h kateri se prištevam, popolnoma soglaša z ugovori. Nočem govoriti o stvari, rečem le, da more le duševna in uravna pokvarjenost v zbornico privleči take pamfiete in pravljice. Obžalovanja je vredna ta interpelacija, vendar pa ima t) dobro posledico, da so 8e vse stranke odločno uprle dogodkom, katerih namen je, da izpodkopujejo največje dobro ljudstva, njegovo versko prepričanje. To je prvi ko rak do nenravnosti, a drugi je, da ljudstvu vzame d i n a s t i š k o čustvo. Proti temu se hočemo boriti, dokler je kaplja krvi v nas. (Živahno odobravanje.)
Zidnji je bil dr. Sehe ic her kot ge neralni govornik, ki je kot profesor moralo dokazoval lažnjivost in sumničenja Grass-
ju	~ -------- - .....- r---
cije. Takih lažij so nasprotniki cerkve žo mnogo razš rili, toda evangelij in katoliška cerkev sta večna in Pangermani je ne bodo premagali. (Živahno odobravanje.)
Na to je bilo glasovanje, ali se interpelacija prečita tudi v javni seji in vsprejme v zapisnik. Vsa zbornica jo vstala, da se interpelacija uniči; obsedt li so le nekateri Prusaki in soc. demokratje. Tako je včeraj zbornica »delala».
Prihodnja seja je v torek.
Dr. Gregorič o potresnem posojilu.
(Govoril ua shodu v Mestnem domu 24. februvarija.)
(Konec.)
Velecenjeni zborovalci! Slika tega položaja ni pretirana, in reči smem, ker sem se s to zadevo obširno bavil, da se nahaja 90°/0 posestnikov v takem položaju. Dejstvo je, da so je obrestovala hiša v Ljubljani pred potresom poprek s S-3°/0, po potresu z 2-5°/0 Ako se pa vzame le one hišne posestnike, ki so dobili državno podporo, bi morali ti na svoje dohodke doplačevati, če bi morali apolnovati vse svoje dolžnosti nasproti državi. Istinitost te trditve se lahko vsaki dan dokaže po zemljiški knjigi.
Vse prizadevanje pred 1. januvarijem 1901 dobiti kako zagotovilo olajšavo je bilo zaman. Odgovorilo se je, naj počakamo do 1. januvarija 1901 ; takrat sa bo videl položaj, in potem se bo ravnalo.
Kakor hišni posestniki, dobili so tudi trgovci in obrtniki brezobrestno državno podporo, katera bi se morala vrniti 1. ju-nuvarija 1898. Vsled vloženih prošeDj podaljšal se je rok do 1. januvarija 1900 Daljše olajšave se niso dovolile.
Ni mi treba slikati položaja trgovskega in obrtnega stanu v potresni dobi; Ljubljana je bila razvalina, hi posamezni stavbinski obrtniki bo imeli zaslužek, vse drugo je stalo. Le soliditeti tega stanu je bilo pripi sati, da bo je pojavilo razmeroma malo število insolvenc na tukajšnjem trgu. Vse, kar je le moglo, je bežalo iz Ljubljane, lo veliko število delavcov je ostalo. Vsak promet jo zaostal, kdor ni bil primoran priti v Lju-
bljano, se je je raje ogibal. Kaj čuda, da je vsaka trgovina stala, in da so je katastrofa občutila še dolgo pozneje!
Dnč 28. marca 1900 izšla je postava glede dovslitve olajševanj pri vrnitvi držav nega posojila o priliki elementarnih nezgod. Ta postava se glasi :
»Vlada se pooblašča, da glede posojil, danih iz državnih sredstev v posameznih kraljevinah in deželah v polajšavo stisko o priliki elementarnih prigodkov in sličnih nezgod, v ozira vrednih primerih prizna razmeram posojilojemnikov primerne olajšave glede rokov, ustanovljenih za vraMlo dotičnih posojil, potem glede števila in višine vra-čilnih obrokov, eventualno, da po gospodarski stiski dotičnih posojilojemnikov izjemoma dovoli tudi delovit« ali celotne odpise teh posojil«.
Il besedila postave je razvidno, da ob sega jako široko polje za vsacega dotičnega referenta. Vsak je moral tedaj svojo prošnje potom pol.tične oblasti prve instance vložiti pri c. kr. deželni vladi. Kedo drugi ima pri presojevanju t» h prošenj prvo in reči smem tudi zadnjo odločilno besedo, ko c. kr. deželna vlada ? Dotični deželni predsednik jo v vseh slučajih tudi zaupnik ministerstva, in njegov izrek je merodajen.
V tem smislu so se vložile prošnje. Kako so se pa rešile, je vse osupnilo. Brez ozira na poprej omenjena dejstva, se je večina prošenj odklonila, le nekateri so dobili podališanje rokov od 15 na 20, oziroma 30 let. Kolikor mi je znano, odpisal se je prvi rok v dveh slučajih z 800, oziroma 8U K. Ista usoda zadela je večino prošenj trgovcev in obrtnikov.
