0m&£&ln® listat — C*to teto , » k 10-— %® tet* , * * , S-— fkbl t*t* , < „ 2-56 ■taS&eins, j , s !•— Avstrije: —— leto . , . 15'— Si ©Vilke 10 vinarjev. -* STRAŽA m se w*Sa^ % ^«eniitvo ta upravalltvo: Maribor ■ ssMea. S. — Melon St. ft3. W«odvi8€n"polifičen list "za slovenska ljudstvo. 1 Z tur« Iffajnovejie avstrijske uradno porodilo. Dunaj., >28. maja. Vzhodne bolišfee. Povišano sovražno artilerijsko delovanje traja naprej. Italijansko bojišče. B o j i o b Soči so včeraj b Da t v eno p o -popustil i. Severno od Vipavj&ke 'dol i n e se je bitka, -omejevala na topovsiki boj. Na Kraški planoti se je po zadnjih štirih vročih bcjjnih dnevih italijanski napad porazdelil na/ krajevno in časovno med seboj neodvisne posamezne sunke; dva taka, sunka precejšnje moči ’sta bila včeraj pri J a m 1 j ah odbita. Danes zjutraj je sovražnik na istem prostoru trikrat ponovil poskus, da bi prodrl naše vrste, toda hrabri š t a j e r s k i . i n p r i nu o r s k i p r o s - t o v o 1 j n i strelci so ga v r g 1 i n a z a j; pri tej priliki je mariborski bataljon v jel (i častnikov in 300 mož in vpienil 2 strojni puški. Ob isti viri pri Kostanjevici napadajoče italijanske kolone so se zrušile v ognju naših baterij. V s a opazovanja in poročila s o g 1 a š a j o v tem, d a s o s o v ra ž n i k o v e kr v a v e izg u be t o k r a t m n o g o večje k o t i z g u b o v v s e h d o s e - % a n j i h soških bitka h; p red polj a naših postojank so posejana z laškimi mrliči. Na Koroške m i n Ti i r o 1 s k e m nobenih posebnih 'dogodkov. ff'&JxfcOTOjie nemške porodilo. Berolin, 28. maja. Franeesko bojišče. Armada prestolonaslednika Ruperta: Med Y- jperoam in Armentieresom pri Huluhu ter ob obeh straneh -Scarpe so se vsled jasnega vremena razvili artilerijski boji, okrog polnoči je bilo več angleških stotnij zahodno od Wytschaete v protisunku vrženih nazaj; med Chierisy in Bullecourt so se ob obeh bregovih potoka Sause odigravali notri do noči hudi boji ; ponovni angleški napadi so bili tamkaj ob vstraj-nosti naših čet krvavo izjalovljeni. Armada prestolonaslednika: V Ghampagni so virtemberški in turingijski oddelki, ter deli naska-fcovalnega bataljona s smelim napadom zavzeli več francoskih jarkov ob Poehlbergu in Kailbergu južno od Moronvilliere. Skrbna priprava in združeno artilerijsko delovanje so pomagali infanteriji do vspeha, 'ki je kljub močnim protinapadom ostal v naši oblasti, sovražnik je ‘imel težke izgube, vjetih je bilo tudi 250 Francozov in vplenjenih nekaj strojnih pušk. Južno-vzhodno od Navyroj so naše napadalne čete očistile nekaj jarkov, v katere so Francozi vdrli v bojih dne %5. maja. Armada vojvode Alberta: Nič pomembnega. Vzhodno bojišče. Polo* a j uespremen j en. Macedonsko bojišče. Položaj nespremenjen. 1« italijanskega porodila. Italijansko uradno poročilo z dne 26. majnika pravi, da so Italijani v času od 14. do 26. maja iv jeli 22.449 avstrijskih vojakov, med temi 487 častnikov. Naš cesar ho ponudil Rusiji mir? Švicarski list ..Baseler Nachrichten“ poroča, da bo avstrijski cesar Karel v bližnjem času stavil Rusiji ugodne mirovne ponudbe. Te mjirovne ponudbe bodo stavljene sporazumno z Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo. Vgeneiuško časopisje proti Avstriji, Rerolinski list „Deutsche "Tageszeitung" nepre- stano hujska proti Avstriji. Vsenemškemu glasilu ni ljubo, da se Avstrija izreka za mir. List pravi, da je grof Cerniu raditega potoval v nemški glavni stan, da bi nemške politike in vojskovodje prepričal o potrebi konca vojske in skorajšnjega sklepa miru. Glasilo nemškega državnega kancelarja „Norddeutsche Tageszeitung“ odločno ugovarja proti hujskanju Vsß-nemcev proti Avstriji in pravi, da so vse vesti o bodoči vojski med Avstrijo in Nemčijo iz trte izvite. Jugoslovanski klub Dunaj, 25. maja. Včeraj, dne 24. maja, so se vršila pogajanja zaradi skupnega in enotnega kluba vseh jugoslovanskih poslancev. Ker je povsod prepričanje, da je treba sedaj jugoslovanskim poslancem skupnega, nastopa, in ker ne manjka dobre volje, zato je precej gotovo. da stopijo jugoslovanski poslanci v novo parlamentarno kampanjo združeni. Dne 29. t. m. se bodo pogajanja nadaljevala in upamo tudi