Pssamezi
T $v	<■/* uJtvv **

Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta ICO din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. laven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust, fjpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
STeodoisen političen lisi %a slovensko ljudstvo
Poštnina plačala v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, Sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113,
81. številka.
MARIBOR, dne 4. septembra 1925.
Letnik i.
J. Vesenjak:
Zakaj žalitve?!
Dne 23. avgusta je voditelj Hrvatske prej republikanske seljaške stranke — HSS (HRSS) gospod Stjepan Radič v proslavo svojega »sporazuma« in bratstva med Hrvati in Slovenci na zgodovinskih tleh v Krškem smatral za umestno in za potrebno, da na nezaslišan način žali osebno čast in poštenje slovenske duhovščine. Rekel je’namreč v svojem govoru: »Draga braćo! Vi imate dobrih duhovnika. Od stotine jedan, ili ni jedan.«
Življenje in delo ogromne večine slovenskih duhovnikov v cerkvi in izven cerkve v prošlosti in sedanjosti je tako znano, da tukaj ni treba pametnemu, razsodnemu in pravično mislečemu človeku izgubljati besed. Toda treba je zunanji javnosti povedati, da mi takšne nekvalificirane žalitve soglasno zavračamo in obžaljujemo, da zamore govoriti vodja najmočnejše stranke bratskega naroda hrvatskega na takšen način. Žalitev posameznika ali celo stanu pči javnem delavcu, kakor je politik, ni niti duhovitost, niti laknost, še manj seveda argument. Ako gospod Radič misli, da bo s par psovkami in žalitvami najuspešnejše začel Hrtva-tom in Slovencem nepotrebno medsebojno borbo, potem se pač kruto moli.
Kdor v javnosti nasiopa z žalitvami in obrekovanji, ta se je za smolreno in resno delo a priori diskya-lificiral. Takšen nastop posvedočuje jasno in glasno, da dotičnik nima sam sebe v oblasti, da mu manjka vsaka resnična globoka formalna izobrazba in srčna kultura. Razumljivo in do neke mere opravičljivo ter dopustljivo je to, ako se mu pripeti kaj tacega v največji razdraženosti, v največjem afektu.
Hrvatski narod kot celota in posebej hrvatsko kmetsko ljudstvo ima gotovo nujnejše potrebe, naloge in skrbi, kakor pa da njegov tačasni voditelj izreka klevete in začenja borbo, kjer sebi gotovo ne bo stekel osebne slave in -časti, še manj pa hrvatskemu ljudstvu prepotrebnih gospodarskih, kulturnih in socijalnih uspehov.
Če smatra gospod Radič za potrebno politično borbo s Slovenci, če hoče kritizirati, soditi in obsoditi naše politične principe in našo politično taktiko: evo nas, tu smo mi, ki delamo to politiko in nosimo za njo možato in odkrito vso odgovornost in to s ponosom, ker smo si svesti, da je v skladu z željami in potrebami našega ljudstva. Toda naše duhovnike pustite pri miru gospod Radič in vsaj toliko osebnega poštenja imejte, da časti in poštenja slovenskega duhovnika neosnovano in nepotrebno ne blatite.
Od Vodnika preko Slomška in Kreka ter Gregorčiča, ki ste ga sami citirali, pa do naših živih sodobnikov je tradicija slovenskega duhovnika, delati narodno-prosvetno in gospodarsko za svoj,e ljudstvo. Slovenski duhovnik je stavil svoj razum in svoje srce v službo j za duševno in telesno dobrobit svojega naroda, čigar najzvestejši sin je od nekdaj bil. Poglejte naše slovenske domove, poglejte naše vasi in primerjajte jih s hrvatskimi in srbskimi! Snaga, red in smotrenost vladata povsod-. In v teh domovih ob trdnem delu in znoju v globoki veri v Boga in sebe kraljujejo -naši slovenski očetje in naše slovenske matere ter nam da-ijejo s svojim življenjem najboljše jamstvo za- našo narodno bodočnost. Okod vse to? čigava glavna zasluga je to?
To je sad prave krščanske in narodne ter gospodarske izobrazbe ter marljivosti našega poštenega slovenskega ljudstva. In odkod ta izobrazba?! Po ogromni večini direktno in indirektno sad neprestanega požrtvovalnega dela slovenskega duhovnika. In človek, ki res ljubi svoje ljudstvo, ki se čuti kot član, drobec tega veselega, trpečega, poštenega in delavnega ljudstva, ne sme in ne more drugače, kakor da s hvaležnostjo in spoštovanjem kvitira te ogromne zaklade vidnih in nevidnih naporov. Tudi od moža, ki hoče veljati kot organizator iff voditelj, bi pričakovali pač vsaj tiho priznanje, gotovo pa ne — neumestnih žalitev. Razumemo, da je nekaterim ljudem iz osebnih averzij ali radi nepoučenosti težko izrekati priznanje, a vsaj neosnova-nega sovraštva se ne bi smelo kazati na takšen način.
Gospod Radič! Ali veste, kaj znači vsako leto skozi pol stoletja dati med ljudstvo stotisoče in stotisoče knjig, ki utrjujejo ljudstvo v resnici, izobražujejo srce, -utrjujejo voljo, kažejo najnovejša pota v vedi in gospodarstvu ter gojijo ljubezen do lastne zemlje in spoštovanje do prošlosti?! Ali veste, kaj; pomeni, iztrgati ljudstvu gospodarstvo iz rok liberalno-kapitalističnih pijavk, ko je bilo rešeno fevdalne odvisnosti?! Ali ste pomislili, koliko skrbi, ljubezni in nesebičnosti je treba voditeljem in ljudstvu, da se poleg lepih in ponosnih šol zgradijo še skoraj v vsaki fari društveni domovi za izobrazbo in pošteno zabavo ter duševno razvedrilo?! Vsak krščanski, zaveden in naroden mož in vsaka naša izobražena krščanska mati, je živa priča I «motrenega krščanskega prosvetnega dela, ki nikomur |
ni v škodo, razen oderuhom in sleparjem. Kdor resnično ljubi svoje ljudstvo in veruje v bodočnost narodovo, mora to delo odobriti in spoštovati in po svoji sposobnosti sodelovati!
Iz vzgoje slovenskega ljudstva izvira tudi njegovo politično naziranje, -da niti od Hrvata, da niti od Srba ne prosi miloščine, temveč tirja svoje, svojo pravico do življenja in udejstvovanja v vseh panogah javnega življenja. To hrepenenje po pravici je prav človečansko in če je prispevala duhovščina največ, da' je tako trdno zasidrano v ljudski duši, i-ma tudi iz svojega stališča najmanj razloga blatiti in žaliti slovenske duhovnike kot živo vejo narodnega našega drevesa g. Radič,
Dovoljujemo si vprašati vas, kaj pa je politična vsebina takozvanega sporazuma, ki ste ga letos sklenili vi s svojimi dosedanjimi preganjalci, za katere niste imeli nikdar lepe besede?! Kaj prinaša stalnega, dobrega Hrvatom in Slovencem? Zakaj ga ne objavite? Na -Krškem govorite o nedeljivi Sloveniji, v Beogradu pa izjavljale, da je treba vidovdanski ustav do pičice izvesti! Ali vam je kot politiku znano, da je po sedanjem ustavu nedeljiva in gospodarsko samoupravna Slovenija nemogoča?! Kje je tu doslednost?
Slovensko ljudstvo in njegovi zastopniki prepuščajo akrobatiko in šale cirkuškim -klovnom, ker je akrobatika pač za zabavo v cirkusu, politika pa mora biti resno delo resnih ljudi in mora biti plemenita tekma v metodah za izboljšanje položaja ljudstva.
Skoraj nam prihaja misel, da je merodajna za novo afronto g. Radiča trpka zavest, da govoričenje o laži-ži sporazumu dolgo pri hrvatskih masah »vleklo« ne bo, zalo je treba po receptu, izpričanem žurnalistom V; Beogradu, izmisliti drugo. In to naj bi bila borba proti »popovima«! Toda tukaj za Slovenijo niste srečni: Jutrovci in pred njimi staroliberalci, še bolj pa nem-škutarski štajercijanci so izčrpali ta »zaklad« do dna. Vsaj njihov političen uspeh bi lahko videli!
Še eno opombo! Namesto, da ste vtaknili 45 milijonov za Prpičevo palačo v svojo in svojcev udobnost, bi jih zbrali in uporabili za gospodarski napredek, za izobrazbo in za socialno delo kot socialni tvorac, kakor ste se označili sami. Ge bi delali tako, potem bi znali ceniti tudi delo drugih in bi se zavedali, da v politiki za cvetno nedeljo gotovo pride veliki petek, kjer bomo še drug drugemu potrebni, ako hočemo resnično dobrobit Hrvatov in Slovencev in cele naše domovine.
Bajka strankarske grupacije.
Zagrebški »Jutranji list« — to je »naročita stran«, ki je takoj za začetek radičevega političnega preobrata — 27. mare, ko je Pavle Radič podal v parlamentu ka-pitulacijsko izjavo svojega strica — napovedovala modro z neba — napoveduje sedaj, ko po petih mescih nima beležiti uspehov in nobenih dobrot »sporazuma« — popolno
pregrupacijo strank.
Demagoško in kramarsko blebetavo kakor poprej o dobrotah RR sporazuma se govori sedaj o tem, da se bodo sedaj vse izven RR obstoječe
stranke razkrojile,
da se ho en del priključil radikalom, drugi pa radičev-cem. To vidi »naročita stran« že gotovo, kakor je poprej videla že vse dobrote RR sporazuma ali radičevske kapitulacije, ki jih pa državljani po petih mescih še ne vidijo in ne občutijo.
»Naročita stran« — radičevce, ki o tem še vedno govoré, lažnjivce ali fantaste, ki mogoče svojim lažem tudi sami verjamejo,
postavljajo na laž zemljoradmai,
ki so na svojem kongresu v Beogradu samo o tem razpravljali, ali je Stjepan Radič šele sedaj, ali pa sploh od prvega početka izdal seljaške interese. Da bi se današnji njegovi stranki in politiki priključili, o tem sploh ni bilo govora.
Nadalje fantazira ali bolje rečeno laže »naročita stran«, da se bo ‘
en del hrvatskih zajedničarjev združil s pribičevičevci.
Da radičevci, ki so zasedli samostojno-demokratska mesta na vladi poleg radikalov, prevzeli Pribičevičev program in celo njegove agitacijske metode itd., podtikajo sedaj zastopnikom hrvatske samouprave vse to,
kar so sami storili, je velika nesramost, največjo so s! pa privoščili s tem, da si izmišljajo v
SLS eno strujo za RR.
To strujo naj bi zastopal sam dr. Korošec s poslanci Sušnik, Vesenjak in drugimi.
»Naročita stran« pravi, da je narodni razvoj privedel do tega razkroja. Ena struja SLS naj bi bila uvidela, da je na RR strani sreča za ljudstvo, druga struja se pa drži ekstremnih načel. Ekstremno strujo naj bi zastopal dr. Hohnjec kakor se vidi iz resolucij-njegovega shoda v Konjicah.
Znano in dovolj razumljivo je, da bi Jugoslovanski klub, ki je tako odločno zastopal parlamentarna načela, protestiral proti nasilju, zavzemal se za pravice hrvatskih seljaških poslancev itd. lahko že davno vsled največje Radičeve nelojalnosti prepustil Hrvate usodi ter imel. z radikali
dobro pogodbo in ne popolno kapitulacijo.