Za Ljubljano pomeni tako postopanje katastrofo. Dotični dolžniki z malimi izjemami ne morejo plačati. Sklenilo se je po Blati deputacijo na Dunaj k ministru notranjih zadev in ministru financ, ter jima predložiti memorandum v tej zadevi s prošnjo, naj se vendar ozir jemlje na žalostni gospodarski položaj v Ljubljani, in se rok vplačevanja podaljša vsaj na 1. januvarija 1906 in raztegne od 15 na 30 let. Prej, ko je pa šla deputacija na Dunaj, razložila je eksce-
v Ljubljani, v posebni avdijenci položaj, ter ga prosila pomoči kot najbolj merodajno osebo v tem vprašanju. Deputacija dobila je pa takoj prepričanje, da ni gospod de želni predsednik pristopen drugim olajšavam, ko raztegniti roke na večjo vrsto let. Eks celenca baron Hein je mnenja, da se Ljubljančanom zadosti dobro godi, ter da no potrebujejo tacih olajšav. Kakor ni bilo tudi drugače pričakovati po izreku gospoda de želnega predsednika, je bila prošnja odklonjena. ker ni mogoče v smislu postave z dne 28 marca 1900 dovoliti genoralne olajšave.
Ako Be pa pomisli, koliko naredb se je izdalo s pomočjo § 14, bi bilo mogoče tudi to olajšavo tem potom dovoliti. Če se pa že povdarja postava z dne 28. marca 1900, bi se popolnoma lahko vsaj došle prošnje v tem smislu rešile.
Toda tu ne pomagajo rekriminacije. Stojimo pred suhimi dejstvi, da ne pričakujmo pomoči od strani, od katere se nismo takega postopanja najmanj nadejali. Preostaja nam še državni zbor in pa avdijenca pri Njega Veličanstvu našem cesarju.
Priti moralo je pa še huje. Dnč 16. t m. zvečer pojavil Be je zopetni potresni sunek in sicer bil je glede močnosti 4. vrste, kar se jih je pojavilo od 14. aprila 1895. Vsa beda in groza prestanih nesrečnih dnij stopila je pred naše duševno oko, in nehote je smatral vsak ta pojav elementarne sile kot opomin na bodočo nesrečo. V obče se vzbudi sočutje pri pojavih nesreče, in skuša se tolažiti nesrečnega, ter olajševati njegov položaj. Toda varali smo se. Pred mrtvo trdo črko postave in pred tolmači postave izginiti mora vsako sočutje. Brezobzirno objavila je uradna »Laibacher Zeitung« 2 dni pozneje dne 18. t. m. poziv, da morajo dotični dolžniki plačati dne 1. jan. 1901 zapadle obroke brezobrestnega državnega posojila in to tem preje, ker bi se moral tisti v nasprotnem slučaju s silo iztirjati.
Kakor strela iz jasnega neba zadel je ta poziv prebivalstvo Ljubljano. Kakor en glas donelo je: »Toraj tako so postopa z
nesrečnim davkoplačevalcem, ki ni zakrivi! svoje nesreče«, in skrajna razburjenost so je polastila prebivalstva. Naj trdosrčnejši upnik ne postopa tako s svojim dolžnikom, najmanj pa bi smela to storiti država z davkoplačevalcem, ki jo v normalnih razmerah vedno izpolnjeval svojo dolžnost, in prispeval pošteno za vzdrževanje države !
Trdosrčnost pa še ni našla svoje meje. Iztirjaval in zaračunal se ni samo dotični rok, prišteli in vzeli so tudi 5 % zamudne obresti.
Začudeni moramo vprašati, ali je res naša država že v tacih stiskah, da jemlje od ponesrečenih državljanov 5% obresti za svoje brezobrestno posojilo? Namesto, da bi se dale, če je le m< goče, olajšave, da se malo oddahnemo, st sne so nam se vrat skupaj.
Tako postopanje gotovo ni v smislu osrednje vlade na Dunaju, in naloga naših poslancev je pri razpravi o predlogu državnega poslanca g. dr. Šusteršič-a glede potresnega posojila postaviti tako postopanje v pravo luč. Trgovcem in obrtnikom dostavili so se njih rekurzi meseca novembra lanskega leta, zamudne cbresti računa se pa od 1. jan. 1900 naprej. In vendar so trgovci in obrtniki sami nabrali pri zunanjih firmah okoli 100.000 gld. za ponesrečeno prebivalce, ter jih izročili c. kr. deželni vladi. Toda vse tj so je prezrlo. Mej tem, ko se drugim kronovinam odpisujejo milijoni, ne najde uboga Kranjska nobenega ozira. Brez opombe, brez dovoljenja kacega olajševalnega roka so preti takoj z eksekucijo. Če bi drugod tako postopanje navedli, preverjen sem, da nam no verujejo.
Predolgo časa rabim že, velecenjeni zborovalci, Vašo pozornost. Lahko bi se še dolgo govorilo o tem predmetu, a moram skleniti, ker se bodo gotovo še drugi govorniki oglasili k besedi. Prosil bi Vas pa, da ne damo pri dibati in tudi pozneje nobenega povoda komu napeljati zadevo popolnoma na drugo polje, a tem bi si le škodovali, ako bi prekoračili te meje.
Dovolite mi da konečno stavim resolucijo v praktično dosego našega namena,
Politični pregled.
V Ljubljani, 26 februvarija.
Proti dvoboju.