srečno končala. Združeni jugoslovanski poslanci bodo najbolj jasen dokazi vseskupnega političnega naziranfa na avstrijskem jugu, da moramo biti vsi Slovenci. Hrvati in Srbi pod žezlom Habsburžanov tesno združeni in odtegnjeni vsakemu še tako milemu prizadevanju germaniziranja, oziroma madžariziranja. Njihovo združenje bo obenem najbolj glasen protest proti žalostnemu dejstvu, da nam -je vladni sistem na jugu še vedno nasproten, ker ga izvaja našemu narodnemu življenju tuja, našemu ljudstvu sovražna in brezsrčna birokracija. Nemške stranke še 'vedno upajo, da se Avstrija preuredi v njihovem smislu. Mi tega ne verjamemo več in vse galvaniziranje predpravic in nadpra-vic nemškega naroda v državi je brez pomena. Demokratični čas stopa z moško trdimi koraki skozi Vse države in tudi Avstrija se mu ne bo mogla izogniti. Vstala bo novourejeua, a močna Avstrija. Državni zbor. Danes, dne 29. t. m., ima večina klubov svoje seje v parlamentu. Hrvatsko-slovenski klub zboruje ob 4. uri popoldne, ob 5. uri ima skupno posvetovanje z Dalmajtinskim klubom zaradi sodelovanja, oziroma združenja. Določiti se mora tudi kandidat Jugoslovanov za podpredsedniško mesto v zbornici in se zavzeti stališče zaradi volitve zborničnega predsednika. V sredo, dne 3Ü. t. m., je ob 11. uri dopoldne otvoritev parlamenta. Najprej bo mu predsedoval starostni predsednik (kršč. soc.) baron Fuchs. Novoizvoljeni poslanci naredijo zaobljubo, med njimi tudi član Hrvatsko-slovenskega, kluba dr. Lovro Pogačnik, ki je bil izvoljen na mesto umrlega dr. Žitnika.. Pov-šetov mandat še je nezaseden. Po zaobljubi bo volitev zborničnega predsednika in podpredsednikov. V petek, dne 1. junija, bo prva seja. Zbornica ho takoj upostavila in volila poslovniški odbor, j ki bo v par dneh dovršil svoje delo in predložil načrt zbornici v končno sklepanje. Menda že v petek bo ministrski predsednik predložil zbornici budget ni provizorij in § 14 odredbe ter v velikem govoru obrazložil! program @voje vlade. Na ta govor bo bržčas zbornica, odgovorila s politično debato. Kriza na Ogrskem« Mi smo odkriti in prepričani pristaši monarhistične ideje, zato vidimo v sedanji krizi nekaj posebno razveseljivega. M 1 a d i ogrski kralj In naš cesar s •j e postavil načelo bojev za dein o k r a t i č n o p r e o s n o v o volil n e r e 1 o r-m e n a G g r s k e m. Kralj hoče kolikor mogoče demokratično preustrojitev volilne reforme, večina ogrskega parlamenta z vlado vred je proti. Zato je prišlo do krize. Ali bo v tej krizi (mi pišemo te uvodne vrste v soboto, dne 26. maja) zmagal protidemokratični Tisza s svojo .večino, ali bo zmagala demokratična misel kraljeva, je pri ogrskih razmerah pač težko prerokovati. Na vsak način pa bo kralj zmagal, če ne danes, pa jutri. Demokratična, misel se tudi na Ogrskem ne da več spraviti z dnevnega reda. Monarhisti pa morajo biti veseli, da se je kralj postavil na čelo demokratični struji. S tem je vsem prikritim sovražnikom monarhistične državne oblike izvil naj-hujše orožje iz rok. Vladar sam se ne ustavlja demokratizaciji svoje države. V tej državni polovici odkloni vladar teroriziranje jienemških narodov, v oni državni polovici se postavi odločno na stran ljudskih mas. Tako je prav! V tej krizi se vedno pogostejše imenuje ime na Ogrskem zelo popularnega nadvojvoda) Jožefa. Vsiljujejo mu nalogo, da se postavi na čelo koncentracijskega kabineta, ker bi baje njegova osebnost najlažje premagala vse težave. Nam se. zdi to nevarna i-gra. Vsako ministrstvo je od danes do jutri in kaeter pade, pade navadno v splošno Zadovoljnost. Poznejši ali prejšnji padec nadvojvode Jožefa, bi ustvaril neugodno javno razpoloženje, kajti padel bi član vladarske hiše. Potem pa se tudi ne sme pozabiti, da hočejo mnogi Madžari imeti svojega lastnega in posebnega kralja in da ravno v Jožefa gledajo mnogi. Sedaj so časi. ko lahko čez noč nastanejo dfocela nove situacije, o katerih še prejšnji dan nihče ni slan-jal. Za to je treba previdnosti, dvojne previdnosti pri lokavih Madžarih! Po novejših poročilih, ki so nam došla a- torek, dne 29. maja, je položaj sedaj ta-le: Kandidatura nadvojvode Jožefa je stopila nekolik® v ozadje, ker še dosedaj ni dane