Kaj naj bi ‘danes vleklo »eno grupo SLS«, nam »Jutarnji list« ne pove. Mar primer radičevske popolne kapitulacije, politike plesanja na vrvi, katero na obeh koncih držijo radikali, mar Radičeve smešnice in psovke kot edini izraz nove politike?
»11’ se pokloniti, il’ ukloniti« —
ali se poklonejo, ali pa podležejo, meni »Jutarnji list« o vseh drugih, To je pač več kot smešno ko še ne ve, kaj si bodo od tega zbrali Hrvati — pristaši HSS. Nad pet mesecev že traja nova Radičeva politika, a klanjanja je prav, prav malo videti na Hrvatskem. — Komu naj bi se klanjali Davidovičevci, Spahovci, SLS, zajed-ničarji itd.? Ali Radičevim psovkam, ali pa radikalom,, ki vodijo svojo staro politiko? — tgr
Radikali kot sporazuman
Shod radikalov v Križevcih je bil prav zanimiv. Nudil je prav dobro sliko današnje politične situacije in obenem tudi karakteristiko strank. Radikali, ki so z radičevci napravili sporazum in ob tej priliki naj-odločnejše zahtevali, da jim radičevci prepustijo v strankarsko eksploatacijo Bosno Hercegovino in Vojvodino ter da se sploh uredijo strankarske sfere, so kakor samoobsebi razumevno prišli zborovat v radičevsko področje. Shod so pripravili tudi z metodami, ki nimajo prav nobenega sporazumaš-kega duha in značaja. Ker igra med zagrebškimi radikali železniški poddirektor veliko vlogo, se je izvajal tudi pritisk na zagrebške železničarje, da so se morali udeležiti shoda.
Samostojni demokrati so na lem shodu pokazali vse dosedanje svoje strankarske metode. Organizirali so nekaj ljudi, ki so na shodu imitirali protidržav-ne Hrvate, da bi s klici: »Živela republika!« itd. gostom iz Beograda dokazali, da se s Hrvati ne da sporazumeti.
Radičevci, razven onih profesionalnih, so s svojim obnašanjem najboljše dokazali, da jih ni Radič -niti malo poučil o svoji novi politiki. V glavnem so pa hrvatski kmetje pokazali, da niso zagrizeni strankarji, da nimajo mržnje do Srbov ter da so iskreno vneti za sporazum — seveda za pravi sporazum in ne za nekaj takega, kar je Radič sklenil z vodstvom radikalne stranke.
Državni podtajnik dr. Ivkovič in profesor Jelenič sta lepo govorila o bratski ljubeznijo skupni državi, o vzajemnosti vseh državljanov itd. Poslušalci so lepe
besede lepo sprejeli, slišala so se pa tudi vprašanja, zakaj se zakonitost in enakopravnost še doslej ni uvedla. Ko je eden od govornikov pravil: »Vsled težkih
razmer na Hrvatskem nas boli srce--------«, se je takoj
oglasil eden od poslušalcev: »Nas še vedno boli sto in sto težav! Povejte vendar, kaj imamo pričakovati od sporazuma!« — Govornika nista dala pravega odgovora, eden od prirediteljev shoda je pa celi sporazumaški prireditvi dal stari reakcijonarni izraz, ko je zaklical, da bo z oboroženo silo odstranjen, kdor se še oglasi.
Ko so govorniki sicer popolnoma točno naštevali in grajali samostojno-demokratske nasilne metode, je del zborovalcev sicer dal duška ogorčenju proti te} stranki in njeni politiki, mnogo jih je pa ostalo hladnih v zavesti, -da pri vsem tem nasilju radikali niso nedolžni in da se jim danes še prav nič ne poda vloga tožnikov in sodnikov nad dovčerajšnjimi vladnimi zavezniki.
Na trezne in zavedne poslušalec je gotovo napravil najslabši utis stari radikalni poslanec Aleksa Žujevič. Ta mož igra posebno vlogo v radikalni stranki. Po Beogradu se rad sprehaja v posebno izraziti seljaški noši, vsak čas ga vidiš na trgu, kako seljake prav po seljaško pridobiva za velekapitalistično politiko radikalne stranke. Da se je s posebno robatimi napadi na Hrvate v parlamentu že često izkazal, bodi samo mimogrede povedano. Prav po »seljaško« je poskusil nastopiti tudi v Križevcih. Meneč, da pri pj-ečanih posebno »vleče«, je trdil o sebi, da je samo hapol pismen, po-
STAMDARD-LONDON-SHRUNK
SUKNO JE NAJSOLJÌE I
JESENSKE NOVOSTI
original angleškem suknu
W veliki Izbiri selfapS najceneje pii
FRANC MASTER, MARIBOR. SLANI TRG 16
Sem je pa pripovedoval, da ni hotel samo samostojnega I ministra Lukiniča, ampak tudi enega radikalnega ministra radi korupcije izročiti sodniji. — Zakaj tega ni J storil ali kako to, da drugi radikalni prvaki niso v tem z njim soglašali, pa radikalni pristni seljaški poslanec ni povedal. Kakor na čaršiji v Beogradu, tako je hotel tudi med hrvatskimi kmeti ustvariti iluzijo, da seljaški človek vse premore in da ni moči, ki bi preprečila njegovo voljo. »Velika moža sta Pašič in Radič«
*— je klical, »pa če bi bila proti sporazumu in če bi bil sam gospodin Bog proti — vse bomo mi vrgli doli.« — ffo je pač prava čaršijska demagogija ob dejstvu, da j so se mnogi pravi kmetski poslanci v radikalni stranki
že tolikokrat upirali politiki svoje stranke, diktirani od velekapitala, a da niso ničesar prevrgli ali dosegli, ampak da jih je vodstvo vedno zopet preslepilo ali pa kar brezobzirno potisnilo ob steno.
Radikalski shod v Križevcih predstavlja poskus, tudi na Hrvatskem uveljaviti politiko samovolje z vsemi, kulturnemu zapadu tujimi političnimi metodami. Vsi govori so izzveneli v pozivu: »Ljudje, le pustite, — Pašič in Radič imata vse v rokah!« — Ker pa radikali pustijo Pašiča samo v Slovenijo, v Srbijo pa ne, dočim sami hodijo po Hrvatskem, hočejo pravzaprav dopovedati, da ima samo Pašič vse sam v rokah. — tgr
Poslušaj, bebica moja!
Da je perilo lepo bleščeče ta irna prijeten vonj, se mora prati vedno le z „GAZELA*-id je najboljši domači izdelek.
f...
GAZELA 'MILO
Kaj pomeni krajepisno ime Fala?
M. Ljubša podava v >Naši Straži« (št. 78 z dne 28. avg. 1925) kratko zgodovino kraja, grada in elektrarne »Fala«, in navaja pri tej priložnosti tudi moja jezikoslovna tolmačenja tega imena iz leta 1919 in 1922 v »Straži«. Ker sem pa sam že takrat slutil, da moje razlage se nikakor niso prepričevalne, sem nadaljeval raziskovanja in mislim, da sem zdaj vendar že prišel temu zanikrnemu imenu na pravo sled.
»Fala« je stara slovenska beseda za:	kraj nevarnosti,
mesto nesreč. — Kolikor je meni znano, ni ta izraz kot samostalnik več v živi rabi, pač pa kot glagol »falili, sfaldi« i. j. ponesrečiti se. — Te izraze pa rabijo še danes ravno Pohorci in Poljanci, torej najbližji sosedi »Fale« v govorici »on je falil« ali »sfaldo mu je« (ni se mu posrečilo), in je že O. Caf to besedo tudi v tem okraju slišal in v tem po-_menu zabeležil (gl. Pleteršnikov slovar), v To ime je pa za ta kraj celo v dvojnem oziru opravičeno. V Dravi je bil prej tu veliki skalnati prag, kateri je zelo oviral domače splavarstvo, dokler ga avstrijska vlada ni dala (okoli leta 1810) razstreljiti. Radi tega so bili splavarji primorani tik pred pragom s splavi pristati ter so najvrednostnejše blago izkrcali, po suhem ob bregu nizdol «pravili in potem ponovno naložili, ako je prazen splav srečno smuknil čez prag. Seveda se je pa pri tem še vedno mnogo splavov razbilo, in so oni splavarji, kateri so vsekakor morali lentah splav čez prag, vendar pogostoma •»falili«. Na desnem bregu, kjer so običajno blago izkrcali, so si oskrbeli tudi soho sv. Janeza, zaščitnika brodarjev in splavarjev; tam so vselej molili za srečno vožnjo čez prag. Ker je pa Janez iz Pomuk še le leta 1729 bd uvrščen med svetnike, še ta pobožni običaj ni zelo star. Stal je pa tu iz starovadnih časov grad, kateri je imel nalogo, v tej po naravi utrjeni soteski zadrževati sovražnika, kateri bi se podal ob desnem bregu Drave navzgor, ali mu pa onemogočiti prebrodenje Drave na tem mestu, ker je ravno omenjeni prag pospeševal možnost prehoda od enega brega na drugega. Vrh tega je morala bdi tu nekaka rešilna postaja za ponesrečence, torej kako zavetišče ali gostilna, kajti, če se je splav ponesrečil, se je moralo izkrcano blago vsekakor kam spraviti na varno. Bila je torej tu od bogve-icedaj nekaka zgradba, katera je služila ob enem taktičnim, kakor samaritanskim potrebam.
Ali tam je še bila druga »Fala«. Če hočeš iz Ruš na »Falo«, moraš tik pred pragom iti čez navpično skalo, katera moli v Dravo. Če se ti na ozkem kolovozu spodrsne, padeš čez pečico neposredno v Dravo. Na tam skalnatem obronku je par oboroženih mož z lahkoto zadrževalo mno-
goštevilnega sovražnika, in se je tu gotovo tudi marsikateri voznik ali tovornik ponesrečil. — V širšem pomenu je naša »Fala« tudi isto kakor nemški »wal« (= pogin) in »wal-, stat« (= pokopališče padlih ali ponesrečenih).
Mogoče je torej, da je najstarejše ime (iz leta 1265 »Valle«, izgovori: »Fale«) množina, ker je bilo tu dvoje takih nevarnih mest in se nam zdaj vsili dvom, da li ni oblika »Fale« zgodovinsko pravilneja, kakor »Fala«, kajti starejši ljudje še tudi danes na podlagi podedovane govorice pravijo, da gredo »na Fale«, ali so bili »na Falah«.
Moja prejšnja razlaga »val« tildi radi tega več ne drži, ker govorijo proti temu tudi nemška imena srednjega veka, kajti ona so vedno ženskega spola (1407 »zu der Fall«,
1 1448 »bey der Fall«).