Katoliški centrum v državnem zboru je vložil v drž. zboru interpelacijo, v katerem označuje dvoboj kot nepostaven ter vpraša vlado, ako je voljna dati veljavo kazenskim določbam proti dvoboju. Interpelacijo so podpisali tudi Slovenci
Shod zastopnikov avstrijskih me nt
se je v nedeljo završil na Dunaju natančno po vsporedu. Shod je vsprejel več važnih predlogov glede oddaje javnih del, glede hišne domarine, ki naj čim preje pripade na dobro občinam, ter glede preprečenja sleparij v stavbarstvu. Dalje se je sklenilo, naj se sostavi trajni odbor, sestoječ iz vsakokratnega župana mesta Dunaja ter delegatov mest Trst, Lvov, Gradec, Brno in Krakov. Ta odbor naj se snide vsaj dvakrat vsako leto, izvršuje sklepe glavnega shoda, ki naj se snide v bodoče vsaj vsako drugo leto. Soglasno je bil konečno vsprejet predlog dr. Lucgerja: Tretji shod zastopnikov avstrijskih mest pričakuje, da bodo pravi ljudski zastopniki v drž. zboru z vsemi močmi delali na to, da se prične v parlamentu z rednim delom, da se konečno vendar odpo-more pravičnim pritožbam prebivalstva in izpolnijo njegove želje. Francoska vlada v novih škripcih.
V sobotni seji francoske poslanske zbornice se je pokazala doslednost vlade in nje mamelukov. Pri razpravi o državnem proračunu je prišel na površje tudi predlog, naj se poviša davek od zapuščin in sicer pri zapuščinah nad 100 milijonov na 64 odstotkov, pri zapuščinah nad 20 milijonov naj se pa podvoji sedanja postavka. Vlada se je izjavila proti predlogu, a je dosegla le toliko, da se je predlog ločil od proračuna. Pri tem pa je zaklical posl. Rouvier, kateremu se ne more očitati, da ni vladin pri- * vrženec: Davek 64% ni več davek, marveč konfiskacija! Prav mu je odvrnil monarhist Plou: „Kongregacijam pa hočete oropati še celo vse premoženje!" —- To je dosled-
nost! Predlog je resna nevarnost za kabinet.
Gibanje macedonakega komiteja preseda že precej znatno turški vladi. V Sa-lonichi prišlo je do pravcatega boja mej bol garskimi vstaši in oddelkom turških čet. V bolgarski cerkvi sv. Jurija našli so baje pod oltarjem 60 pušk in dva zaboja s patronami in dinamitom. Bolgari so baje hoteli raz-nesti v zrak grško sirotnišnico in grški in rumunski konzulat, V Carigradu ]e po po ročilu raznih listov macodonski odbor naredil do banke podzemeljski hodnik. Tudi v Bajafdje je prišlo do krvavega boja mej Bolgari in turškimi četami. Bjj je trajal cel dan. V Carigradu so zaprli, tiskarno Bolgara Stojano\va ter njega in oba njegova sina zaprli. Bolgarsko ministerstvo je izdalo stroge odredbe, da se omtji prehod Bolgarov iz Bolgarije mej vstaše na turška tla.
Angleški kralj v Nemčiji.
Novi kralj Velike Britanijo so je te dni napotil na obisk nemškega cesarja in danes «e vladarja že snideta v Cronbergu. Obisk je namenjen v prvi vrsti zelo nevarno oboleli cesarici-vdovi Frideriki, v resnici seveda ho kralj Edvard obiskal v prvi vrsti cesarja Viljema in z njim spregovoril marsikako resno besedo. V Berolin novi kralj ne pojde. Pravijo, da se boji demonstracj. Mogoče je sicer res, da bi se pojavilo tu pa tam kako Angležem neprijazno gibanje, toda ko bi bili Nemci res tako vneti za bursko stvar, kakor se to bere na papirju njih časopisja, bi angleški kralj niti no smel stopiti na nemška tla.
Kreta.
Grška pripravlja popolno aneksijo Krete. Potovanje princa Jurija je imelo namen, pridobiti vlasti za ta namen Grške. Turčija se boji, da je princ Jurij pridobil precej prijateljev temu načrtu. Burska generala. Deivet in Botha.
Angleži bo so oddahnili. Dolgo časa ni bilo z bojišča veselih poročil in v Londonu so se resno bali, da postane Dowetov pre hod čez reko Oranje osodopoln za celo kap-sko kolonijo. No, lord Kitchener jo sedaj poskrbel, da se je tem ljudem odvalil ka '-n od srca. V svojih poročilih skuša ge-,nera' 'imus dokazati, da je Dewet že popolno b. _ V80 mofij) ker ima od 1500 vojakov lo šo u,rih 300 mQŽ brez topov> veža in streljiva, „eneral Botha, druga glavna moč v burski .	Je pa že tudi
prav blizu kapitulacije. Ko .: ^o temu res tako, je seveda zapečatena usou. j^skega naroda. A pomniti je, da imamo samo z angleškimi poročili, ki stvar večkra. ali pa vselej tako prikrojijo, da ugaja Angležem. To se razvidi tudi iz poročil, ki jih objavljamo mej brzojavkami.
Slovstvo.