možnosti, da bi mogel sestaviti koalicijsko ministrstvo. . Največ tipanja ima, da postane ministrski predsednik, grof Julij Andrassy, ki je že od nekdaj odločen pristaš koncentracijskega ministrstva inima glede volilne preosnove bolj liberalne nazore nego Tisza. Ako pa se Andrassyju ne bi posrečilo sestaviti koncentracijskega ministrstva, ni izključena možnost, da se državni zbor razpusti in bo moral narod odločiti, ali pridejo na krmilo člani stare večine, ali pa bo stopila na površje koalicija z demokratičnimi načeli. Pogajanja, posvetovanja in avdijence pri vladarju se vršijo vsak dan. Rešitev bo baje padla te dni. Goriški begunci v Gornji Savinjski dolini. Vrbovec, 24. maja 1917. P o s r e d o v a I n i c a z a, begune e. Odkar smo se tu naselili, je prevzela „Čevljarska .Zadruga iz Mirna, sedaj v Vrbovcu, vse posredovalno in oskrbovalno delo za celo kolonijo. Iz tega sta se izcimila sedaj dva posebna oddelka: „Oskrbovalnica“ in „Posredovalnica.“ „Oskrbovalnica“, ki skrbi za celotno aprovizacijo, se je sedaj že popolnoma osamosvojila. Vodi jo odbor delavcev, kateremu sta prldel-fena dva zastopnika „Zadruge“, ker daje zadnja na razpolago potrebni kapital. ^Posredovalnica“, katero vodi pisarna „Zadruge“, skrbi za razne podpore in posreduje ljudem v premnogih privatnih zadevah. A tudi od drugod se obračajo v zadnjem času begunci, pogosto na njo za svet in pomoč. Begunsko podporo dobivajo vsi v okolišu c. kr. politične ekspoziture Mozirje naseljeni begunci, ki imajo pravico in so zanjo prosili. Prošnje se rešujejo redno; 14 dni potem, ko je prosile» vložil prošnjo, dobi navadno že izplačano podporo. O b 1 e k a z a b e g u n c e. Pred kratkim se je razdelilo med tukajšnje begunce približno 2000 kosojv raznih novih oblek in perila. Za moške in ženske, za dečke in deklice ter za otroke, sploh za vsako starost in spol je bilo nekaj blaga na razpolago. Blago je bilo po naročilu cesarskega namestništva v Gradcu dop.oslano iz begunskega tabora, v Lipnici, kjer imajo tozadevne izdelovalnice. A’ p r o v i z a c i j a je za današnje razmere dobra. „Oskybovalnici“ se v zadnjih tgdnili nakazujejo Še razmeroma primerne množine moke, masti, sladkorja in drugih živil. Samo krompirja ni; za to smo pa. tem bolj preskrbljeni s kislim, zeljem, kofrega dobi lahko vsak neomejeno množino. C. kr. p o 1 i t i c n a e k s p o z i t u r a v M o-zirju gre beguncem in „Posredovalnici“ v Vrbovcu v vsakem oziru na roko. G. političnemu komisarju dr. Miehlu se moramo kot vpdju ekspoziture zahvaliti za njegovo naklonjenost ter točno in dobrohbt-no uradovanje v vseh zadevah beguncev. Vojaška podpora povzroča marsikateremu beguncu mnogo sitnosti. Kdor prinese svojo plačilno polo s seboj, ta dobi pri deželni vzdrževalni komisiji v Gradcu navadno z lahkoto — prigodili so se sicer že tudi nasprotni slučaji — novo plačilno polo, ki je potrebna za prejemanje vzdrževalnine pri tukajšnjih davčnih uradih. Kdor je pa polo pri evakuaciji izgubil in potrebuje duplikat, ali kdor je polo pustil pri goriških oblastih,, je obsojen na večno čakanje. Naše domače politične oblasti, ki so v prvi vrsti dolžne skrbeti za lastne begunce, ne dajo nobene rešitve in nobenega odgovora od sebe, ali pa. šele po neštetih urgencah in dolgih mesecih. (Tudi je vsako posredovanje brezuspešno, ker te oblasti očividno — sploh no odgovarjajo. V tem imamo žalibog že premnogo bridkih izkušenj. S e e n a p r i t o ž b a. Naša begunska kolonija Šteje precej nad 1000 oseb. Naseljeni smo skoraj vsi na razmeroma zelo malem okolišu in tudi doma smo večinoma vsi iz najbližjih sosednih vasi (Miren, Sovodnje, Bilje, Vrtojba, Renče). Vendar pa moramo z žalostjo povedati, da se izmed pristojnih činiteljev malokdo kdaj, da ne rečemo nikoli, na nas spetoni. Smo prav zapuščene reve in če bi si ne znali sami nekoliko pomagati ter bi ne imeli drugih prijateljev, bi bilo joj! Ravnotako smo tudi pri raznih drugih zadevah povsem pozabljeni. Izdajajo se spisi, ustanavljajo se odbori, imenujejo se zaupniki, a številne savinjske naselbine, ki sestoja iz skoraj najbolj prizadetih krajev, se nihče ne spomni. Dvoletnica. Danes sta ravno dve leti, odkar je večja skupina beguncev prišla