Če pa gospod Ljubša v svoji zanimivi razpravi končno -opomni, da se prvotno slovensko ime za ,iašo »Falo« ne bo več dalo dognati, mislim, da ta zadeva ni tako brezupna. Ta izraz poznajo ali rabijo skoro vsi indoevropski jeziki v istem ali ozkosorodnem pomenu, ker ga imajo še vsi iz onega prvotnega jezikovnega zaklada, ko še jezikovno nismo j bili tako globoko deljeni. Latinci imajo svoj »hallo« (^ iz-podrsniti), Grki »sfallo« (— ponesrečiti), Indijci »sfal« (- zvajati), Nemci »Falle« (= past), v staronemščini v obliki »Falla« itd. — V našem slučaju pa lahko smelo izrečemo, da je bilo prvotno krajepisno ime »hale« ali »Fala« dano od Slovencev, ker so tudi vsa druga krajevna imena tega okraja pristno slovenska. Nemci so samo ona slovenska imena preveli v nemščino, koja so jezikovno razumeli, čeravno je tudi ta prevedba često popolnoma ponesrečena; ostala imena so pa ali nesremenjena prevzeli, kakor: Remšnik, Smolnik, Selnica in dr., ali so jih pa samo pohabili, kakor:	»Fresen« (Brezno, pravilneje: Brežno),
»Feislritz« (Bistrica), »Bachern, Poher« (Pohorje) itd.
Bilo bi čudno, ako bi bili Nemci dali temu kraju ime, kateri še do poloma Avstrije ni bil opisan kot naselbina in tudi ne tvori občine. Za Nemce pa tudi ni bilo tukaj ničesar gospodarsko vabljivega, kakor drugod; ne razvidimo torej, zakaj bi se bili ravno za to mesto sploh zanimali. Nemci se tudi niso nikdar vdinjali kot splavarji, ker niso čutili za to sposobnosti, ali jim je pa bil tem potom zaslužen kruh pregrenek.
K temu, da iščemo našim krajevnim imenom najprej izvor v tujih jezikih, nas je pa dovedel Miklošič. On je imel razvado, da je vsako slovensko besedo, katero je tudi v kakem drugem jeziku zasledil, označil kot tujko v slovenščini. Njemu je sledil štrekelj in temu Pleteršnik, tako da imamo v naših slovarjih danes neštete izraze pripisane drugim jezikom, čeravno so pristno naši, kar jim ravno pri razlagi naših krajevnih imen najlažje in najdosledneje lahko dokažemo. — Tudi na tem polju nam je treba več ponosa in mnogo več samozavesti!
D. Žinkovič.
Iz Beograda.
I Popravljanje krivic žerjavovega in Pribičevičevega j	režima.
« Kakor smo izvedeli od naših poslancev, ki so zadnje1 j dni bivali v Beogradu in stopili v zveze z ministrom f prosvete g. Veljo Vukičevičem in g. podtajnikom ,prof.
I Pasaričem, bodo se vse glavne krivice ter vse protipo-stavnosti, ki jih je napravil Pribičevič na predlog in na: podlagi informacij raznih Ganglov, Lipoldov, Žerjavov .in njihove družbe, čisto zanesljivo popravili. Stvar gre v prvi vrsti tako počasi, ker se je zavleklo imenovanje in nastop g. podtajnika Pasariča in ker se vrši ogromen -razpored srbskih srednješolskih profesorjev in ljudsko-šolskih učiteljev. Gospod minister Vukičevič in gospod1 podtajnik, sta posebej poslancu Vesenjaku določno obljubila, da vse nepostavnosti in očigledne strankarske pristranosti »Jutrovcev« gotovo popravijo. Popolnoma soglašata z naziranjem poslančevim, da je v pravni državi v upravi in posebej še v šolstvu, ki vzgaja, treba brezpogojno zakonitosti in objektivnosti. Ker poznamo osebnosti smo prepričani, da besedam slede dejanja, pa naj gospod Reisman še tako po »Jutru« in »Taboru« reže svojo slamo.
Zavodi šolskih sester
v Mariboru, bodo v tem šolskem letu lahko obratovali,, kakor do sedaj. Gospod minister, Vukičevič je na posredovanje poslancev SLS in škofov odločil, da ostanejo vse šole šolskih sester. Ravnotako je izjavil, da tudi raznih drugih srednješolskih zavodov, kakor recimo gimnazijo v Ptuju, omejeval v številu razredov ali ukinil ne bo. »Jutrovski« intrigantje in »kulturni borci« so« s tem za eno svojo umazano in ljudstvu škodljivo akcijo temeljito pogoreli. Šolske sestre v Mariboru bodo lahko tako lepo in strokovno kakor do sedaj, vršile svojo visoko nalogo naprej. Vsak objektiven strokovnjak in pravi ljudski prijatelj in pedagog se more tega le veseliti, kajti nepobitno dejstvo je, da so šole šolskih sester v Mariboru po svoji opremi, po strokovni izobrazbi in dobri vzgoji brezpogojno najboljše.
Prometni minister in vozne olajšave.
Sedanji prometni minister se je postavil na stališče, da čim najbolj omeji dovoljenja za brezplačne in polovične vožnje po železnicah. Tudi železničarske režijske karte namerava omejiti na na 4—5 mesečnih voženj. V prometnem ministrstvu so na njegovo zahtevo ugotovili približno svoto, ki je izpadla samo za letošnje j brezplačne vozne karte brez raznih znižanj. Ugotovili I so, da znaša svota 100 milijonov dinarjev. Minister je I postal posebej zadnji čas zelo nedostopen tudi za zahtevo o polovičnih vožnjah in odbil je zadnjih 14 dni nadi 90 odstot. vseh prošenj. Kakor izjavlja, namerava splošno znižati tarife za osebni in blagovni promet in zniža-: nja namerava izvesti za okroglo 30 odstot. dosedanjih» tarifnih postavk. Zdi se nam, da je v glavnem, ne povsod, načrt promet, ministra prav dober, toda predno on tako odločno odbija prošnje za olajšave, bi moral iz-• vesti znižanje tarife.
Vesenjak.
politične beležke.
Organizacije HSS in nova Radičeva phlitika. Vodstvo Radičeve stranke se noče lotiti propagiranja svoje nove politike med ljudstvom. Člani vodstva so imeli le par zaupniških sestankov, dočim večje krajevne organizacije polagoma same sklicujejo shode in občne zbore. Mnogim podeželskim organizacijam je vodstvo v Zagrebu naravnost prepovedalo sklicati shode, češ. da še ni ugoden čas za to. V radičevskem glasilu »Dom« se najde sicer nekaj soglasnih in odobrilnih izjav od; posameznih krajevnih organizacij, a če bi bilo tudi vse to resnično, je vse skupaj nič z ozirom na tako velik preobrat, kakor ga je Radič napravil in na sporazum, ki že toliko časa traja. Vse to dokazuje, da ljudstvo ni za novo Radičevo politiko. Radičevci so, kakor se je že pokazalo, organizirali svoje agitatorje tako približno, kakor Pribičevič orjuno in ta garda se je sedaj razletela po deželi, da bi na zborovanjih krajevnih organizacij če ne drugače, s silo izposlovala zaupnico vodstvu stranke in njeni novi politiki. Ker hodijo tudi desidenti na sestanke krajevnih organizacij, se položaj ne da prikrivati. Dobro sliko razpoloženja daje občni zbor neke krajevne organizacije, kateremu je prisostvoval poslanec Jagatič. Predsednik krajevne organizacije izjavlja ob otvoritvi shoda, da je že parkrat hotel sklicati občm zbor, a da mu je bilo to od strani vodstva na razne načine preprečeno. Razprava o tako važnih dogodkih se pa ne da in ne sme odlagati in zato hočejo pristaši čuti oba zvona: vodstvo stranke in poslance, ki niso več v Radičevem klubu. Po temeljiti razpravi in preudarku bo treba glasovati o zaupnici ali nezaupnici vodstvu. Pu se je takoj oglasilo nekaj organiziranih agitatorjev za sedanjo Radičevo politiko — ljudi, ki so že nekaj dobili ali pa kaj pričakujejo od radičevskih ministrov — z zahtevo, naj se takoj izreče zaupnica Radiču, češ, da on že ve, kaj dela in da bi bilo vsako razpravljanje pre-
zgodno in neumestno, ker je »sporazum šele v razvoju«. Nastal je seveda prepir, končno je bil pa dosežen kompromis. Vodstvu stranke se je sporočilo, da se je občni zbor preložil za en mesec, a da morata tedaj priti dva člana vodstva, kakor se tudi poslanca Jagatič in Uro-jič obvežeta podati ob tej priliki svoja poročila. V sporočilu se povdarja, da hočejo člani organizacije natančno in vsestransko proučiti položaj ter da ne trpijo več nobenega odlašanja. — tgr
Zanimivosti iz zemljoradiniškega Kongresa. Na kongresu zemljoradničke stranke v Beogradu se je pokazalo, da so bile popolnoma neosnovane*vse vesti o željah zemljoradniške stranke po zbližanju ali celo združenju z Radičem. O Radiču in njegovi stranki se je govorilo le toliko, v kolikor si nekateri delegati niso bili na jasnem, ali je njegova stranka sploh -kedaj predstavljala pravi kmetski pokret. O tem, kaj je Radič s svojo stranko danes, med zemljoradnik! sploh ni nobenega dvoma. Tudi vesti o razkolu v stranki se niso potrdile. Ko se je razmišljajo o tem, ali je Radič sedaj izdal se-1 jaške interese, ali pa jih sploh ni nikdar zastopal, je kongres pritrdil izvajanju delegata iz Bosne, bivšega poslanca Gjokiča. Ta je trdil, da je bil spor med Srbi in med Hrvati pod Radičevim vodstvom v bistvu le spor med beograjskimi cincarji in zagrebškimi cifriti — spor dveh kapitalističnih skupin. Ena kapitalistična skupina je stala za Pašičem, druga pa za Radičem. V zadnji volilni vladi sta že bila Šurmin in Drinkovič kot izvidnica in predstraža zagrebškega kapitala za pomnjenje z beograjskim kapitalom. Sedaj imamo vlado dveh brad. Ena brada nam mnogo govori, druga pa mnogo molči. Pri vsem tem, kar Radič danes dela, je pa jasno, da njegova stranka ni več kmetska stranka. Velika zemljoradniška fronta se bo ustvarila, ko se zruši Radičeva kula. Radičevci hočejo danes radikale prekositi v državotvornosti in monarhizmu, narod bo pa Radiča kmalu sit in potem se bo prava velika zemljoradniška stranka ali fronta sama od sebe ustvarila. — tgr