»Katoliški Obzornik« prinaša v I. zvezku letošnjega V. letnika sledečo zanimivo vsebino: Dr. M. Prelesnik: Silvestrov večer.— Dr. M. Prelesnik: Protireformacija na Kranjskem. I — Viktor Steska: Paberki o Prešernu. — M P.: Človek središče vidnega stvarstva. — F. Ks. G.: Mističen cvet s češkega Parnasa. — Dr. K.: Unijatstvo. — Dr. M O.: f Jakob Voljč. — Slovstvo. — Drobtinice: Svobodnja volja. Dve pesmi stoletnici. Izkopavanja na rimskem loru. Najstarejša Marijina cerkev krščanstva. — »Katoliški Obz.« izhaja štirikrat v letu in stane celoletno 5 kron.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26 februvarija.
Javno predavanje bo v »Kat. domu« jutri večer ob navadni uri. Govoril bo gosp. katehet Alojzij Stroj o predmetu: P a poži rešitelji Evrope.
Imenovan je starosta mariborskih kanonikov g. dr. Ivan K r i ž a n i 6 stolnim dekanom tega kapitelja.
Odlikovanje. Sv. oče je imenoval župnika in dekana djakovskega g. M. Čope 1 i č a protonotarom sv. stolice.
»Glasbena Matica«. II. redni koncert »Glasbene Matice« bo v soboto, 9. marca v »Narodnem domu«, olavna slovenska društva prosimo, da se na to prireditev ozirajo. Pri koncertu izvajala so bodo tudi tri domača izvirna dela: simfoničen »Adagio«
za veliki orhester, katerega jo zložil gosp. Anton Laiovic, in dve izvirni novi slovenski pesmi g. dr. Gojmir Kreka.
Župnik Keriič jc umrl v pokoju v Škofji Loki v ponedeljek zvečer ob 6. Pogreb bo v sredo ob 8. uri. Rojen je bil 1. 1833, v mašnika posvečen 1. 1859. N. p. v m.!
Muzejsko druStvo za Kranjsko je
\čeraj imelo občni zbor. Tajnik dekan č. g. Anton K ob 1 ar jo poročal, da ima društvo 191 članov Tekom leta se bode pričel izdajati repertorij Valvazorjeve zgodovino. Blagajnik dr. G r a t z y je poročal, da je društvo imelo 3i54 K 12 v. dohodkov in 3367 K 89 v. Btroškov. Revizorjema računov sta bila zopet izvoljena župnik č. g. Vrhovnik in g. deželni tajnik Pfeifer. Odbor je bil lani izvoljen na tri leta. Uredništvo »Izvestij« bodo zopet v rokah č. g. dekana Ant. Koblarja, nemške »Mittheilungen« p* bode še nadalje skoro samo s pomočjo slovenskih proiesorjev urejeval profesor Gratzy.
Nesreča slovenskega mecena Ka-listra Iz »Edint sti« posnemamo to-le vest: V soboto popoludne bo je noš mecen, gosp. Fran Kalister, vozil s svojo gospo v lastni kočiji po miramarski cesti Blizu železniškega mostu nad miramarsko cesto pridrdral je mimo kočije voz električnega tramvaja. Konja sta se vsled zvonenja in ropi ta električnega voza splašila in v divjem diru pre vrnila kočijo. Kočijaž si je o tem prizadel precej težko rano na glavi, med tem ko sta se gospod in gospa Kalister — po čudnem slučaju — srečno izognila nesreči. Konja sta potem s prazno koč jo dirjala naprej proti Barkovljam, kjer ju je ustavil neki pogumen mladenič. Gospod Kalister se je s svojo soprogo v drugi kočiji odpeljal domov. Konja, ki sta stala kakih 15 000 kron, sta ee o tem znatno poškodovala, istotako tudi kočija
Umrla je dne 20. lebruvarija 1.1. Ana Košar v Rajheuburgu. Rodila se jo na Blanci dno 12. avgusta 1799, koncem osemnajstega stolet|a, preživela celo devetnajsto, v začetku dvajsetega veka pa, v tretjem svojega življenja, izdihnila svojo dušo. N. p. v m.!
Narodni dom pri Sv. Jakobu v Trstu. Minoli pelek jo delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu kupilo za 50 000 kron od zagrizenega Italijana lepo hišo t:k cerkve sv. Jakoba. V hiši so nahaja italijanaško društvo »Operaia«, ki bo sedaj moralo iskati drugega torišča za svoje raz-narodovalno rovanje. Slava slovenskim delavcem! Potrebno glavnico jo konsumnemu društvu posodila tržaška posojilnica.
Od D. M. v Polju se nam piše: V nedeljo «.7 t m_ je ^¡1 25 letni mladenič J. P. iz Zado«.,ove na plesišču ; ob 11. odšel je iz gostilne, in ¿u.Ugi dan našli so ga vsega premrtega poleg mosU v Kašlju; bil jo nezavesten ; prepeljali so ga v Ljubljano v bolnico, toda malo je upanja, da bi okreval, ker je vsled premraženja popolnoma obnemogel. — Pri zadnjem ljudskem štetju na šteli smo 3587 prebivalcev v poljski župniji.