tu sem. Obstojala je povečini iz članov „Čevljarske .Zadruge“ in iz njenih delavcev. Res, hitro mine čas! Italijansko bojišče. Krvava bitka na Krasu divja vedno naprej z nezmanjšano silo. Najhujša borba se vrši na južnem krilu, kjer se italijanske oči poželjivo obračajo v s-meri proti Trstu. Lahom s6 je s pomočjo ogromnega števila svoje in angleške artilerije posrečilo, da so prišli na nekaterih točkah nekoliko naprej; splošno pa so naši dosedaj fronto dobro in trdno držali in zavrnili vse italijanske navale. Italijanske izgube so naravnost ogromne. Naši so tekom desete ofenzive vjeli nad 13.000 Lahov. Bitka se nadaljuje. Boji trajajo noč in dan. •-Hrabri odpor naših vojakov je občudovanja vreden. Zgodovina bo zaznamovala te boje,- ki se sedaj bijejo na jugu, med najostrejše in najbolj krvave v svetovni borbi. Našim soškim junakom je zagotovljen v zgodovini spomin. Najnovejše poročilo pravi, da je srditost bitke ž« ponehala. Naši vjeli 5000 Italijanov. Dne 23. in 24. maja je bila bitka od Plav do morja izredno srdita. Najhujši boji so bili na Krajsu. Borba za naše prednje postojanke je trajala dne 24. maja cel dan in celo noč. Vspeh krvavih bojev je bil, da smo ostali na celi črti zmagovalci. Vse naše postojanke so ostale v naših rokah. Dpe 23. majnikpj smo vjeli 130 italijanskih častnikov in 4600 mož. Tb število se je po bojih dne 24. maja še pdvečalo. Iz italijanskega porodila. Italijansko uradno poročilo z dne 24. maja trdi, jda so Lahi dne 23. maja predrli naše prte pri Kostanjevici na Krasu in so zasedli del ozemlja južno od ceste, ki vodi iz Kostanjevice v Vtojščico. Laško uradno poročilo tudi trdi, da so, se italijanske čete polastile vasi Jamlje in nekaterih višin v tamošnji okolici. (Naše uradno poročilo še padca Jamelj ni označilo.) Lahi tudi trdijo, da so dne 28. maja vjeli več kot 9000 mož, med temi nad 300 častnikov. Nadalje trdijo Lahi, da so pri Gorici na hribu Sv. Marka se polastili nekaterih utrdb na severovzhodnem pobočju. Že na prvi pogled je razvidno, da. je laško poročilo pretirano. Junaški čin mladega nadvojvode. Na soški fronti in sicer na eni najnevarnejših točk je mladi avstrijski nadvojvoda Leopold, ki-služi kot artilerijski poročnik, dne 26. maja naskočil z nekaterimi topničarji sovražnikove postojanke in je iz ročnega meteža prinesel kot plen 2 strojni puSki« Na ruski fronti se je na nekaterih mestih po* javljal hud artilerijski ogenj, kateremu so naši topovi krepko odgovarjali. (Ruski vojni minister Kerenj-ski potuje sedaj na fronti od postojanke do postojanke in navdušuje rusko vojaštvo za brapibo domovine-Na rumunskem bojišču praske prednjih čet. Bojna podvzetja se v majnjšem ali večjem obsegu nadaljujejo na celi črti. Do kake posebne spremembe posestnega stanja ni prišlo. Splošno so Angleži .in Francozi od 15. do 26. maja, kakor pravijo angleško-francoska poročila, napredovali za, 5 do 8 kilometrov. Kaj se godi v južni Franciji? Iz Madrida se uradno poroča, das je francoska meja ob Španiji in Švici za več dni za osebni, blagovni in poštni promet popolnoma zaprta. Domneva se, da pošiljajo Francozi svoje čete na italijansko bojišče. Macedonsko bojišče. Razen topovskega ognja na posameznih delih bojne Črte nobenih večjih vojnih dogodkov. Turška bojišča. Na turških bojiščih ra|zen topovskega boja na egiptovskem bojišču nobenih večjih vojnih dogodkov. Turki izpraznujejo južno Palestino. Iz Carigrada se uradno poroča: ' Iz vojaških ozirov je nastala potreba, da smo izpraznili mesti Gazo in Jafo ob sirski morski obali. Ni pa tudi nameravano izprazniti mesta Jeruzalema, ker v vojaškem oziru ni za to nobene tozadevne potrebe. Nemški državniki na Dunaju. „Lokalanzeiger“ poroča, da bodo tekom prihodnjega tedna dospeli na Dunaj nemški državniki dr* HellTerich, Zimmermann in grof Rödern. To potovanje je v prvi vrsti v zvezi s pogajanji o novi' trgovinski zvezi med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Seveda se bo ob tej priliki razpravljalo tudi o raznih drugih gospodarskih in političnih vprašanjih. LISTEK Oče. France Bevk. Cez nebo je plaval oblaček, kot bela ovčica, i podoben je bil ovčki, samo glave ni bilo nikjer. Tudi ladjici je bil podoben in dasi