Recept za izednačenje. Za znanim beograjskim dnevnikom »Balkan« pride takoj »Beograjski Dnevnik«, ki na svoj poseben način podpira Pašičevo politiko. Potrebno je še omeniti, da se je ta list vedno prav posebno zalagal za Pribieeviča. Oba lista imata to posebnost, da često odkrito razložita, kar drugi zamolčujejo in samo mislijo. Sedaj, ko Radič toliko pripoveduje, da so Hrvati in Srbi eno in isto, hoče »Beograjski Dnevnik« izjednačenje povspešiti. Njegov izdajatelj in urednik Cicvarič pravi, da so še tri stvari, ki ločijo Srbe in Hrvate, in sicer: vera, pisava in ime. Najprej: pravi, da se Slovaki kot vneti katoliki ne morejo prav sporazumeti z »novo češko državo« in da bi bilo tako treba tudi Hrvate »osvoboditi« katolicizma. Katoliška cerkev na Hrvatskem naj bi najprej postala autokefalna in ko bi se tako oddvojila od' Rima, bi se s katolicizmom kmalu prišlo na kraj. Radiča je treba priganjati, da pojde po napovedani poti. Cicvarič misli, da bi bila starokatoliška cerkev ta autokefalni most, po katerem bi se prišlo do cilja ujedinjenja obeh cerkva, da »vera ne bo več na poti«. Glede pisave je Cicvaričev predLog prav enostaven: cirilico je treba čimbolj širiti med Hrvati, cirilica mora postati glavna pisava našega naroda in ko se to doseže, se bo že na kak način uredilo, da bo tudi edina. Najtežje je z imenom. Niti Srbi, niti Hrvati se nočejo odreči svojemu imenu. »Kako bi bilo«, pravi Cicvarič, »če bi se po primeru Čehoslovakov mi imenovali Srbohrvali?« — V podrobnosti se »Beograjski Dnevnik« ne spušča, ampak meni, naj se enkrat s tem temeljito začne, potem bo pa že šlo naprej. — tgr
Pred kongresom JMO. Dne 12. t. m. bo imela Jugoslovanska muslimanska organizacija svoj kongres v Sarajevu. Mnogo se govori, da bo prišlo ob tej priliki do zdru žd'tve z Davidoiviičevo stranko. JMO bi tvorila samostojni sestavni del jugoslovanske demokratske zveze. Eden od voditeljev JMO je izjavil, da je to še odvisno od razvoja političnih razmer, o položaju sploh je pa dodal še sledeče: Naši pristaši želijo pošteno upravo, enakopravnost, pravico in svobodo ter bodo še naprej zaupali vodstvu svoje stranke in se ne bodo zatekli ik radičevoe-m, kakor Stjepan Radič tudi z grožnjami napoveduje. Grožnje so pri nas že stara stvar, a se niso niti pri zadnjih volitvah obnesle. Radikalsko-radičevski sporazum je navadni strankarski sporazum in ne oni pravi sporazum, ki ga narod in država tako željno pričakujeta. Pod RR sporazumom še ni ničesar krenilo na boljše in je zlasti v Bosni veliko razočaranje, —tgr, .	; -č i	|;i5«-:;
Nov Ust v Beogradu. Te dni je izšel v Beogradu zaenkrat kot tednik nov list pod imenom »Narodna Tribuna«. Ta list je naslednik »Smotre«, ki jo je izdajal bivši radikalni poslanec Mihajlo Rankovič, ki je dolžil korupcije bivše ministre Velizarja Jankoviča, Kojiča in Lazo Markoviča ter pri zadnjih volitvah ni bil več izvoljen. Domneva se tudi, da stoje blizu »Narodne Tribune« Ljuba Jovanovič in nekateri njegovi prijatelji. — tgr
Trine podsekretarji. Z geslom: »V vsaki šali pol resnice« prinaša »Hrvat« sledeči prizor iz zadnje seje vodstva Radičeve stranke : V mirotvorni palači na Akademskem trgu so za »seljaškimi« ministri prišli na vrsto »človečanski« podsekretarji, da poročajo o svojem uspešnem delu. S tipica Radič da najprej besedo podsekretarju dr. Krnje-vičiu, da poda poročilo o pridobitvah za hrvatski del naroda. Dr. Krnjevič: »Moje poročilo bo- dolgo, lahko pa vse podam tudi v kratkem. Ko. sem prišel k svojemu gospodinu ministru Simonoviču, me je prav lepo sprejel. Med nama se je razvil ta-le razgovor: »Drago mi je, mladi gospodine:, zelo me veseli. Vi ste torej dr. Krnjevič? Kakor čujem, s.te Vi moj podsekretar. Pa lepo, lepo! Izvolite priti vsakega prvega po plačo, v Beograd.« — »Kako, prosim Vas?« — »Saj res, imate prav. Saj Vam res ni treba priti
v Beograd.ško-da izgube časa. Plačo Vam bom po pošti poslal v Zagreb.« — »Gospod minister, jaz vendar nisem prišel sem, ,da dvigam plačo, ampak da delam. Podsekretar ima po' zakonu svoj samostojen delokrog. On je kot minister.« — »Pa dobro, dobro! Eto Vam zaščite dece! Ali Vam je prav?« — »Pa jaz, g. minister, nimam svoje pisarne.« — »Kakšna pisarna? Sedite, kjer hočete!« — Na koncu sta se le pogodila. Odstranili smo iz ene sobe nekega načelnika in tako. sem prišel v svoj urad,« — V znak odobravanja ploska eden poslanec, bližnji Radičev sorodnik. Nekateri poslanci pa kašljajo. Radič da besedo profesorju Pasariču. Pasarič: »Gospodje, moj tovariš je, kakor vidite, le postal podsekretar, jaz pa na žalost to še .nisem. Nimam sploh nobenega delokroga. Vse moje pravice obstoje v tem, da zdaj. pa zdaj interveniram, večinoma brez uspeha. Jaz sem torej seljaški intervencijonist. Težko, da bodo naši profesorji in učitelji imeli od mene kake koristi. V mojem ministrstvu je okrog 80 samostojnih demokratov. Nekatere sem hotel prestaviti, pa radikali .ne pustijo. Voja Janjič je rekel, da so dobri uradniki, ki jih ne smemo preganjati. Sobo. sem dobil brez večjih te* žav, kar je moj največji uspeh.« — Poslanec, Radičev sorodnik ne ploska več. Mnogi poslanci kašljajo v roko. Dvigne se podsekretar Ne-udorfer i ngvo-ri: »Bratje in prijatelji! Kot ste čuli, dr. Krnjevič je podsekretar, profesor Pasarič je intervencijonist, jaz pa nisem' nič. In sicer prav nič. Nimam ne sobe in ne kake .oblasti. O mojem ministru (finančnem) ni sledu. Prisege še nisem položil. Prosim, da se mi izglasuje zaupnica za moje patrijotsko delo.« — Zastor pade, Stjepan Radič pa stopi, ven in pripoveduje novinarjem o uspešnem delu svojih podsekretarjev. —tgr.
po svetu.
Zasedanje Društva narodov. Dne 2. t. m. se je pričelo v Ženevi letošnje zasedanje Društva narodov. Sejo je otvo ril predsednik, francoski zunanji minister Briand. Doisedaj se je razpravljalo samo o manj važnih vprašanjih, d c čim se je vprašanje Mosula odložilo. Važnejša evropska vprašanja, kot sprejem Nemčije v Zvezo narodov, garancijski pakt itd., bodo obravnavana poizneje> po sestanku antantnih zunanjih ministrov in po. končani konferenci strokovnjakov v Londonu.
Menarodni mirovni kongres v Parizu. Dne 3. t. m.
je pričel zborovati v Parizu 24. mednarodni mirovni kongres. Okrog 50 organizacij iz celega sveta je poslalo na kongres svojje delegate; med temi so delegati mednarodnega delavskega udruženja, lige za človečanska prava, esperantske zveze, ženske zveze itd. Skupno za-I stopa 20 narodov 800 delegatov, med temi zelo veliko I število Nemcev.
Ukor nemškim komunistom. Glasilo nemških komunistov »Die rotihe Fahne« je- priobčilo pismo odbora tretje intema-cijonale v Moskvi na nemške komuniste, v katerem se nemške komunistične organizacije strogo, kritizirajo. Moskva priporoča nemškim komunistom, da, se intenzivnejše oprimejo dela med delavstvom. Vsled direktiv iz Moskve se j.e izvršila tudi sprememba v vodstvu nemške komunistične stranke. Dosedanja voditeljica Rüth Fischer je odstopila in vodstvo je prevzel poslanec Taelmann.
Štrajk angleških mornarjev. V angleških pristaniščih so pričeli štrajkati mornarji. Prvotno je bil štrajk omejen le na nekaj pristanišč, sedaj pa preti postati splošen. Mnogo potniških ladij je moralo vsled štrajka odložiti odhod, dasi so imele potnike že vkrcane. Mornarsko mezdno gibanje se j.e pričelo tudi v Avstraliji, kjer so se tudi ostali delavci izrekli za štrajk.
Pričetek ofenzive v Maroku. Dosedaj so izvajale ofenzivo proti Abd-el-Krimu samo francoske čete, dne 3. t. m. pa so poskušali svojo srečo tudi Španci, ter napadli s 40 tisoč možmi glavne postojanke Abd-el-Kri-ma v bližini Alhuceme. Napad se je izvršil pod varstvom francoskih in španskih vojnih ladij, Loda vsled trdovratne obrambe Kabilov se je ponesrečil!. Posrečilo se jim j-e celo preprečiti izkrcanje španskih čet in s topniškim ognjem so potopili špansko prevozno ladjo, s katero se je ponesrečilo okrog 1000 legijonarjev. Maroška ofenziva bo prizadela Francozom in Špancem še mnogo skrbi, dosedaj so dosegli z ogromni napori in žrtvami le malenkostne uspehe. Francoski ministrski svet je imenoval maršala Petaina za generalissima, bojnih čet v Maroku, vendar pa maršal Lyantey še ni odpoklican. Na francoskem odseku se Rilanci polagoma umikajo pred francosko premočjo. Več odpadlih plemen se je zopet priključilo Francozom ter se bojujejo na njihovi strani. Abd-el-Krim je ostal v svojih načrtih še vedno dosleden in neizprosno zahteva popolno svobodo za Rif. Večina plemen mu še vedno neomajano zaupa ter veruje na njegovo končno zmago.
Goreči petrolejski vrelec v Rumuniji. V bližini Plo-estija v Rumuniji se nahajajo petrolejska polja Moreni, last rumunsko-amerikanske petrolejske družbe. Pred meseci je pričela družba z vrtanjem novega velikega vrelca. Pred nekaj tedni so naleteli na petrolej, ki je z velikanskim pritiskom privrel iz tal. Vsled neznanega vzroka se je pa novo zvrtani vrelec užgal in sedaj gori že nekaj tednov. Nemogoče je ogenj pogasiti. Dnevno izgori ogromna količina nafte — nad 300 vagonov in ima družba dnevno okrog 1 milijon lejev škode. Plamen sega v zrak skoraj 50 metrov ter ga je videti na silne daljave. Ker se ni mogoče gorečemu vrelcu približati več nego na 200 metrov, so bili vsi dosedanji poskusi gašenja zaman. Družba je prosila vojaštvo, da s topniškim ognjem jamo zasuje. Dve bateriji havbic sta na to bombardirali vrelec, toda obstreljevanje je imelo baš nasproten učinek. Granate so žrelo še povečale in sedaj privro na dan še večje količine gorečega olja. Sedaj je,družba razpisala kot nagrado 1 milijon lejev za
načrt, kako bi se ogenj uspešno pogasil. Na to ponudbo se je oglasilo vse polno ljudi s silno fantastičnimi predlogi, ki so pa po večini neizvedljivi. V bližini gorečega vrelca kopljejo sedaj velik tunel, da bi v njega izvabili petrolej, ki pritiska od spodaj v vrelec, če se jim to ne posreči, bo gorel vrelec še mesece.
Razprava proti Benickemu. Dne 2. t. m. se je pričela v Budimpešti razprava proti bivšemu ogrskemu notranjemu ministru Benickemd. Ministra, ki je razkril javnosti zločinski umor dveh ogrskih žurnalistov ter obtožil Hor-thyja, da je tudi on zapleten v ta zločin, toži sedaj držav- _ no pravdništvo radi žalitve državnega upravitelja. Bil je obsojen na tri leta ječe.
Iz Slovenije.