Na Trati pričela so jo škrlatinka, katera jo zahtevala že več žrtev ter jih vedno na novo oboli. Šola je ustavljena za nedoločen čas. Zimo imamo prav občutno, pa tudi rezki zimski mraz ne zabranjuje razširjenje bolezni. Tudi v sosedni vasi Leskovlci bolezen še ni pojenjala.
Gospa Irma Polak in tenorist g. Orželski sta z intendanco hrvatskega glo dališea v Zagrebu sklenila pr godbi ter sta post da člana zagrebškega hrvatskega gledališča.
Vojaški nabori na Primorskem.
Letos se vrši vojaški nabor na Primorskem in sicer . V Trstu v dneh 25., 26., 27., 29 in 30. aprila ter 1., 2. in 3. maja. V Gradišču 23. marca, v Korminu 26. in 27. marca, za goriško okolico 1., 2 , 3., 9. in 10. aprila; za mesto Gorico 18 in 20. marca, v Aj dovščini 29. in 80. marca, v Kanalu 10. in 11. maja, v Tolminu 8 in 9. maja, v Cerknem 1. maja, v Kobaridu 6. maja, v Bovcu 4. maja, v Komnu 1. in 2. aprila, v Sežani 9. iu 10. aprila, v Tržiču 23. in 24. aprila in v Červinjanu 19, 20. in 22. aprila.
V svarilo vsem tistim, ki zavarovalnine točno nc plačujejo, bodi nesreča, ki sc je primerila Ivanu K o v a č i č u št. 41 v Bači pri sv. Luciji na Primorskem. Njegova
poslopja so pogorela do tal. Bil je zavarovan, a ni plačal zadnjega obroka, zgubil je zato pravico do odškodnine.
Sleparski agent Na Opekarski cesti v Ljubljani ima prodajalnico neka Kržo, h kateri je prišel nek agent. Znal je izvabiti od nje 60 K 72 vinarjev, češ, da bode denar odd.il tvrdki v poravnanje za naročeno blago. Komaj je agent z denarjem odšel, žo jo KrJo se skesala, da mu je zaujiala denar, dobila je agenta v met-tu, a 011 ji ie dejal, da bode takoj oddal znesek p» pošti. — Res |o šel omenjeni agent na jiošto in oddal Kižetovi pobotnico za 60 K 72 v. Krž« jc skoro na to pobližje ogledala pobotnico iu zapazila, da ie agent oddal samo 10 K 72 v in številko 1 premenil na pobot niči v številko 6. Na pošti so ji potrdili ta sum. Kržetova jo letela k »LloyJu-, kjer jo agent stanoval, a agent jo že zginil v svet s 50 K Policija agenta išče.
8 >»°*a!*Sl V£&>»
(I. ljubljansko delavsko konsumno društvo) je imelo minulo nedeljo dopoldne v svojih prostorih 7. redni občni zbor, katerega se je udeležilo toliko članov, da so bili prostori napolnjeni do zadnjega kotička. Otvoril in vodil je zborovanje zelo spretno društveni načelnik g. B a h a r, ki je duša vsemu društvenemu gibanju. Občni zbor mu je radi tega tudi izrazil zahvalo in priznanje. Prometa jc imelo društvo v minolem letu do 52.000 K, članov šteje blizu 200, ki se z neznatnimi izjemami prav živahno poslužujejo svojih pravic. Čistega dobička izkazuje bilanca 763 K, ki se skoro ves razdeli mej društvenike kot divi-denda. Seveda bo dobil največ tisti, ki se je najbolj zavedal, kje se nahaja društvena prodajalna. Pri dopolnilni volitvi v načelstvo so bili zopet izvoljeni gg. Val. B a h a r, Jak. Golmajer, ]os. Zaje in Iv. Tomažič, na novo pa gg.: Ludv. Kotnik in Alojzij Zaje. V nadziralnem odseku so sedaj gg.: Iv. P 1 i b e r š e k , Ant. S k o f in I. V c r -bič. Načelnikom društva jc odbor izvolil zopet g. Val Baharja, namestnikom g. Ludv. Kotnik a, tajnik je g. Jos. A u b e 1, blagajnik pa zopet g. Jos. Zaje. Vsa važ-neja odborniška mesta so torej zopet v najboljših rokah in udje so prepričani, da bodo prihodnje leto presenečeni še z ugodnejim poslovnim poročilom, kakor jc bilo mogoče dosedaj. Omeniti bi bilo še, da sc je pri zboru soglasno vsprejel predlog gosp. M o -š ker ca, naj se obrne odbor z nujno prošnjo na „Gospod, zvezo", da čim preje osnuje toli potrebno osrednje skladišče za vsa jugoslov. konsumna društva.
(Občni zbor društva Marijine bratovščine) vršil se jc dne 17. t. m. ob mnogobrojni udeležbi udov. Vkrenilo se je, da imajo v bodoče novi vpisani udje tekom jednega leta pravico do pogreba. Pa tudi za polepšavo mrtvaškega odra dovolil je občni zbor, da se vsacemu umr lemu udu brezplačno popne soba, v kateri leži, se preprogami. Pri dopolnilni volitvi so bili v odbor izvoljeni gg.: Ivan K o m a r, Miha M i h e 1 i č in Franjo Tome. Želeti bi bilo, da bi še v večjem številu pristopali novi udje k temu prekoristnemu društvu.