ni imel jader, ga je veter gnal- iz kraja v kraj. Zjutraj se je prebudil kje doli v Afriki, kjer so črni ljudje in pa kamele. Ko smo ga zagledali na nebu, smo mislili, da je na mestu, kot kazalec na uri,’pa, se je premikal ,kot kazalec na, uri in prej kot smo šli sipat, je padel, za o-ni hrib. Mama je dejala, da je za hribom še modro nebo, ki je oblačku morje in da plava dalje. Mi smo se pa vedno bali, da ga je požrl mesec, ki je prilezel kmalu izza hriba in se smejal, da je bil ves rdeč. Kaj pa vozi oblaček, če je ladjica? Zjutraj rumeno zoro, opoldne zlate žarke in zvečer kri. Vedno visi kaj Čez rob, da lahko vidite. Ce veter razbije to ladjico, ne v kosce, v majhne ladjice, pa se zopet s-pr ime j o. Oblaček vidi mnogo, smeje, se, ali pa se jo-Re. Oblaček vidi v enem samem dnevu več, kot vi celo življenje. Nekoč, to ni dolgo od- tejga. je videl oblaček 2 'roka, M sta- se igrala z očetom. Ta je ležal v senci in počival. Plezala sta nanj, cukala .ga za brke, brbljala in1 se smejala. Smejal se je tudi oblaček. — tako da se je ves tresel, pozabil za trenutek bežati lalje tar zamižal. Ko se je prenehaj smejati, je odprl oči, pa ni videl več dveh otrok- in očeta, videl pa je nekaj drugega. Po poti, ki se je vila skozi goščavo, je videl bežati deklico. Mala, v kratkem krilcu, bosonoga, z razpletenimi lasmi je odskakovala z drobnima, suhima nožicama s kamena na kamen, po bodečem pesku: trnje jo je objemalo, veje so jo ustavljale. O,n a pa je izdirala trnje iz okrvavele noge, pridjvigala' si veje in naprej — naprej. Oblaček se je sklonil, kolikor mogoče nizko, da bi jo videl v obraz. Bila je lepa, a bleda in takte oči je imela, kot dvoje lučic. Iz oči pa so tekle krvave solze in kamor so padle, se je posušila trava, razpadlo kamenje, tako gorke so bile. Ko je hotela preko strme skale, kjer je steza končala, se je oblaček j zbal: pod skalo je žuborela voda v tolmunu in v tolmunu se je zrcalilo, brezdno neba. Zajokal je še on in solze so pa,die na deklico, ki je obstala. Pogledala je kvišku. Oblaček je imel tak obraz, da je deklica brž spoznala, kaj vprašuje, in zaklicala: „Očeta iščem! — Jaz nimam očeta! — Mati je dejala* da je daleč in da ga ne pozna. Jaz ga bom spoznala —“ In jokala je tako, da je še sobice zamižalo za hip, kot bi se zbalo za žarke, ki jih je oblaček metal deklici, a je ni mogel potolažiti. 'Obljubil ji je, da jj poišče očeta, ker on vidi vse ljudi na svojem (romanju, spušča nanje žairke, ali jih zastira, pošilja jim kaplje. Deklica je utihnila in čakala. Oblaček se je podal na pot. Ko je gledal na zemljo, je vid«! Čudovite stvari, kakoršnlK ni videl še nikoli. Na širokem, z visokim zidom ograjenem dvori-ču je videl mnogo otrok, ki so bili veseli in zelo o-tročji. Vsi so imeli modre oblekce, skakali so, plesali, gugali se. Neka gospa je bila med njimi, ki ni bila mati, pa jim je pripovedovala letet mati. Naenkrat so planili vsi v smeh in oblaček ni vedel zakaj, ker je gospa pripovedovala zelo tiho, tako da oblaček ni razumel. Otroci pa so vpili: „Oče? Kaj je to, oče?“ Oblaček pa se je čudil, ker ni vedel, da so na svetu otroci, ki ne vedo, kaj je oče. Gospa pa je o-trokom dala bonbonov in jih božala in jokala: „Sirote, sirote!“ Otroci pa so se smejali in gospa se jim je zdela silno neumna, ker je jokala. Na dvorišču neke druge hiše, ki je bila mnogo večja, je tudi videl otroke. Ti otroci se niso igrali. Mirno so sedeli na solncu, se greli, se tiščali in še so se tresli. Bili so zelo bledi, tako kot sneg, oči pa so bile Črne in suhe prste na roki so premikali in se jim čudili. Dva dečka, ki sta sedela skjupaj, sta pogledala drug v drugega in se začudila; nasmehnila sta se in se potem smejala ves čas, tako kot se smeje naslikan možic. „Zakaj se smeješ?“ je dejal prvi. „Zakaj se ti?“ In še sta se smejala. „Jaz nočem umreti“, je dejal. „Zakaj?" je vprašal drugi. „Mati je dejala, da nočem.