Polovična vožnja za Delavski dan v Mariboru — preklicana. Ministrstvo za promet je odredile, da ne bo izdiajjaljo več dovoljenj m polovično vožnjo za razne prireditve. Minister za promet namerava izdelati nov plraviinik, po katerem bodjo take ugodnosti odpadle. — Radi tega pa hoče splošnp znižati osebne tarife za 30 odstotkov. Kedaj se bo to zgodilo, g. minister ne pove. Udeležencem Delavskega dne v Mariboru 7. in 8. septembra s tem javljamo, da mora plačati vsak celo vožnjo do Alari!)ora in nazaj.
Zasluge samostalnih demjokratov. »Jutro« od dne 26.
avgusta navaja dve posebni zaslugi ministra dr. Gregorja Žerjava in sicer: 1. zakon o zemljoradničkih kreditih in 2. podpora posojilnicam, bivšim članicam Verlbanda. Da so radikalci zakon o kmetijskih kreditih že več let pripravljali in se je sprejel šele četrti načrt, bi moralo »Jutro« tudi znati. Zasluga samostojnih demokratov je, da so soglašali s tem reakcionarnim zakonom in zanj: glasovali, akoravno, bi lahko dosegli znatno Zboljšanje. Glede tega zakona naj »Jutro« vpraša svoje pristaše dr .Božiča in Lesničarja v Celju. Zasluge za podporo posojilnicam pa ima dr. Žerjav v toliki meri kot Pucelj oba sta bila v tem vprašanju pasivna. Za kar so se drugi, boriti in potegovali več kot dve leti, si lasti zasluge sedaj, ko, se je dosegel uspeh, dr. Žerjav. »Jutro« naj rajši, poroča, kako velike zasluge ima dr. Žerjav za premestitev slovenskih uradnikov, profesorjev, učiteljev itd., s tem se je g. dr. Groga vedno ukvarjal, za druge zadeve mu ni preostalo časa.
Župnijski izpit so napravili pri mariborskem ordinarijatu ti-le gospodje: Leopold Arko, kaplan v Selnici db Dravi; Janez Greif, kaplan v Turnišču v Prekmurju; Henr. Holsedl, kaplan v Dolnji, Lendavi; Jožef Šketa, kaplan v Vojniku, in Martin Verzolak; kaplan, in začasno na dopustu.
Razno od Sv. Križa pri Mariboru. Odkar sta se Pašič in Radič po jugoslovansko kušnila, da so še na nas Slovence padle tiste hinavske sline, tudi mi z radovednostjo pričakujemo, kako se bo ta špas naprej: sukal. Dne 13. t. m. pride k nam g. Franjo Ž e ib o t, da nam pojasni, česar ne moremo razbrati iz dnevnega časopisja. Sicer pa nas ne razburja dnevna politika posebno, samo pri plačevanju raznih davkov se bolj kislo držimo, pa samo mi: klerikalci, ker vsi drugi so po svojih poslancih glasovali za dvanajstine in vse krivice:, ki nas k tlom tiščijo. — V pretečenih tednih smo prenovili šolska okna, ki se zdaj svetijo v n'0r vem firnežu, za lepo svoto 40.000 kron; k novemu življenju smo zbudili našo 89 let staro, med polamano ropotijo zavrženo stolpno uro, tako da se zopet -bolj pogosto spominjamo, kako hitro beži čas. Pridni občinski delavci so ise vrgli nad cesto, ki pelje proti Bisternioi in kmalu doživimo srečne čase, ko nas bodo meščani obiskovali ob nedeljah 'z avtomobili, zares, vsaj za zapoznele in oslabele izletnike bi bila direktna avtoizveiza z Mariborom včasih silno zaželjena! — Dne 13. t. m. priredi naša mladina lepo igro »Na dan sodbe«, na kar že zdaj opozarjamo naše prijatelje in somišljenike. Ker upamo, da bo tisto nedeljo lepo vreme, se z veseljem pripravljamo na nastop, ki bo-tudi bolj izbirčne goste zadovoljil. Malo nevoščljivi smo bili, ker sta »Naš Dom« in »Slovenec« tako poveličevala našega soseda na Ostrem vrhu, zato pa smelo trdimo: kdor hoče uživati radost planinskega sveta in lepoto njegovega razgleda s polovico manjšimi potnimi stroški, naj pride k nam dne 13. t. m.l
Vsem slovenskim abiturijentom, koji želij-o- v svrho vpisovanja, hrane, stanovanja, ali sličnih informacij za univerzo, naj se pismeno ali ustmeno obrnejo na sledeči naslov: »Študentski Dom«, Zagreb, Ilica 83, soba štev. 6, pritličje.
Društvo akademikov v Mariboru priredi s sodelovanjem članov mariborskega gledališča g. Pirnata ir drugih v Framu v nedeljo, 6. t. m. ob pol 16. uri zabavno tridejansko burko »Nebesa na zemlji«. Plumor in komični zapletljaj igre privabita gotovo mnogo obiskovalcev iz Frama in okolice.
Še en nov Katoliški dom. Dne 27. t. m. se vrši na braniku naše krasne slovenske zemlje slovesna blagoslovitev in otvoritev novega Katoliškega doma, in sicer pri, Sv. Ani v Slov. gor. Ta velika slavnost bo združena z mladinskim taborom za cele Slovenske gorice. Po-setijo nas tudi bratje Orli iiz šentlenarčke orlovske srenje in sestre Orlice iz benediške crliške srenje. Nadalje iskreno- vabljena vse Marijine družbe-, Mladeniške in Dekliške zveze, splo-h vse -organizacije katoliške misli in -katoliškega imena. Na ta veliki in za 'krščansko prosveto pomenljivi dan naj prihiti, cvet in up starodavnih Slovenskih goric, cvetoča mladina, vabljeni' tudi dragi očetje, mile matere! Nobeden naj ne ostane ta dan doma. Pridejo trije gospodje govorniki od Prosvetne zveze iz Maribora. Vsa bratska katoliška društva pa prosimo, da ta -dan ne prirejajo svojih prireditev. Vsem faranom in drugim dobrotnikom iz-
ven meje nalše župnije, lei so pripomogli, dà se je v tako kratkem času dvignila ta lepa in prepotrebna stavba, se v imenu naše mladine prav iskreno zahvaljujemo! Prosimo še Vas, mile domačine, da nam zdaj v zadnjem času pomagate in nas podpirate za ta lepi in zgodovinski praznik. Vsem kličemo in vse vabimo dne 27. septembra: vsi na prijazni hribček sv. Ane, od koder je krasen razgled po lepih Slovenskih goricah. V slučaju slabega vremena se vrši blagoslovitev en teden pozneje.
Tabor Marijinih družb na Prihovi. Prihodnjo nedeljo, dne 6. t. m., bo na Prihovi po 10. službi božji tabor Marijinih družb za dekanijo Konjice. Ob 10. uri pridiga vlč. g. kanonika Fr. Casla, škofijskega vizitatorja, potem slovesna sv. maša, nato zunaj cerkve zborovanje s pozdravom in nagovori Marijinih družb. Marijine družbe, pridite polnoštevilno!
Prvi nastop Sokolov v Oplotnici. Iz Oplotnice nam po ročajo: Šest let smo čakali in slednjič smo vendar tudi dočakali. Kaj pa? RomisIite> ljudje božji, sokolskoi društvo v Oplotnici je priredilo po dolgih šestih letih svoj prvi javni nastop, pri katerem so pa nastopili od domačih: člani 4, članice 4, naraščaj O (izgovori: nič!).
Shodi v okraju Gomjigrad. Dne 30. avgusta sta se vršila dva dobro 'obiskana shoda v Nazarju in Ljubnem, na katerih je poročal poslanec Vlad. Pušenjak o političnem položaju in o pretirani obremenitvi Slovenije. Prvi shod je vodil g. župan Fr. Štrueelj iz Mozirja, drugega pa g. župan M Blekač iz Okortine. Soglasno' je bila sprejeta predložena resolucija, ki se glasi: Resolucija, sprejeta, dne 30, avgusta na shodih v Nazarju in Ljubnem: Nejednaka in pretirana obremenitev Slovenije tvori za vse sloje v Slo ve ni ji neznosno breme, ki ogroža obstoj gospodarsko šibkejših slojev. Posledice prevelikega obdačenja niso- 'izostale; rubežni in prisilne prodaje so na dnevnem redu, delegacija ministrstva financ uradno ugotavlja, da niso davkoplačevalci v stanu redno plačevati predpisanih davkov. Skrb za obstoj davkoplačevalcev, katerim grozi gospodarski polom, nam veleva, da protestiramo proti nejednakosti davčnih bremen, proti pretiranemu obdačenju Slo venije, ki ni v skladu z njeno gospodarsko in davčno, močjo. Osobito zahtevamo: 1. Glede dohodnine: zvišanje eksistenčnega minima na 20.000 din., prevedbo, dohodninske lestvice iz kronske v dinarsko veljavo, predpis dav ka v prvi polovici leta in ne šele potem, ko je dohodek že porabljen, izdajanje plačilnih nalogov za vse vrste davkov, kot podlaga za dohodnino naj služi triletni prerez dohodkov. 2. Revizijo zakona o- taksah. 3. Hišn-o-najem-ninski davek se naj izenači :z hišno-najemninskim davkom v Srbiji, ukine naj se 30% izredna doklada na hišno-na-j-emninski davek in na deželne doklade. 4. Ukinitev 2% davka na zaslužek ročnih delavcev. 5. Milejše postopanje pri predpisu in iztirje-vanju davkov, uvažujejo se naj, v polni meri gospodarske razmere davkoplačevalcev. 6. Izenačenje davkov v smislu člena 116 Vidovdanske ustave; v dosego tega cilja treba pospešiti delo- za uvedbo katastra •v celi državi in izvesti reformo davčne administracije.
SLOVESNA BLAGOSLOVITEV KATOLIŠKEGA DOMA V ŠMARJU!
Lepi trg in obširna župnija Šmarje še ni doživela tako lepega in tako vzorno urejene prireditve kot je bila slovesna blagoslovitev Katoliškega doma. Reči moramo, da je vse, kar katoliško misli, tekmovalo med seboj, da bi dostojno proslavili dan, ki je začetek nove dobe, novega življenja za vse dobro vneto šmarsko mladino. Tolika množina vencev in mlajev ter mnoge zastave so krasile prelepi trg in krasno novo stavbo ter prostor za popoldansko prireditev. Čast dekletom, čast mladeničem!
Sobota se je nagibala proti večeru. Trije krasno ovenčani vozovi so dirjali s čilimi konjički do postaje Grobelno, da pripeljejo Mariborsko omladinsko godbo, ki naj vso slovesnost še poveča s svojo neumornostjo. Ko izstopijo čvrsti omladinci, že zaigrajo pozdrav, se vsedejo v dveh oddelkih na vozove in menjaje igrajo, dokler ne pridejo do najvišjega hriba, ter izstopijo, da’ skupno zaigrajo ,da se je daleč razlegalo po prelepi šmarski dolini.
