Naročnina Dnevno izaaja se državo SHS meseCno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečino 33 Din nedeiHka Izdata celole no vJugo-•lavlfl 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglaso v i stolp. peM-vrsl« moli oglasi po I M In 2 D, večji oor za kandidaturo za skupščinsko predsedstvo. Za predsednika kandidira Ilija Mihajlo-vič. Radikalni klub je sprejel to kandidaturo soglasno in z odobravanjem. Izvolil je Ilijo M i h a j 1 o v i č a za radikalnega kandidata /.g skupščinskega predsednika. Mihajlovič je bil doslej predsednik finančnega odbora. Za tajnika NRS klub kandidira Lujo Valterja ir> Panto Jovauoviča. Tudi DS klub je soglasno sklenil, da ostaneta v predsedništvu slara dva člana, kakor dosedaj. Tako bo prvi podpredsednik Ku-j u n d ž i č, tajnik pa S t e v č i č. JMO klub je pravtako soglasno sklenil, da kandidira dosedanjega drugega podpredsednika g. H r a s n i c o. Tudi Jugoslovanski klub je sklenil soglasno, da kandidira g. Andreja B e d j a n i č a za prvega tajnika. S tem se je dosegel popoln sporazum. Jutri bodo predlagani kandidati izvoljeni. Hadfčeoci ubili doa muslimana r Belgrad, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) JMO klub je izdal sledeč komunike: »Včeraj popoldne je imel JMO klub svojo sejo, na kateri jc med drugimi poročal poleg drugih tudi Husein AUč o dogodku v Ce-tingradu. Klub je ugotovil, da je nn shodu v Cetingradu prišlo osem pristašev JMO, večinoma mladeničev, ki niso imeli namena motiti zborovanje, marveč so prišli iz radovednosti, kakor je sploh navada v teh krajih, da srredo pristaši posameznih strank tudi na shode drugih strank. Ko je Budisavljevič nazval predsednika JMO Spaha krvavim, sta dva pristaša JMO Mehmed Reg j i č in Osman Drahovič vzkliknila: »Živel dr. Spaho!« Tnkoj je po njima padlo več ljudi, ki so ju pričeli obdela vat i z noži tako, da sta kmalu oba na mestu obležala mrtva. Nuhalovie, ki je prišel na shod KDK kot zastavonoša HSS, je hotel preprečili pretep, Pritekel je na mesto pretepa, pa so tudi njega pretepi itako, da sp bori s smrtjo. Ubita Regjič in Drahovič sta razmesarjena. Še mrtva so tolkli z železnimi palicami. Preko njihovih trupel so Šli celo z vozovi. Klub ugotavlja, da narodni poslanec Ha-san Mitkovič nikakor ni v zvezi s cetingraj-skimi dogodki. Zato odbije vsako podtikanje, ki ga raznaša časopisje KDK na račun ugleda JMO kluba in njegovih prvakov. Zadeva je v rokah sodišča. Klub obsoja in ijajodloč-nejše zavrača od sebe in pristašev JMO, da bi oni delali nered in izvrševali nasilja.« Danes se zopet dela v vseh raidiiikih TPD Ljubljana, 19. okt. Danes se je delalo le v Trbovljah. Ker se ni delalo v Zagorju in v Hrastniku, so bili dirigirani vsi za Zagorje in Hrastnik namenjeni vagoni v Trbovlje, kjei so je zato nabralo dovolj vagonov. Zato se v soboto prične zopet delo v vseb revirjih Trboveljske premogokopne družbe, torej ludi v Zagorju in Hrastniku. Sestanek voditelev NRS r Belgrad, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik NRS g. Stanojevič je v teku dneva imel več konferenc z radikalnimi poslan'", med njimi tudi z g. Vukičevičcm. Na tem sestanku je prišlo 'o popolnega sporazuma med obema prvakoma glede na skupščinsko delovanje. UčšteSjski izpiti r Belgrad, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minister je izdal odlok, da izpite po čl. 80 zakona o ljudskih šolah lahko polagajo tudi tisli začasni učitelji, ki imajo celo srednjo šolo brez mature. Polaganje izpitov se bo vršilo v novembru. Poga ansa rraed SHS v Pariz, 19. okt. (Tel. »Slov.«) »Petit Journal« poroča, da je Francija zopet pričela s trgovinskimi pogajanji z Jugoslavijo. Jugoslovanski delegati so snoči prisfeli v Pariz. Danes bodo imeli poseben sestanek v trgovinskem ministrstvu. List ugotavlja, da francoske trgovinske zveze radi visokih postavk jugoslovanskih carinskih tarifov niso bile dojre. Zato je treba, da ima trgovinska pogodba zulo največje ugodnosti, in znižanje carine za 'otove francoske proizvode. Seveda je jasno, da bo tudi Francija priznala Jugoslaviji gotove olajlive. Posodo mesta Subotice č Subotica, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Neka tuja denarna družba je ponudila občini posojilo 2,000.000 dolarjev. Ker niso znani pogoji posojila, se ne ve, ali bo občina ponudbo sprejela. Radičevci nadaruiefo bol ___■ ■ «#0 ftt č Zagreb, 19. okt. (Tel. »Slov.