“ „Moja mati je dejala, da boš umrl in jaz: bom tudi umrl. Je rekla, da naju sta, očeta ubila, da“ Potem je slišal oblaček nekaj takega, da ni to Kotel nobenemu povedati in je Ute sam pozabil. Dečka Poljski deželni zbor. : „IZienia Lubelska“ poroča iz Varšave, ‘da je kronski maršal za dne 21. maja sklichiL kakih 100 u-glednih Poljakov iz vseh stanov na posvet, ki*je trajal več dni.' Pričakuje se odgovora Avstrije in Nemčije na sklep poljskega državnega sveta z djne 1. t m. (združitev vseh poljskih dežel, dohod do morja, poljski vladar). Odgovora se pričakuje z veliko napetostjo, Wilson pritiska na nevtralce. ;; List „'Tribune“ piše, da bo Wilson v kratkem pozval nevtralne Vlade, naj vse svoje ladje dajo na razpolago Četverosporazumu. Ako tega ne storijo, se jim bo dovoz iz ameriškega trga popolnoma zaprl. Politične vesti. Zavijati so začeli. Nemške stranke so se do-sedaj pač z veliko vnemo in brez vsakega ozira na druge narode v državi borile za nemške belange, po katerih bi se naj spremenila listava in preuredila Avstrija». To je bilo vse brav. Sedaj pa, ko so začeli Cehi naznanjati, da bodo zahtevali tudi za inaprej u< resničenje svojih državnopravnih pretenzij, ki niso naperjene proti drugim narodom, je že nastal v nemškem taboru krik, češ, da motijo medsebojno prizanesljivost med narodi. „Tagespost“ je najglasnejša-in imenuje delovanje Cehov za svoje ideje „politische Brunnenvergiftung.“ Nemci so pač pozabili, kako Še so pisali o letošnji Veliki noči. Sicer pa se nenemški avstrijski narodi * ne bodo zmenili več za hujskanje gotovih ljudi v nemškem taboru, ampak šli mirno za svojimi cilji. „Nemško društvo.“ Čudno je, da so vso oblasti trpele vodoma in vedno zborovanja mariborskega političnega „Nemškega društva.“ Za ljudi,, ki se zbirajo v krogu tega društva, prepoved političnih zborovanj ves čas vojne nikoli ni. veljal a, to lahko podpremo vsakomur nasproti z dokazi. „Volksrati“ so nekaj časa na tihem delovali, mariborsko „Nemško društvo“ nikakor ni smatralo potrebno, svoje delovanje prikrivati. Ne da bi morda hoteli s temi vrsticami dati temu društvu večjega, kakor lokalnega pomena. Gre nam samo za to, na malem vzgledu javnosti pokazati rabo dvojne mere razlaganja postavnih določb pri nas. — To društvo je imelo tudi v četrtek, dne 17. t. m., v Gambrinovi dvorani svoje zborovanje. V ta namen si je naročilo iz Dunaja nekejga dr. Ursina, mož je poznan že iz predvojne dobe, M je razlagal nemške težnje ih kako bi moralo biti, da bi bilo prav Nemcem. Mož je bil tudi mnenj1», da bi bila morala vlada kršiti ustavo že ob pričetku vojne. Ker se nemški poslanci niso zavzeli za to, je menil urednik „Marburger Zeitung“ Jahn, i„pimajo več pravice, se nazivati nemške ljudske zastopnike.“ No, to že preje nekdaj tudi niso bili. Hujša nesreča se na tem zborovanju ni pripetila. Morda se pa nemški Nationalverband le ustraši Jahnovih besed in postane sedaj drugačen ali pa pojde k njemu po najsvete. — Vse je mogoče kar ni mogoče — pri takih ljudeh. . . Naš prevzv. g. knezoškof so včeraj, dne 28. t. m, odpotovali na Dunaj k otvoritvi državnega zbora. pa se nista več smejala in oblaček je že bežal daleč proč. Tudi tega, kar je pravkar slišal, ni oblaček še nikdar slišal. Potem je videl polja, pogorišče, pastirje na travniku, par otrok na vrtu. Ko je zagledal otroke, ki so gledali skozi, ograjo neke hiše na 'cesto, so se z-deii oblačku tako čudni, da bi se jim smejal. Smejali so se tudi otroci sami- mahali z rokama, majali z glavo, se koračili, kazali jezik. Kaj so govorili, tega oblaček ni razumel. Nekdo, ki je bil videti hud, jih je podil s palico od ograje, pa niso ubogali. Gledali so dečka, ki je Šel po cesti, kazal jim osle in vpil: „Norci, norci!“ Pa so dvignili velik šum, napravili grozne obraze, da je oblaček pobegnil. Bežal je potem neprestano, tako (kot teče voda in gledal, gledal ves čas. Videl je zelo mnogo in ker je bila, mu je svetila; lunica. Kukal je v sobe in v spalnice ter poslušal natančno, kaj govorijo otročiči, zakaj otroci govorijo zelo glasno in celo sanjam teh otrok je prisluškoval. Mnogo jih je-bežalo, umiralo, zakaj na vsem svetu umirajo otroci in še najzadnje so peli in klicali očeta. Oblačku se je zdelo, da noben, otrok na svetu nima očeta. Pa vendar jih je videl tisočero, toliko kot cvetja v travi. Umirali so, ubijali, oblaček jim ni mogel zreti v obraz. Bil je še zelo majhen in ni vsega razumel, kot tudi vi ne. Pravili so, da je prišla velika povodenj čez vso zemljo, visoko