Komaj se približajo trgu Šmarje, že začno kresovi goreti po celi župniji in sosednih; mogočni streli pri krasno razsvetljeni romarski cerkvi sv. Roka naznanjajo prebivalcem od blizu in daleč slavnostni dan. Ko je prišla omladinska godba na prijazen hribček Sv. Roka, je v pozno noč neumorno proizvajala krasne komade v veselje cele župnije. — Napočila je nedelja! že zjutraj zgodaj, kakošno veselje! Slovesno zvonjenje, streljanje in godba, vse je ljudstvo vabilo k izredni slavnosti. Takoj po prvem sv. opravilu, katero je omladinska godba poveličevala z lepimi cerkvenimi skladbami, se je začela mladina zbirati od blizu in daleč, tako, da je bil trg pred slovesnim sprejemom poln občinstva. Okoli 9. ure se je vršil slovesni sprejem. Načelnik pripravljalnega odbora g. Turk je prisrčno pozdravil vse goste. Bivši župan in teški odbornik je izrazil srčno veselje in zahvalo ogromni množici, ki je prihitela ob zlatem jubileju trga »Šmarje«, da pomaga dostojno proslaviti ta zgodovinski dan. Isto je storil tudi okoliški gospod župan. Nato se je ogromna množica ljudstva uvrstila v prelepi sprevod. Omladinska in šmarska godba pa ste slavnostno razpoloženje povečale ob lepem jesenskem jutru. Prisedši na slavnostni prostor, je znani mladino-ljub pater Pavel Potočnik s posebno navdušenostjo in propričevalnostjo razlagal izrek sv. Stanislava:	Adi
malora natus sum. Po pol ure trajajočem govoru je pel domači rojak, preč. g. Vreže Janez Krstnik, profesor na učiteljišču v Mariboru z mladeniškim glasom slovesno sv. mašo. Po sveti maši je gospod profesor z občudovanje lepim in pesniško sestavljenim govoru opisal lepoto naše domovine ter ogreval srca poslušalcev za
širji in ožji dom, posebno za (Katoliški dom, ki ga po ’ slovesni blagoslovitvi izročimo v porabo posebno še naši mladini, ki potrebuje po dokončani šoli nadaljne izobrazbe. Med zvoki godbe in krasnim petjem: Lepa ' naša domovina je bil Katoliški dom blagoslovljen. Po j zahvalni pesmi je zaigrala omladinska godba vse tri 1 državne himne v dokaz, kako vneto ljubi naše ljudstvo ! našo prelepo Jugoslavijo. — Po dokončani cerkveni j slovesnosti je otvorit gospod predsednik pripravljalnega odbora mladinsko zborovanje. Kot govornika sta na,-stpila g., Kranjc, zastopnik Prosvetne zveze in g. Še-divy, ki sta mladino spodbujala k hvaležnosti do naših velikih mož. Po enournem zborovanju je zaključil predsednik predpoldansko slavje. Popoldne ob treh pa se je vršil ob veliki množici občinstva nastop Orlov in Orlic ter naraščaja, ki se je vrlo dobro obnesel. Posebno
(občudovanje so zbudili telovadci na orodju! Pred sklepom telovadnega nastopa je burno pozdravljen govoril g. dr. Ogrizek, ki je mladino navduševal za idealno lepo orlovsko organizacijo. — Po dokončanem nastopu se je istotam razvila neprisiljena domača veselica, ki je zaključila slavnost, kakršne še niso doživeli Šmarčani. Čast in slava vam! Ti mladina pa, ki si se toliko trudila s svojimi prijatelji za novi Katoliški dom, vztrajaj na tej poti, bodi odločna v svojih načelih, spo-pol-njuj se v svoji visoki šoli, da nam boš postala up boljše bodočnosti! Bog živi!
Mnogi so že pozabili, da je bila vojska, ki je priza-djala vsem narodom posebno pa slovenskemu narodu neizmerno gorja. Vojska, ki nam je pobrala nešteto naših najboljših sinov, pripeljala ohole tujce, ki so z mečem gospodarili in vladali po naši ljubi slovenski zemlji, na žalost veliki kos slovenske zemlje tudi obdržali. Mi pa, ki smo še ostali na tem lepem koščku slovenske zemlje, pač ne smemo in tudi ne moremo nikdar pozabiti na vojsko. Pozabiti pa ne smemo tudi na naše sinove, ki jih je pobrala svetovna vojna, in leže njih trupla po vseh bojiščih, in počivališčih rajnih. Ker so nam bili dragi v življenju, nam bodo ljubi tudi po smrti. In ker jih nočemo pozabiti, ker njih duh živi med nami, hočemo pomagati, da odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru, z našo pomočjo, dovrši čimprej svoj načrt, da bo kmalu stal v Mariboru mogočen spomenik v slavo padlim vojakom, sinovom lepe bivše zelene Štajerske, da bodo imeli vojaki, pokopani v Pobrežju, lepo urejeno zadnje počivališče. Zato pa naj vsak, kdor je prejel prošnjo in položnico, zanesljivo pošlje, vsaj- majhen prispevek v zgorajšni namen, ter tako počasti spomin padlih vojakov.
Štipendije za dijake geodetskega tečaja na tehniški fakulteti v Ljubljani za študijsko leto 1925-26. Ministrstvo financ v Beogradu je z odlokom z dne 13. avgusta 1925, št. 4499, ‘določilo 30 štipendij za slušatelje dvoletnega geodetskega tečaja na tehniški fakulteti v Ljubljani v iznosu 700 din. na mesec za časa študija v šoli in za časa geodetskih vaj v terenu. Prošnje za te štipendije se morajo-vložiti najpozneje do 20. t. m. na dekanatu tehniške fakultete v Ljubljani ter morajo biti opremljene s: sledečimi prilogami: 1. S pravilno izpolnjeno prijavnico (formular se dobi pri univerzitetnem vratarju); na prijavnici mora biti zdravniško potrdilo o telesni usposobljenosti za geome-te-rsko službo. 2. S premoženjskim izkazom, potrjenim od pristojne občine in pristojne davčne oblasti. 3. Z rever-zom, da bode štipendist ostal šest let v službi uprave katastra; reverz morata podpisati prosilčeva roditelja ali pa njih zastopniki (formular se dobi pri vratarju). 4. Z izpričevali o študijskem uspehu; zač etanu predlože uradno overovljeni prepis maturitetnega izpričevala, slušatelj II. letnika pa izpričevalo- o posebnih izpitih. Obenem s prošnjo, 'ki jo dijaki vlože na dekanatu, imajo tudi pismeno obvestiti generalno direkcijo katastra pri ministrstvu financ v Beogradu o tem, da kompetiirajo za predmetne štipendije.
Prireditev zadružnih informacijskih tečajev v Ljubljani in Mariboru. Zbornica za trgovino1, obrt in industrijo- priredi v Ljubljani dne 10., 13. in 14. septembra v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani ter dne 26,, 27. in 28. septembra v prostorih Narodnega doma v Mariboru zadružen informacijski tečaj. V obeh teh tečajih bodo predavali v naslednjih predmetih: 1. Uredba zadrug in gre-mijev, zvez in zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; obrtne oblasti in njih pristojnost. 2. Poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug. 3.Obrtno in trgovsko strokovno šolstvc. 4. Važnejše določbe obrtnega reda. 5. Važnejše določbe o delavskem: zavarovanju in zaščiti delavcev. 6. Pospeševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški krediti, 7. Vajenstvo, pomočniške in mojstrske preizkušnje. 8. Carina in promet. 9. Davčni in taksni predpisi. Izven predavalnih ur bode udeležencem v Mariboru dana prilika, da vidijo uredbo in poslovanje pisarne gremija trgovcev v Mariboru, v Ljubljani pa pokaže udeležnifcom ravnatelj g. Josip' Reisner naprave Tehniške srednje šole.
55!etni jubilej celjske požarne hrambe. Celjska požarna bra-mba bo slavila v nedeljo, dne 6. t. m., 551etaioo obstoja. V slučaju slabega vremena se proslava preloži na praznik, dne 8. t. m. Na dnevnem redu so vaje, cvetlični dan, slovesno zborovanje ter ljudska veselica.
Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi na praznik, dne 8. t. m., ob 15. uri pri čebelnjaku g. Same-ca na Lavi pri Celju svoj redni občni zbor in predavanje o vzimovanju čebel. Čebelarji, pridite polnoštevilno! — Podružnični odbor.
Nazarje. Diletant je iz Gorenj in -okolice priredijo v nedeljo, dne 6. t. m., ob treh popoldne, v Društvenem domu v Nazarjih zgodovinsko igro- »Mifclova Zala.« Ker je čisti dobiček namenjen tukajšnjemu gasilnemu -društvu, se vsi prijatelji istega najulju-dneje- vabijo!
št. Pavel pri Preboldu. Da se v Št. Pavlu res živahno razvija -društveno- življenje, je v dokaz, da se je poleg že 'obstoječih šesterih gasilnih društev ustanovilo še sedmo z imenom in sedežem »Grdblje ob Savinji« Novo- društvo priredi v torek, dne 8. t. m., ustanovno slavnost, na kar se vsa tovariška društva in slavno občinstvo opozarja ter najulju-dneje vabi.
Športna loterija Jugoslovanske Matice. Dobitki: dve imo-tomi kolesi »Peugeot« in 25 navadnih (moških in ženskih) koles znamke »Tour de France.« Cena- srečkam 10 din. Srečkanje se vrši dne 30 t. m. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Dobivale se bodo pa tudi v mariborskih trafikah.
Izterjavanje davkov. Na podlagi alarmantnih vesti Id -kr-ožijo v zadnjem času v naši javnosti o brezobzirnem izterjevanju davčnih zaostankov, se je pred kratkim vršil sestanek gospodarskih krogov V Ljubljani, na katerem se je izvolila posebna deputaci ja, ki naj. predoči g. finančnemu delegatu težak položaj gospodarskih krogov in ga prosi, da izterjevanje omili, odnosno dovoli postopno likvidacijo davčnih zaostankov. V odstonosti g. finančnega delegata je sprejel deputacijo dvorni svetnik Bonač, kateremu so posamezni člani deputacije razložili -dejanski položaj in ga prosili, da o njem informira g. delegata. G. -dvorni svet niik Bonač je obljubil, da bo sporočil želje deputacije g. delegatu in ga naprosil, da nudi deputaciji priliko, da svoje težhje g. delegatu -osebno utemelji in sliši njegov odgovor.
Dnevne novice.
Smrt sina kralja Milana. V Dunabogdani je te dni u-
mrl Milan Kristič, nezakonski sin bivšega srbskega kralja Milana. Kristič je bil' vzgojen na srbskem kraljevem dvoru, po Milanovi smrti- pa ga je -vzel k sebi grof Zichy v Budimpešto. Ko je Zichy umrl, je ostal Kristič brez premoženja in zaščitnikov. Nastopal je nato po cirkusih kot ostrostrelec, vsled dip-l-oma-t-ične intervencije mu je pa policija take nastope p-rep-ove-dala in Kristič je dobi-1 mesto- v nekem ministrstvu'. Bo vojni je post-al natakar v jedilnem vozu brzih vlakov. Kasneje se je poročil ter se naselil' v Dunabogdani- na Madžarskem, kjer je sedaj umrl na vnetju pljuč v starosti 37 let.
Izložba esperantistov v Novem Sadu. Dne 30. avgusta je bila v Novem Sadu otvo-rjena izložba tamošnjih esperantistov. Na izložbi so bile- razstavljene dopisnice, katere so- prejeli esperantisti -od Sv-ojih tovarišev iz Vseh krajev sveta. Razven dopisnic je bilo videti še veliko število- esperantistiičnih listov, brošur in knjig. Izložba je bila odprta s amo en dan.