«) »Narodni val« nadaljuje kampanjo proti hrvatskim škofom in katoliški cerkvi. V uvodniku, ki ga je napisal Dragan Bublič, navaja neko izmišljeno pismo škofa Akšamoviča, ki ga je poslal notranjemu ministru in predsedniku vlade g. dr. Korošcu ob priliki napada na dr. Ivami Ribara v Djakovem. V tem pismu, ki je brez vsakega dvoma ponarejeno, kot so bili ponarejeni že številni drugi »dokumenti«, ki jih liberalno časopisje servira svojim čilateljem, baje poziva Akšamovič dr. Korošca, da naj energično uredi, da se takoj odpusti policijski šef v Djakovem. »Narodni val« opremlja to pismo s takim komentarjem, da ga mi ne moremo priobčiti. Med drugim pravi, da je s tem pismom škof dr. Akšamovič osramotil katoliško cerkev in da se je dvignil proli hrvatskemu narodu. — Končno pravi, da tak škof ne more biti škof hrvatskega naroda. Če bo še ostal nadalje, ga hrvatski narod ne more priznati. Končno apelira na pristaše KDK proti škofu Akšamovlču. KDK noče v Pra$o 6 Zagreb, .19. oktobra. (Tel. Slov.«) Danes se je nadaljevala seja poslovnega odbora KDK. Sklenilo se je, da se pošlje predsedniku ČSR parlamentu Malypetru odgovor na poziv na zasedanje češkoslovaške-jugoslovan-ske medparlamentarne komisijo na parlamentarno sodelovanje. V iein odgovoru odklanja KDK sodelovanje na ioni zasedanju. (Po zadnji blamaži ni čudno, da si KDK nc upa v Prago.) Kako Angleži, kako drusi V Nemčiji je po vojni silovito aarastla so-cialno-politična in gospodarska literalura, ki se peča z delovnim razmerjem v Angliji in Ameriki in ki podčrtava razliko med nemškim in anglosaksonskim mišljenjem tako na strani delodajalcev kot delojemalcev. Tako krščansko-socialui kot socialno - demokratski' politiki naglašajo, da delovni in gospodarski nemški krogi še nimajo priborjene ideje pravega patriotizma, ki daje neko sknpno pobudo, skupno delo in ustvarja Nemca, ki misli na specialno vlogo nemškega gospodarstva doma in v tujini. Da naj bo torej nad interesi železno organiziranega delavstva in de-lodajalstva nekaj, kar bi naj postalo duševna lastnina vsakega državljana in kar bi v pravem razmerju samo koristilo obema taboroma, obenem pa blagostanje države. Z drugimi besedami: Da se nemški človek še ni znašel v svoji državi, da zlasti v gospodarskih ozirih ne najde pravega razmerja do te organične zajed niče. Posledice so iste kot pred vojno, ko je bil državljan pod varuštvom gospodstvene države. Delavski tabor je tostran, tabor kapitala ono-stran barikad, v sredi pa ni ničesar, kar bi oba vezalo, ampak le razdvojevalo, namreč bojno ozračje. Vse, kar se na delavski strani v sociaino-političnem oziru pribori, bodisi potom organizacij ali zakonodaje, se smatra na strani delodajalcev za usiljeno, plod brutalne sile in atentat na njihove žepe. Le nekaj mesecev in sicer neposredno po vojni sta se oba tabora v toliko približala, da je bilo mogoče sestaviti skupen odbor obeh glavnih organizacij, ki bi se posvetoval, kako priti na pota sodelovanja, kako trenja odstranjevati in kako uliti v oba tabora miselnost, da sta drug drugemu potrebna, domovini pa koristna. Mogoče, da pridejo s spremenjenimi razmerami na površje drugi nazori. V tistih letih neposredno po vojni je sila pritiskala enako na oba tabora. Nesiguren v svoji eksistenci je bil prvi kot drugi. Z rešitvijo države bo prišlo do rešitve stanov. Dejstvo je, da se je tedaj skupen odbor osnoval in da je posloval. Dejstvo je nadalje, da se je v tisti dobi uzakonila široko zasnovana socialno - politična zakonodaja. Res je, da je bil delavski sloj nadmočno zastopan v parlamentarnih, a tudi delodajalci »o tej zakonodaji pritrjevali. Sedaj je industrija na nogah in se vrača nazaj v redne