čez vse te hiše, tudi čez tiste na gori in je odnesla očete. Metala jih je kot lupinico, zapleti1», 'zopet odtrgala in jih podila. Prinesla jih nazaj,, odučila. Ne. oblaček ni razumel in jaz tudi ne razumem. Birmancev na Binkoštno nedeljo 1917 v mariborski stolnici je bilo 864. Zlatomašnik Ivan Gajšek f . V celjski bolnišnici je dne 26. maja umrl zlatomašnik in vpokojeni župnik pri Sv. Vidu pri Ponikvi Ivan Gajšek v visoki starosti 77 let. Rojen je bil leta 1840 v Tfehhfrjih pri Celju in v mašnika posvečen leta 1863. Kot kaplan je služboval v Loki pri Zidanem Mostu, v IŽita-Jah, v Ribnici na Pohorju, pri Sv. Ožbaldu, v Ormožu, v Brežicah, ko j c bil leta 1876 imenovan zažu-rnika pri Sv. Trojici v Slov. gor., kjer je služboval do leta 1892, ko je bil imenovan za župnika pri Sv. Vidu pri Ponikvi. Pokopan je bil dnd 28. maja na pokopališču Sv Teharjah- Blagemu zlatomašniku svetila, večna luč! Duhovniška vest. Nadžupnik in dekan v Vuzenici vlČ. g. Stefan Pivec je bil ob priliki birmovanja v vuzeniški dekaniji imenovan za duhovniškega svetovalca. Iz učiteljske službe. Deželni odbor štajerski je imenoval Ijudskojšolskega učitelja Ludovika Zabuko-šek za učitelj» na deželni deški meščanski šoli v Celju. Povodnji. Drava in Mura sta na mnogih krajih prestopili bregove in napravili ogromno škode. Drava je na Hrvatskem in Ogrskem preplavila širne poljane Cin uničila poljske pridelke. Malo pred izlivom Drave v Donavo ' je deset vasi popolnoma pod vodo. Enako kot Drava je tudi Mura, prekoračila svoje bregove. 'Že južno od Gradca, pri Ernovžu, Spielfeldu. Cmureku, Radgoni in na Ogrskem je škoda, ki jo je napravila povodenj, ogromna. Kjer je nastopila voda, so poljski sadeži popolnoma uničeni, Crcspodarskc movie®. Letošnja žetev zasežena. Slično kakor v lanskem letu je tudi letos zasežena vsa žetev v trenutku, ko se loči od zemlje. Več o tejm bo priobčeno v prihodnji številki „Slov. Gospodarja,“ Proti sadjerejcem. V nedeljski „Tagespošti“ se nekdo obrača proti spodnještajerskim sadjerejcem in zahteva za bodočo sadno letino maksimalne cene za sadjerejce in maksimalne cene za trgovce. Mož. najbrže kakšen ptujski mogotec, piše. da ima naš kmet od Sadja samo dobiček, izdatkov pa prav nobenih, Češ, sadje pride pri nas samo za to v prodaj, ker sadno drevje pri nas šiloma rase, najbrže kot plevel, in se nikdo ne bavi s slmiotreno sadje rejo. Je to seveda prav posebno pojmovanje, ki si je more ustvariti le nepoznavalec. Naš kmet, ki si ne redi sadnega drevja iz gospodarske dobičkonosnosti, (sadja tudi ne pojde prodajat, ker drevesni nasadi ne bodo v takem slučaju tako številni, da bi se njih sadež mogel prodajati, za domačo uporabo pa zadošča. A kdor, pa si drži pravi sadonpsnik, ta hoče imeti iz njega tudi dobiček, ki poplača trud, prav posebno v današnjih časih. „jTagespoŠtin“ dopisniki je mnenja, da bi zadoščalo, če se plača1 sadjerejcu za 1 kg bodoče sadne letine po 30 vin. Nadalje navaja dopisnik naraščanje sadnih cen lansko leto. .Res je. da je lani sadje v ceni izjemoma naglo raslo in končno doseglo 1 K 70 v za T kg. Vpraša pa, se. kdo je delal cene? Gnali so jih dunajski Židje in po veliki množini — graški prekupei, ki so imeli stotine vagonov sadja spravljenega dotlej, da so mogli prodajati 1 kg sadja, po 2 K in celo po 4 K 1 kg. kakor se je le-to dogajalo v Gradcu in na Dunaju. Trditev, da tu pri nas ni najti smotrene sadjereje, je zlobno nečuvena. Nasprotno ve vsak poznavalec naših razmer po deželi. In ti sadjerejci naj bi bili prikrajšani — v korist velikomestnih dražiteljev živil, kajti tudi prisilno oddajo sadja, po zgorajšnji ceni zahteva dopisnik. Gotovo se bode k stvari oglasil še eden ali pa Iščejo se, kličejo in nekaterih ni in jih ni bilo nikdar. Kako le je to mogoče, da otroci ne vedo, kaj je to: oče, da govore take besede, da jih nfora oblaček pozabiti, da — Ko je videl v revno sobico, kjer je umiral mož in klical ime deklice, ki ni prišla in je umrl, se je spomnil, da ni našel, Česar išče. Toda kadar je vsakemu pogledal v obraz, je moral zamižati — zakaj? Tudi to je oblaček pozabil in varni ne morem povedati y Očeta ni dobil. Nihče več ni bil oče na celem svetu, ki ga je prehodil oblaček, in poveteti o veliki povodnji že ni več verjel. Ce jih je odneslo, morajo biti nekje. Oblaček pa, je videl same sence. In kaj li dela senca ? Kadar se dve približata — požreta druga drugo —- Jokal je potem do jutra in ni hotel peljati več zarje. Ko ga je deklica zagledala, jje spoznala vse in zajokala: oblaček ni mogel prikriti ničesar. Potom pa je skočila na vrh skale kot lahna kojbilica. „Ce je kamen postal, ga bom objela in zopet bo oče!