_ iKat izobraževalno društvo v Št. Pavlu pil P r o b o 1 d 11) ima v nedeljo dne 3. marca svoj prvi občni zbor. Šteje že nekaj nad 100 udov.
Telefonska m '¿rzojavna poročila.
Dunaj, 26. febr. (C. B ) Pricetkom današnje seje jo zahteval poslanec dr. Kramar, naj so doslovito prebero vložene češke interpelacije. Predsednik ustreže njegovi zahtevi. Mej novimi vlogami se nahaja nujni predlog poslanca Berksa iu tovarišev, v katerem se zahteva, naj se okrajša razprava o predlogu glede železniških investicij in o vladni predlogi glede gradnje novih železnic.
Dunaj, 26. febr. Današnji dnevni red drž zbora določa, da pride na dnevni red nujni predlog Bareutherjev o odpravi § 14, Steina o reformi delavskega zavarovanja za nezgode, Sile-ne^a glede starostne oskrbo poslov, Wolfov glede predlog zavarovalnic, Straucherjev o zgradbi novega sodnega poslopju v Oernovicah, Breiterjev o volitvah, proti katerim so se uložili ugovori.
Dunaj, 26. febr. Adresni odsek gosposke zbornice se je glede adrese zjedinil.
Dunaj, 26. febr. I/, poljskega kluba se čuje, da je ministerski predsednik
¿oljskemu klubu ponudi! jedno naj-odličnejših ministerstev, a je poljski klub to odklonil, dokler se smer Koer-berjevega kabineta bolj ne pojasni.
Dunaj, 26. febr. Odhi so sklenili, da pomirijo obstrukcijske poslance v mladočeškem klubu, da bodo v vseh prihodnjih sejali spravili v zbornici na dnevni red vprašanje o nenemških interpelacijah. Korber je poslal k Cehom Rezka, na kar je. kakor se čuje, mlado-češki klub svojo namero opustil.
Dunaj, 26. febr. „Vaterland" javlja, da je poročilo o posvetovanju škofovskega odbora prezgodnje.
Dunaj, 26. febr. Sestavil se je odbor gospei, katerega naloga je postaviti cesarici Elizabeti spomenik.
Gorica, 26. febr. Deželni šolski svet je odklonil prošnjo slovenskih učiteljev. ki so prosili, da smejo za vse slovenske ljudske šole na Goriškem omisliti belo-modro-rudeče zastave.
Celovec, 26. febr. Ravnateljem tukajšnjega učiteljišča je imenovan profesor na pripravnici v Solnogradu, Josip S c h u h m e i s t e r.
Praga, 26. febr. Glasilo Kopačevo poroči, da grozi posl. Gregr z izstopom iz mladočeškega kluba, ker posl. Kaizl z vsemi silami dela v klubu proti obstrnkciji in ima Kaizl večino na svoji strani.
Budimpešta, 26. febr. Ogerska prostozidarska velika loža jo angleškemu kralju poslala pismeni pozdrav ter izraža nado, da bo kot njihov „brat" delal za zmago njihovih idej.
Rim, 26. febr. Rimska kurija je francoskemu rninisterskerau predsedniku naznanila, da bode, ako bi postava proti verskim kongregacijam zadobila veljavo, pretrgala diplomatske zveze s Francosko.
Cronberg, ¿6. febr. Kralj Edvard in cesar Viljem sta včeraj dopoldne dospela seru in se odpeljala na saneh v grad Fridrihshof.
Carigrad, 26. febr. Urednik uradnega „Senveta" je poljedelskemu ministru grozi! z revolverjem. Minister Selim Melkame je skoro na to nenadoma izginil.
London, 20. febr. Reutcrjev urad poroča iz Kapstadta 24. t. ni.: Polkovnik Plumer je imel včeraj pri Dissel-fonteinu, južno od reke Oranje, boj z Devvetotn, kateremu je vzel 50 mož, 2 topova in več voz. S peščico mož je Dewet na nekem čolnu ubežal čez reko (?). — Po drugih virih ima De-vvet še 300 inož. Dewet in Stein sta vzela 300 najboljših konj in z njimi pobegnila. Ostalim Burom je Stein svetoval, naj se vrnejo v Oranje.
London, 26. febr. Lord Kitchener poroča i/, Middelburga 24. t. 111.: Polkovnik Plumer javlja, da je polkovnik Owen ugrabil Dewetu velik top, nekaj voz in ujel 50 Burov. Angleži nimajo izgub. Sovražnik se na celi črti naglo umika in ga zasledujejo Angleži. Dewe-tovo prodiranje v kapsko kolonijo je s tem bržkone popolno onemogočeno.
Pekin, 26. febr. Oddelek nemških vojakov se je pri Kuangčangu spoprijel s 3000 vojaki redne kitajske vojske. Kitajci so zgubili 200 mož in 5 zastav.
Berolin, 26 febr. Kitajska dostojanstvenika, ki bodeta danes po zatrdilu iz Pekina ondi obglavljena, sta kitajski justični minister in naučili minister. Kazen princa Tuana bode itnela za nasledek, da bo drug princ proglašen kitajskim prestolonaslednikom.