Razočarani tatovi. V poslopje občine v Ogulinu so udrli tatovi z namenom, da izr-opajo -občinsko- blaigajno. Udrli- so na hodnik, v sobo, kjer je bila blagajna in nato so. se lotili s svedri še te..Izrezali so v blagajno luknjo, a kljub temu niso mogli -do- denarja, ki ga je bilo samo 2500 -dinarjev. Potegnili so- iz blagajne samo par stekleničic Strihnina, a s-o nevarni strup, pustili pri odhodu na stolu.
Jugoslovanska -posebnost v višinskem plezanju. Beograjski medicinec Nikola Hari-n je sklenil s svojimi tovariši stavo, da bo v noči splezal na vrh beograjske Izvozne banke, ki je eno najve-ojih ter najvišjih po-slop-ij prestol-ice. Dne 1. t. m. po noči se je lotil izpolnitve stave v navzočnosti šestih časnikarjev;, štirih pisateljev in še par drugih radovednih tovarišev. Harin je plezal z izvanredno spretnostjo- po zidu navzgor in si je med tem nevarnim poslom še veselo prepeval. Ko je dosegel že višino 17 m, je prišel mimo skupine gledalcev o-rožnik. Žandar je snel puško, jo nastavil na lice in med strogo zapovedujočo grožnjo- prisilil plezalca k povratku na zemljo.. Harinu niso. pomagali vsi njegovi izgovori iz višine, moral' je posluhniti povelje neizprosnega oka pravice. Plezalec je še skočil z višine 6 m na zemljo in- sicer tik pred orožnika. Žandar je hotel drzneža prvotno aretirati, ker ga je imeli za tatu, a ga je pustil, ker s-o mu gledalci pojasnili, da gre v tem slučaju za stavo in ne za nevarnost tuji lastnini. Ali je Harin stavo dobil- ali ne, o tem molči beograjsko časopisje.
Izseljevanje slavonskih Nemcev v Brazilijo. V Ernesti-novem v Slavoniji je sklenilo 20 družin (100 družinskih članov) tamkaj naseljenih Nemcev, -da se bodo- izselili v Brazilijo. Pomanjkanje posesti te-r stanovanjsko- vprašanje -so glavni vzroki tega izseljevanja, V Emestinovem je namreč število .prebivalstva tako narastlo, da so- morali- že samo v tem kraju pozidati 30- novih stanovanjskih hiš.
Tristo metrov dolgi prekop pri Kupinovem v Sremu. Vlada je- dovolila kredit za izkop 300 metrov dolgega kanala pri Kupinove-m v Srijemu. Dela za odvod vode in. zboljšanje zemlje so že pričela.
Cesta Beograd—Kotor gotova! in izročena prometu. Nova velika cesta, ki pelje od Beograda preki Peči, Podgorice ter Cetinja v Kotor, je dogotovljena ter izročena prometu. T-o je ena za našo državo najbolj važnih cest. Ta cesta spaja Metohijo s Kosovim poljem ter z A-drij-o. Ta -nova prometna zveza bo. v največjo korist Črni-gori.
Naše žandarske patrulje v medsebojnem boju. V zadnjem -času je bilo citati po časopisju- o. vedno večjih vpadih bolgarskih fcomitaše-v na naše ozemlje. Da bi se te vpade omejilo, so poslale naše oblasti na mejo številne žandarske patrulje, kojih naloga je: se kam skriti in v zasedi -čakati na drzne komite. Zadnje tedne je bilo ob me-ji proti Bolgariji po gozdovih vse polno naših patrulj, ki so čakale na tolovajske bande. V noči od 27. na 28. avgusta je zašla v bližini Stru-mice ena -od naših ža-nidarskih patrulj v zasedo druge. Razvila se je med' obema patruljama prava bitka, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. Še Id proti ju-tru sta se obe patrulji mied -seboj spoznali in uvideli zmoto.
Naš novi kovani denar v prometu. Dne 5. t. m. bode finančno ministrstvo kročilo prometu potom Narodne ban fce 50 milijonov komdov kovanega denarja za pol dinarja, 75 milijonov za 10 in 50 milijonov za 2 dinarja.
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila : in nje 'podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in ! solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta na-j val na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Gospodinje! Ne samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo »Gazela«, j r »Buđiha« čaj na ljubljanskem velesejmu, oglej ti si
H paviljon št. 461 do 465.	• ~	..
Borza Avala. Zürich ipočetm: Beograd 9.2244, Paris 04.30, London 25.11, Newyorfc 517.25, Milano 20.55, Praga 15.30, Wien 72.85,'Budapest 0.00727, Berlin 123, Brüssel 23.20, Madrid 74, Amsterdam 208.42, Varšava
100.10,	Bukarest 2.60, Sofija 3.75, Atena 7.62. — Zagreb: devize: Paris 264—268, London 272.25—274.25, Newyork 55.83—56.43, Milano 224.50—226.90, Berlin 1330—1340, Zürich 1083.50—1091.50, Praga 165.91-167.91, Wien 7.87—7.97. Valute: lira 222.30—224.70, dolar 56.15-56.75.
Iz Maribora.
SEDEMDESETLETNICA
Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru.
Kakor smo že poročali, se začne v nedeljo služba božja ne ob osmih, ampak ob pol devetih. Udeleženci se začnejo zbirati pred cerkvijo sv. Alojzija, oziroma pred bogoslovnico, Koroška cesta 1, v slučaju slabega vremena v veži. Ko se cerkev po prejšnji službi božji izprazni, se podajo najprej zastavonoše v cerkev in se nastavijo pred obhajilno mizo. Na sredi zastava Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru, na straneh najprej ostala rokodelska društva in potem druga društva po njih starosti.
Ob pol devetih je pridiga veleč, gospoda ravnatelja Pavla Živortnika, potem sv. maša presvetlega g. knezo-škofa. Po sv. maši se pri lepem vremenu društva razvrstijo, ter sklenjeno korakajo čez Glavni trg, Tatten-bachovo, Kopališko, Marijino in Frančiškansko ulico v Zadružno gospodarsko banko k slavnostnemu zborovanju.
Po prvem zborovanju se takoj tam začne zborovanje Katoliških društev rokodelskih pomočnikov v Jugoslaviji, kateremu smejo kajpada tudi gostje prisostvovati.
Popoldanska veselica pri Gambrinu se vrši pri vsakem vremenu. Za zabavo bode preskrbljeno.
Spored za slavljenje 70 letnice Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru od 5. do 7. septembra 1925: Soboto, 5. septembra, ob 20. (8.): Pozdravni večer in ko-merz v veliki Götzovi dvorani. Sodeluje godba Katoliške «mladine v Mariboru. Vstopnina 5 D. Nedelja, 6. septembra, ob pol 9. zjutraj: Slovesna služba božja v cerkvi sv. Alojzija. Sv. mašo daruje presvitli knezoškof g. dr. Andrej Karlin. Poje »cerkveni pevski zbor«. Ob 10. dopoldne: Slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova cesta 6). Slavnostni govor ima milost, g. stolni kanonik Alojzij Stroj, predsednik kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Zatem zborovanje rokodelski pbmočnikov v isti dvorani. Predlogi, debata in sklepne resolucije. Ob 15. (3.): Društvena veselica v Gambrinovem vrtu (Gledališka ulica) z raznimi zabavami za stare in mlade. Svira omladinska godba. Vstopnina za osebo 5 D. Pondeljek,
7.	septembra ob 5.50 zjutraj iz glavnega kolodvora: Podučili izlet k elektrarni na Fali, po ogledu iste pri ugodnem vremenu izlet k Sv.‘Duhu na Ostrem vrhu (907 m), najlepši razgledni točki na severni meji. Prosili smo za dovoljenje polovične vožnje v Maribor in nazaj. Upamo, da se prošnji ugodi. Vabljeni so vsi prijatelji društva. Odbor.	\
Kakor je iz »Slovenca« posneti, privede ljubljansko Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov svoj pevski zbor seboj, ki bode s svojim nastopom našo slavnost poveličal, že to je vzrok dovolj, da ni kdo naših prijateljev od komerza v soboto zvečer in vrtne veselice v nedeljo popoldne ne izostane. Torej na veselo svidenje. ,
Za zunanje goste je stanovanje in skupni obed pripravljen!
Člani Društva katoliških mojstrov v Mariboru, či-tajle takoj v vaših društvenih pravilih par. 2. odstavek o in pridite na podlagi istega vsi h komerzu, v cerkev, na slavnostno zborovanje in k Gambrinu.
Od odbora založena knjižica:	Nekaj zgodovine
Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru opisuje kratek razvoj društva in se dobi pri odboru ter v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne po neznatni ceni 2 D.
Slovesno odlikovanje zaslužnega moža. V nedeljo, dne 13. t. m., cb desetih dopoldne, se vrši v sejni dvorani okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št. 26, slovesno odlikovanje tuuradnega tajnika g. Junja Eichkitza, ki bo odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge.
• Shod Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor in okoliške občine se vrši nepreklicno na Marijin praznik v
torek, dne 8. t. m., v dvorani Katoliške Omladine v Splavarski ulici (na dvorišču gostilne Änderte poleg Cirilove tiskarne). Kot govornika sta naprošena narodna poslanca dr. Anton Korošec in Franto Žebot. Začetek točno ob tri-četTt na 8. uro zjutraj. Zaupnike prosimo, da povabijo vse naše somišljenike!
Vesti o penzijoniranju gimnazijskega ravnatelja g. dr. Tominšeka ne odgovarjajo resnici. Gotovo je samo toliko, da so Žerjavovci;, dokler je bil dr. Žerjav minister, hoteli spraviti na Tominšekova mesto dr. Dolarja. Celo Voglarja so nameravali potisniti v penzijo, a za ravnatelja postaviti dr. Pavla Strmšeka. Tako je sklenil »odbor« profesorjev v tajništvu SDS. Te sklepe so taikoj kolportirali po mariborskih ulicah. —ot.
Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, dne 13. t. m., romanje peš v Ruše. Vabijo se vsa društva, da se romanja udeležijo z zastavami. Natančneje se objavi v eni prihodnjih številk »Straže.« To romanje je za letos zadnje, zato vabi odbor, da se članice, kakor vsa društva udeležijo v čim večjem številu. V slučaju slabega vremena ro-
Iz Udruženja vojnih invalidov, podružnica Maribor. Zares revni člani, kateri še v tekočem letu niso bili deležni nobene podpore, se naj javijo v podružniški pisarni. Člani, ki se želijo preskrbeti za zimo s premogom, naj istega čimprej naročijo. Ker so stare članske knjižice neveljavne, si naj članstvo priskrbi čimprej nove. Le kdor ima pravilno člansko knjižico, ima tudi pravico do vseh ugodnosti, ki mu jih nudi Udruženje vojnih invalidov. Kot pritožniki k trafikam so dodeljeni naslednji invalidi: M. Čer-pes k trafiki Straus, dobiva mesečno 500 din., Petek A. k trafiki Golež, prejema mesečno 400 din.; Standeker K. k trafiki na kolodvoru, prejema mesečno 500 din. V pretečenem mesecu je podružnica podelila večim revnim čla nom manjše denarne podpore. Člani, ki še niso poravnali zaostale članarine, naj to čimprej store. — Odbor.
»Zarja« v Pobrežju priredi V nedeljo, dne 6. t. m., popoldan zabavni večer v gostilni g. Reibenschuh s petjem in godbo. Vstopnine ni nobene. Vabimo vse domačine in sosede.