razmere. Kar je najznačilnejše, je ravno to. da se države, ki se še bojujejo za odnos državljana do države in ki dru/.ahno šele nastajajo, ravnajo v svojih stanovih izključno po interesnih razmerah. Pred očmi imamo dva markantna slučaja zadnjih dni: Resolucijo angleških strokovnih zvez. da se štrajk obsoja, da se odobri skupen odbor z delodajalci in da se gleda na splošne angleške interese; v slučaju interesnih sporov pa stopi v direktna pogajanja, da ne pride do štrajka. Drugi slučaj pa je trenutni srednje-in severoevropski položaj, zlasti v Nemčiji, Češkoslovaški in Poljski, tedaj v državah, katerih državljani se za poslanstvo države v svetu šele bojujejo. V Nemčiji je trenutno v mezdnem gihanju tekstilna industrija zapada, Porenja vobče. V tem boju je padlo dvoje gesel: Delavstvo naj ne popusti, strokovne organizacije naj ne odnehajo! Delodajalci pa so mislili, da je prišel ugoden trenutek, ko se lahko napravi naskok na socialno zakonodajo in se odpravi predvsem obvezno poravnalno postopanje. Obenem pa izvaja pritisk na druge panoge industrije, naj skočijo na barikade in sprejmejo boj. Tedaj interesni boj v čisti goloti in sovražnosti. V istih ozračjih živita Poljska in Češkoslovaška. Na Poljskem vlada v okolici industrijskega središča Lodza splošna stavka. Oba tabora ženeta svoje interese do take skrajnosti, da je bilo pričakovati splošne stavke po vsej državi. Delavci pozivajo na skrajnost, delodajalci na skrajno trmoglavost. Popustiti — premisliti — nobeden! V Češkoslovaški pa so štrajki v rudniških okrožjih nekaj že tako vsakdanjega, da novi štrajk v Kladnu ni zbudil tiste pozornosti, kakor bi to človek po pravici pričakoval. Pa tudi drugi dogodki iz gospodarskega življenja te države so zelo zgovorni. Interes, dobičkarstvo in goli materiali-zem stavbne stroke se ni ustrašil niti pred smrtnimi žrtvami tistih, ki naj bi v novih stavbah udobno bivali oziroma so jih gradili; skrajno delavstvo pa je zopet zgrabilo po stavki in dvignilo skrajno interesne table celo pri nemem sprevodu nesrečnih žrtev. Kar smo hoteli v tem pregledu podčrtati, je torej to: Angleško gospodarstvo gleda s strani delodajalca kot delojemalca na splošne angleške interese, angleški imperij, ki, če prospeva, prospeva v angleškem zanosu in vsakemu v prid. Veliki rudarski štrajk naj bi bil po sprejeti resoluciji le obsojena epizoda. Anglež je do države in angleškega poslanstva v svetu že orientiran. Gospodarstvo držav in državljanov, ki sami sebe šele iščejo, kot v Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški, živi v štrajkih, kakor hitro so razmere količkaj redne in ni neposredne nevarnosti. Tu je odločilen osebni interes: Državljan še ni opredeljen do države. Moči Anglosaksoncev se torej že s tega »tališča ni čuditi. Tudi u Parizu se rušijo Briše Do sedat 23 mrtvih v Paril, 19. okt. (Tel. '»Slov.«) Katastrofa v Vincennesu, kjer se je včeraj podrla večnadstropna nova stavba, je zahtevala, kakor je sedaj ugotovljeno, 23 smrtnih žrtev. Osem so jih že potegnili izpod razvalin, 15 pa jih še pogrešajo ter ni niti najmanjšega upanja, da bi jih mogli rešiti žive. Razen tega je v bolnici več ranjenih. Samo trije delavci so se še pravočasno rešili iz poslopja, četrti delavec pa je še o pravem času skočil s prvega nadstropja na cesto in dobil pri tem samo majhne poškodbe. Danes dopoldne je reševalno moštvo našlo delavca, ki je ležal ranjen pod razvalinami. Oprostili so samo njegovo gornje telo, dočim so noge še pokopane pod razvalinami in so najbrže popolnoma zmečkane. Več dni bo preteklo, preden bodo mogli razkopali vse ruševine, ker je treba ocfpeljati 860 kub. metrov materijala. Pri reševalnih delih je zaposlenih 50 gasilcev in 50 pijonirjev, kateri se v par urah vedno menjavajo. Italijanski poslanik v Parizu je davi posetil kraj nesreče, ker je večina žrtev italijanske narodnosti. Nesreča v Vincennnesu se je zgodilo pod sličnimi Zeppelin bo odslej redno v Newyork, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Osebni tajnik dr. Eckenerja Ellen je