London, 26. febr. Za slučaj, da bode treba še kakih operacij pošlje Rusija, kakor se poroča iz Pekina, še 3000 mož v Pekin iu 5000 mož v Shan hai k wan.
ffiLeteorologidno porodilo.
fiSiua nad morjem HOfi-i m, srednji zračni tlak 736-0mm.
«	! Stanje Cat opa- ! baro-toTanja j metra t m ni.	Temperatura po OMj«	I Vitrerl	Nebo	¿? « i «" R •J z QM *
2,Vj~Y. *v#«5 , 7M 2		•--3 4	al. Utah, f	jasno	
21)	7. ijuli. 786 i 2. popol. j 78.rH	— 12 6 -2 H	si. j tali. j si. ssvzli. |	mc^ia ,lasno	00
Cena žitu na dunajski borsl
dni 25. lebruvarija 1901
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K 7-70 do	K
» za maj junij » 7 79 »	»
» za jesen . . » 7-91 »	»
Rž za pomlad . . » 7-63 »	»
» za maj junij . » 7 62 »	» 7
, za jesen . . „ 698 „	„ 6
Turšica za ma| junij . » 5 47 »	» 5
» za julij avtf. . o 5*58 »	» 5
Oves za pomlad . . • 6 53 »	» ti
•i i
80 92 '64 H3 99 48 60 54
198 1-1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je danes zvečer ob 1/a7. uri naša predraga mati, stara mati, tašča in teta, gospa
Helena Čadež
poseatnloa ,.prl Vidmarji" v Poljanah
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnke bode v sredo, dne 27. t. m., ob 9. uri dopoldne
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Poljanah.
Blago rajnko priporočamo v molitev in blag spomin.
Poljane, dnž 25. februvarija 1901.
Žalujoči ostali.
201 1 1
Globoko užaljeni javljamo vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi nepozabnega brata, oziroma strijca, preeastitega gospoda
Ivana Keršiča
župnika v pokoju v Škofji Loki,
v 69. lelu njegove starosti. Pogreb predragega ranjkega bo v sredo dni; 27. t. m. ob 9. uri zjutraj, na tukajšnjem mestrem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale na dan pokopa v pokopališčni kapeli. Preljubjenega pokojnika priporočani o v molitev in blag spomin.
Š k o f j a, Loka 25 februvarija 1901.
Žalujoči sorodniki
Poslano.
Sobotni „Slov. Narod" je v št. 45 pri nesel notico »Slovensko vinogradniško društvo na Glincahi», v kateri govori o nekem tihotapstvu
Podpisani kot oskrbnik kleti , kateri imam strogi ukaz od načelnika gosp. Vencajza, naj gledam na to, da ne pride kak nered med društvom in zakuponi/ t- j- dež naklado, sem primoran o navedenetti „tihotapstvu" stvar javno pojasniti.
Ono vino, o katerem piše »Slov. Narode, da se je „\t hotapilo", je bilo 45 buteljk a 710 lit. to je 31 V« litra. Te butelke so bile, ko jih je društvo stranki dalo. uradno od dež naklade zapečatene in od društva zadacane. Ko jih je stranka domov pripeljala. je še enkrat od vseh skupaj, od tistih ki jih je obdržala, in od tistih 45, ki jih je nazaj vrnila, dac plačala, torej je bil že dvakrat dac plačan, in kakor mi je pravil gosp. Zor, nadzornik pri dež. nakladi, ko sem bil radi tega pri njem, je stranka, ko jih je nazai peljala, še za v mesto dac od njm plačala; torej so bile že v tretje zadaeane. Buteljke so bile društvu vrnjene ravno tako zapečatene, kakor jih je društvo stranki dalo,
in podpisani jih je kot že dvakrat, oziroma trikrat zadacane v buteljsko klet spravil, no da bi mislil nn kako „tihotapstvo", še manj pa da bi mislil s tem d> t čni zakup oškodovati, ker sem 13. febr. 1901, ko sem bil pri nadzorniku g. Zoru, vso stvar pojasnil in poravnal. To je tudi on naznanje vzel, za kar sem mu bil hvaležen.
Toliko resnici na ljubo glede onega strašnega „tihotapstva", ki ga je društvo v „Slov. Narodu" z dne 23. febr. 1.1. naredilo.
Jožef CotiČ,
oskrbnik kleti.
G 1 i n c e, dne 25. februvarija 1901.
VABI IL.O
na
IV. redni občni zbor
„I. delavskega konsumnega društva na Jesenicah,
registrovane zadruge z omejeno zavezo1,
kateri se vrši
v uedeljo dne lO. marca 1901
ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franceta na Savi pri Jesenicah.
Vs pored:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Odobritev računa za 1. 1900.
5.	Volitev načelslva. G	Volitev nadzorstva ¿.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
2oi i-i	Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b 1 ob določeni uri sklepčen, vrši se ob '/,4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležcncev.
iskarna v Kamniku
sprejme 2u0 1-1
učenca
Natančneje se izvé istotam.
po pristno kapucinskem načinu na močena, dobiva se po najnižji ceni pri
T. MencingeV-ju 10010 3
v Ljubljani. Sv. Petra cesta št 44.
Drože I
(Frucht-Presshefe) g
vsak dfin sveže, najboljše S kakovosti, priporoča tovarna špirita in droži v Raejah S
(Kranichsfeld) na Štajerskem.