Radio. Kakor se vidi iz današnjega oglasa, se je otvorila v Mariboru prodajalna za vse dele radio, kakor tudi vseh aparatov. Zatrjuje se nam, da so dvocevni in tri-cevni Shipton-aparati izvrstni tipi novega sestava. S tem ireflekls-aparatom se lahko sprejemajo čisto in glasno valevi cele Evrope. Da si tudi manj imovite rodbine nabavijo to domačo zabava, se je cena za celi aparat določila s 4300, dinarji. Upamo, da bo Radio tudi v naši državi pridobil mnogo prijateljev in pristašev, kakor se je v drugih državah že krasno razvil.
Književnost
Priporočljiva knjiga. Dolg na domu pomaga manjšati tudi vsak, kdor kupi molitvenik »Sveto obhajilo« (prej »Kruh življenja« po Scèngenu), ki so ga letos na novo izdali oo. jezuitje (uprava »Glasnika Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9) v Ljubljani. Knjižica obsega 560 strani v priročni obliki. Vsled podpore nekega dobrotnika jo lahko damo po izredna nizki ceni in si-oer: v platno vezano (izvirne in zelo okusne platnice) z rdečo obrezo samo 12 din., s pedalato obreza 15 din., z zlato obrezo samo 18 din. Poštnina posebej za en izvod 3 din. — Čisti dobiček tega molitvenika, ki ga je prav mnoga v zalogi, je namenjen za »Dom duhovnih vaj.« Naročajte ta lep molitvenik, ki so ga mnogi evharistični shodi toplo priporočali; posebno ker ima poleg jutranje, večerne, spovednih molitev, treh sv. maš, še 40 obhajilnih molitev (priprav in zahval za vse praznike in važnejše godove cerkvenega leta, za Božič, Veliko noč itd.), po 10, 20, 50, 100 izvodov skupaj na en naslov, n. pr.: Marijine družbe, M. red sv. 'Frančiška itd. Denar lahko pošljete po poštnohranilnih položnicah, ki jih zastonj dobite na vsaki pošti, na naslov: Uprava »Glasnika Srca Jezusovega« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, z označbo, da je denar za molitvenik »Sveto obhajilo« (ček. račun št. 10.604). — Iščemo tudi. zanesljive in poštene osebe po deželi in po mestih, ki bi knjižico oddajale; dobijo nekaj popusta. Ja-
vite se torej sami osebno ali pismeno, ali pa pošljite natančne naslove takih oseb (ime, priimek, kraj, hišna štev., zadnja pošta) na upravo »Glasnika presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, z dostavkom, da bi spečavale ta prelepi molitvenik.
LISTEK,
Mali svet naših očetov.
Bom» a t treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
47
Med Pasottijem in Pedragliem, ki sta bila velika šaljivca, je prebil ubogi gospod Giacomo grenke pol ure, polne trpljenja. Niti za trenutek ga nista pustila v miru.
»Kako vam gre, gospod Jacomo?«
»Slabo, slabo.«
»Gospod Jacomo, ali se ne izprehajajo pri vas ni-kaki meniščeki v copatah?«
»Niti eden.«
»In bik? Kako je z bikom, gospod Jacomo?«
»Molčite, molčite.«
»Vrag naj vzame tega bika, kaj ne, gospod Jacomo?«
»Vrag naj ga vzame, da, gospod.«
»In dekla, gospod Jacomo?«
»Tiho!« je vzkliknil Pasotti pri tem nesramnem vra-šanju Pedraglia. »Bodite previdni. V tem oziru je gospod Giacomo doživel neprijetnosti s strani raznih nesramnežev.«
»Pustimo to, dobri kontrolor, pustimo to«, je prekinil gospod Giacomo in se ves zvijal, in inženjer ga je pozval, naj pošlje oba mučitelja k vragu.
»Kako, gospod Jacomo«, je nadaljeval Pasotti neustrašeno: »ali ni ta mali župnik nesramen?«
»Jaz mu rečem osel,« je zastokal gospod Giacomo. Tedaj je mignil Pasotti, ves v smehu in zmagoslavju, ker je šlo zd njegovo šalo, Pedragliu, naj molči, ki je kar pokal od radovednosti, da bi zvedel zgodbico, ter igral dalje tarok.
Franco in odvetnik pa sla se učila nov komad za klavir in fagot, zmedla kaj in začela vsak trenutek znova. In tedaj je vstopila po prstih, da ne bi motila njihove melodije, gospa Pepina Bianconi. Nihče je ni zapazil, razen Luize, ki ji je ponudila prostor poleg sebe na malem kanapeju blizu klavirja.
Francu je gospa Pepina s svojo srčno dobroto, s svojo klepetavostjo in neumnostjo, razburjala živce. Luizi pa ne. Luiza jo je imela rada, a je bila pazljiva radi Cariasela. Pepina je čula s svojega vrla pesem j »Oh, tako krasno«, potem fagot in pozdravljanje. Domnevala je, da bodo godli in ona je »vsa nora« za ; godbo. In potem gospod odvetnik, ki vedno tako lepo j gode. In potem gospod Franco, »temu sploh ni treba, i govoriti, tako vražje roke ima«. In če sliši tako natančno igrati klavir, ji je prav tako, kakor bi slišala orgije. In orgije posluša »za umreti rada«! Dodala je, da se je bala, da ne bi motila, a ji je njen mož dal pogum. In vprašala je, če oni drugi gospod iz Lovena igra in če bodo dolgo ostali; pripomnila je, da morata pač oba imeti veliko strast za godbo.
»Le čakaj, ti slepar carinski«, je mislila Luiza in natvezila njegovi ženi najbolj smešne bajke o Pedra-
««at

TISKS RNA SV. CIRILA v Mariboru, Koroška cesta štev. 5
in njena
PODRUŽNICA v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
2. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in osnovne šole.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna.
Za obilen obisk se priporoča cenj. dijaštvu in staršem:
TISKARNA SV. CIRILA,
Koroška cesta 6.
PODRUŽNICA CIRILOVE TISKARNE,
Aleksandrova cesta 6.
Tisk: Tiskarne st. Girila v Mariboru.
Za konzorcij »Naše Straže«: Vladimir Pušenjak.
Urednik: Januš Goleč,
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v Mariboru«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo,
\
Izvršujeta© bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu:
Pooblaižcul produfalec orccb državne ra*r. I®teri|©s
glievi in odvetnikovi glasebni strasti. In toliko več jih Je pripovedovala, kolikor bolj se je jezila na zoprne ljudi, ki so jo prisilili, da se je z lažjo branila pred njimi. Gospa Pepina pa je sprejela vse do zadnje kot suho zlato in jih spremljala z navdušenimi vzkliki veselega začudenja: »Joj, to je krasno! — Ali ni res! — Glejte no!« Nato pa je, namesto da bi poslušala vražji prepir med klavirjem in fagotom, pripovedovala o komisarju iz Porlezze in povedala, da si namerava gledati Francove cvetice.
" V »Naj le pride«, je hladno rekla Luiza.
Tedaj je izrabila gospa Pepina vihar, ki sta ga proizvajala Franco in njegov prijatelj, ter se spustila v zaupen razgovor; gorje, če bi ga slišal njen Cariasela! K sreči pa je to dobro človeče spalo v svoji postelji z močno čepico preko ušes.
»Meni niso nikdar ugajale one dragocene cvetice«, Je rekla. Po mojem mnenju bi bilo dobro, če bi se Maironijevi komisarju nekoliko priliznili. Markizin zaupnik je in gorje, če ga piène muha, da bi jih začet preganjati. Komisar je bil namreč strašen človek. »Moj Carlo nekoliko laja, sicer pa je dobro duša; oni drugi pa ne laja, toda, no . . .!« Če bi na primer, — ona seve ničesar ne ve, ničesar ni slišala —, gospod- odvetnik in oni drugi gospod prihajala sem radi česa drugega in ne radi glasbe, in bi komisar to zvedel, potem, o, gorje!
(Dalje prmadnjič.)
Borza stanovanj in lokalov zamere tudi gospodarjem in stanodajalcem uspešno služiti, ako se točno poslužujejo posredovalnice »Marsta«, Maribor, Rotovški trg.
Dijaška preskrba »Marstan« ima še več naslovo o, dobri zreskrbi dijaštva.	422
Vinotoč »Štajerska klet«, Maribor, podzemeljski prostori Narodnega doma. Belo in črno vino ter jabolčnik. Podzemeljsko kegljišče. Mrzla in topla jedila. Sprejemajo se abonenti na celodnevno hrano za IO din. Vinotoč tudi čez ulico. Več sob za društva, klube, seje, sestanke in shode. Priporočata se Andrej in Mara Oset.	419 4-—1
Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
RADIO
aparate od dveh do deset cevi od 2000 D do 18.000 D. Specialiteta dvocevni refleks-aparat >Shipton« s popolno napravo do 4.500 D. Garancija za sprejem valov Evrope. Vse potrebščine za ra iio-amaterje. Najpreciznejši in najboljši materijal samo v
JR ÄDIO-ODDELKU
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani šla-ger-Trio »Santo-Ledovski-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Gospodarska pisarna, Maribor, Slovenska ulica 12. tel. 814.
Radio koncertni salon. Vsak dan koncerti. Prodajalci dobijo rabat. Zastopniki se sprejmejo. Ceniki na razpolago.
Sejem: Ljubljana — paviljon: športni oddelek. 424
Kašelj In hripavost
preženete takoj s svetovn oznanim
TZa čudoviti učinek prevzamemo t&ako sigurnost. Tra j-' nost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I —« 891, za 53 D (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekt!
Kupujte samo prvovrstno
: domačo svinjsko mast :
znamke Ji» P« znamke
Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovi! v Liubljani.
Najnižje cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sedih po SO, 1CQ.in 200 kg.
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO • cevi je
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR, Koroška costa št. 19.
Le najbolje je najceneje.
DOMAČA
ÌARmCA
VOLTA*»
MARIBOR
ra
B
B
B
B
B
B
B
B
B
ril
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
[i
Priporoča se
Tiskana si. Cirila v Marborn,
Za poljske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 om veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
Stenski kniži
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stressarsi«:! k*»iži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. ’Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo.’ prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
«««■■■»■■■■nMnnHHHaesBannnniiùf
la. semensko žito
(pšenico, rž im ječmen) lastnega pridelka prodaja oskrb« ništvo Scherbaum, Maribor, Grajski trg 7.
* « « m m m m m » im st m « m » m. m « m m nc m m g» m -*# si » m

Armin Ellinger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg fi»
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBil]
MERCEDES
pisalni strel.
Ivan Legat, Maribor,
specijalist za pisarn, stroje
Vetrinjska ulica 30
telefon 434.
/ j r.Tj-O j r.TjT'i ■ r/ r.M j n j n i m | m i m m j m j m m m Ir ^ m.M’1	i i ri
. A1 k. A ! V ■* j K A\ k. A lk.^1 K A j W A |>k%.{ ki A | k.Vi ki ! ki 1 ki j ki ki ki k.À j k.Aj'kV ! k. A j k. A j )L/A 1V A j V A\ Ik A
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru,
Stčloa ulica št. 6	r.nn.z.,	Stolna ulica št 6
ki obrestuje hranilne vloge po
i% in XO%
oziroma po 'dogovoru.

veiestji:LiBDijaaa,mt.e24,26j	Somišljeniki, širite naše liste!