“ In s skale na tla,, s kamna na kamen, od grma do grma, po pesku in 'trnju. — Obleka je plala za njo — — — Oblaček je zopet zamižal in jokal do opoldne. Ko smo pogledali skozi okno, ga nismo videli več. Ali je pa! na zemljo? Prav * S. T— Otfešad easogs, 8» K. U’~ Sjskfe^jBkft ara K l#1— Bam» nfickete S *•-Pssežfii prstani K % — Sr«iwne verifies K Jr— Vs&ft&r. jara Masi. Dteifitger Tliisl fefcritfei INF U StSfgF iispssli lil ztetates hi IIIIIOI, Kap^jsB 2 » Ure! Ure! V veliki izbiri in pe nizkih cenah. Za vsako uro se jamčil Preeisyake are, Sehafhatisea, Idolih, Omega, Etera? 06aiai Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. f gyrei hin! urar, zlatomer ta oöaJsr. Tstittfeffova cista 39. Pni urar id glaüiltdiara. Tri krasna posestva slavonske rodovitne zemlje. Prostovoljno prodajam in sicer: 1 od BO oralov z hišo za 20 oralov z hišo za posest v površini 24.000 K; 1 posest v površini od 19.000 K; 1 posest v površini od 10 V2 orala za 10.000 K. Zemljišča so vrlo dobre kvalitete, nahajajo se v selih blizu Djakova v Slavoniji, in prodajo se prostovoljno po nizkih cenah vsled obiteljskih razmer nastalih vsled vojske. Pojasnila daje Pr. matija Belič, odvetnik v Djakovn, Slavonija. Izdajatelj in založnik: KrouarolJ «Stražah H" Edina štajerska steklarska narodna trgovina Ma debelo! Na drobu®5 . .. ■ ■ ■ FRANC STRUPI Graška cesta • •• • • • CELJE priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene t« ealanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip In okvtrfapv as oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah I» ffaf&olidneflla la točna postrežba. TEHTNICE lih.. h ZA TEHTANJE ŽIVINE ima v zalogi Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar CELJE, Pijuka ulica štev. 14. liče se zanesljiva dekla kživim. Ponudbe na upravništvo tega lista. Medeljskl in pruzfiiški evangeliji Z RAZLAGO IN OPOMINI. Našim hrabrim vojakom posvetil dr. M. Slavič, prof. bogoslovja. Založba kn. šk. lav. ordinariata. V tiskarni Sv. Cirila v Maribora, 1917. Ta knjižica, katere založbo in plačilo je prevzel kn. šk. lavantinski ordinariat, je ravnokar izšla. Knjižica ima evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta. Za evangeliji je kratka razlaga s primernimi opomini za pravo versko življenje. Dodan je še knjižici kratek molitvenik, ki ima navadne in najpotrebniše molitve, zlasti za vojake. Knjižica obsega v mali osmerki 159 strani ter stane 50 Virsaftv, naroča se pa pri prečast. K n. $f(. !ava*$t!nik§m »rdi ut rialu v Mariberu ali pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. iSiiifiSiiSS Gospodje, posebno učitelji in tudi drugi se pod ugodaimi pogoji in dobri plači sprejmejo lakoj kot nabiralci-zastopniki za zavarovanje olitega posojila Slovenci, Slovenke I Podpisujte g VOJNO POSOJILO pri domačih deuarnih zavodih. Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica V MARIBORU :: SPREJEMA PRIJAVE ZA:: VI. VOJNO POSOJILO med uradnimi urami ite v :isfe c. kr. avstrijskega in vdo vskega sklada. Pismene ponudbe in vprašanja na okrajni odbor tega sklada v Maribora, c. kr. okrajno glavarstvo, II. nadstropje, vrata št. 26. ■Mi *IllUl m. POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. 'Kmečka hranilnica in posojilnica V PTUJU, (minoritski «amo«ta») sprejema prilive m VI. VOJNO POSOJILO viak. dclftvnih med uradnimi urami. BEGUNCEM, INVALIDOM, revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prilika z nabiranjem in sušenjem sedaj zelo potrebnih zdravilnih zelišč, pnti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila deje tvrdka E, Lukmanu, prej Jos. Leuz nasl. v Ljubljani, Ahacljeva c«sta št 10. v bližini sv. Petr i cerkve. IMgcmjMt ss£«w!mk; .Vskoslav Stvjaass aisk tiskarna k& Sirila s HmđRsm*