Naročila naj se naslavljajo na zastopn. g. p. S. Rojnika jg v !J::!?I.jani Pred Hkolijo 22.
185 5-2
Sprejme se
trgovski učenec
iz boljše hiše s primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji.
Istotam sprejme se tudi
krojaški učenec
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo
„Slovenca".	194
Vožnje karte
in
'tovorni listi
AiHEKIKtt.
Kraljevi belgijski poštni parmk
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncflsijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. PojasLila daje:
«8«»»- JL*Si «»s
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	127 25—3
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
^vccofc
lekarnarja Piccoli-ja
61
■ I
v I >jul>I.jimi
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovili jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pura iN je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajofi v sebi zdravju škodljive snovi iu baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. RnzpoSilja se tudi v pletenih steklenicah po tO, 20 in 40 klgr. ter se i kilo za računi » k 1 10, 100 kiiogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kiiogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K o 30. 589 36
Dobro namočeno 142 6 ^
polenovko
priporoča za celi postni čas
JEtiicloIf I^eti-ic,
trgovina spfcerije in živil, Valvazorjev trg 6
(Nasproti križevniške cerkve.)
St. 6817.
Razglas.
197 3-1
X smislu § 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljub'jino (zakon z dnč 5. avgusta 1887 . št. 22. dt ■'/.. zak.) nazmnja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev
za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od srede 27. dne t. m. s'oz 14 dni» tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 23. februvarija 1901.
Št. 5687.	Tfc	1	181 3-2
Razglas.
Podpisani mag strat naznanja stavodolžnim mladeničem:
1.	Clavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 28. in
29. marca v „Mestnem domu" na Cesarja Jožera trgu, in sicev 28. marca za one zunanje mladenič ', kateiim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 29. marca pa za one ki so pristojni v Ljublja no. Začetek ob 8. uri dopoldne.
2.	Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k usboru, imajo priti v pravem času in snažii ra nabiraliSče, ter imajo v pravem (asu prinesti pot ebne dokaze, če se oglase za ugodnost
a)	kol kandidalje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki iu kot nameščeni dušni pastirji (§ ?' vojnega zakona);
b)	kot podučitelji, učitelji in uč teljski kandidatje (§ 32 voj. zak.);
c)	kot posestniki podedvanih kmetij (§ 33 voj. zak.1);
d)	iz rodbinskih razmer (ij 34 voj. zak.);
e)	enoleue prezentne službe (§ 25-29 voj. zak.).	ico dQ dn0>ti.
3.	Stavljene!, kateri žele ugodnosti, po 31 — 31 voj. zak. in imajo tu£'0 re: omejenii1 ugods-
enoh tne prezentne službe, morejo se /.glasiti, ako bi se j m odklonila proSnja za
nosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnemu naboru.	...... ,
. , , ,,	. •	-ikona izvirajoulh dolžnosti], se- ne
4.	Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obce katero iz vojne?"
more izgovarjali, da mu ni bil znan ta razgljs.
Magistrat deželnega stolr*** mesta Ljubljane.
dne 20. f^uvarija 1901.	_
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani.
OGLAS.
Ker zadružni "bčni zbor,, sklican na dan 7, t. m., ni bil sklepčen, sklicuje se s tem HOV Občni ZDOf
na četrtek, 28. dan februvarija 1901,
ob 3 uri popoldne v stekleni Balon hotela „Lloyd" s prvotnim dnevnim redom in ki bo sklepčen ob vsakej udeležbi članov (§ 16. zadr. pr.).
V Ljubljani, dne 21. februvarija 1901
Ivan Tosti,
tč. načelnik,
Dunajska borza.
Dnt 26. februarlja.
Blropni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg ▼ «rebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Aritro-ogerske bančne delnice, 600 gld
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista .......
Nenifiki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. vel)
98-45 98-35 118 05 9795 11805 93 70 1674 -674 25 24047'/, 117-40
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dn6 23. februarlja.
3-2°/„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 60/0
23-50 19-08 90-40 11-32
182 -168-
205-— 95 60 142 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke 4 °/0 Prijoritetne obveznice državne železnice t	> južne železnice 3°/0
,	» južne železnice 5°/0
,	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld.....•
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega	»	„ » 6 »
BudimpeSt. bazilika - srečke, 5 gld. . . . «-,..j.„„.-.i,,, in »M
106-10 94-25 429-50 347 — 123-75 99 50 392 — 370 — 47-50 24-75 1415 59—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genôis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove sreëke, 20 gld......
Ljubljanske srečke. . • • • • • • • Akcije anglo-avsirijsko banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- nt v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnic?, 200 gld. »t. . . SploSna avstrijska atavbinska družba . •
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
182-— 21»--
391- -57 --27*— 6320.-825 -106,— 152-448 it 461-253 25
Nakup ln prodaja 1A rsakovrstnih driavnlh papirjev, «rečk, denarjev itd. E»varovanJa za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje, irni.nin* iivrSitev naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„]fl K B C U K"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
—-- pojainlla *>Xt t vseh gospodarskih in Hnsniinlh ttvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrtdnattilk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocofa obrestovanja pri popolni varnosti	(
naloženih jflarnic.