izjavil, da se bo »Grof Zeppelin« vrnil v Evropo najbrže dne 27. oktobra. Prej pa bo napravil dva do tridnevni polet v srednje države Severne Amerike. Meseca novembra ali decembra bo »Grof Zeppelin«. napravil drugo vožnjo Nemčija— Amerika—Nemčija, po prezimovanju pa bo v prihodnjem poletju v času največje sezone potovanj Američanov v Evropo napravil več poletov hitro drugega za drugim. Ellen je dalje dejal, da upa, da bo prišlo do ustanovitve nemško-ameriške družbe za prekooceanski promet. Kakor se tu čuje, namerava promet s »Zeppelinom« financirati neki bančni sindikat pod vodstvom banke Dillon, Read et Co s pritegnitvijo Acceptance Banke ter banke Kuhn in Loebe. Ford je poslal v Lakehurst svojega prvega inženerja, da pregleda zrakoplov. O njegovi udeležbi dosedaj še ni bilo nobene odločitve. ..D 33" se razbil v Newyork, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Junker-sovo letalo »D 33*, ki je zgrajeno enako kakor letalo »Bremen«, je med poletom v Atlantic Ci-tc padlo na tla z višine 200 m. V letalu je bilo 8 oseb, od katerih je ena oseba mrtva, ena zelo težko ranjena, tako da bo najbrže umrla, ostali potniki pa so manj težko ranjeni. O Macdonafdu ni sledu v London. 19. okt. (Tel. »Slov.«) Ocean-skega letalca Macdonalda jc včeraj ob 12.39 videl neki holandski parnik 600 milj vzhodno od izhodišča Od tedaj dalje ni o leti'.cu uo benih vesti več. Parker Gilberf v Parizu v Pariz, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Repa raci j-ski agent Parker Gilbert je včeraj prišel iz Londona v Pariz, kjer se bo posvetoval s Poincarejem o reviziji Davvesovega načrta in o odločitvi končnega nemškega dolga. Nato bo potoval v Rim in Bruselj. »Petit Parisien« poroča, da sta Churchil in Baldvvin pri razgo-' vorih s Parkerjem vprašanje reparacij presojala zelo črnogledo. Vztrajala sta pri tem, da se je treba pri reviziji ogibati vsake obremenitve davkoplačevalcev. »Newyork Times« vedo že poročati o ustanovitvi nove Da\ve-sove komisije in naglašajo, da so mogeče bistvene olajšave, če bi mogla Amerika spraviti na trg velik znesek v nemških bonih. Romunija končno dobita posoiSo v Pariz, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Med Romunijo in neko anicriško-angleško francosko bančno skupino je bila sklenjena pogodba za posojilo. Za enkrat bo izplačanih 16 milijonov funtov, predvideva pa se, da se bo pod gotovimi pogoji posojilo zvišalo na 50 milijonov funtov. Gr5kc-bo"garska v Atene, 19. okt. (Tel. ».Slov.« ) Venizel,>s bo v kratkem predložil grški narodni skupščini pogodbo, ki je bila sklenjena med prejšnjim ministrskim predsednikom Kafandstri->om ;n bolgarskim zunanjim ministrom M)lovi.m. Stavka v Lod?u v Varšava, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji poskusi pogajanj za odpravo generalne stavke 1 v Loazu so se ponesrečili. ~*odjetni!.i računajo i s tem, da bo stavka propadla. Razpoloženje med delavci je zelo razburjeno. V Italiji dela o brez kra^a v Milan. 19. okt. (Tel. »Slov.*) Naknadno se doznava, da prošnja za pomiloščenjc med tem časom že ustreljenega komunista Delm-inuggiore na .Mussolinijevo povelje spi m ni ckolnostmi kakor v Pragi. Zgradba je bila Sestuadstropna iz železa in betona in se je v hipu zrušila. Kakor poroča očividec, se je zgradba razklala od vrha do tal, zamajala za eno sekundo in potem zrušila vase. Izpod razvalin se še vedno čujejo klici na pomoč in stokanje. Graditelj, neki Italijan Provini, je poskušal izvršiti samoumor. Smatral je, ker je z družino že stanoval v hiši, da so razvaline pokopale pod seboj tudi njegovo ženo in dva otroka, kar pa k sreči ni bilo res. Provini je izjavil, da je gradil hišo tako dobro in solidno, kolikor je pač mogel, ker je hotel sam stanovati v hiši. V Pragi do seda'' 46 mrtvih v Praga, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na Poriču so do sedaj potegnili izpod razvalin 46 mrtvih. Včeraj je bilo poslanih v Kaplice 15 krst s trupli tamošnjih domačinov, 10 žrtev je bilo pokopanih v kraju Besenice, v sosedni vasi Sv. Jana pa 5 žrtev. Pogreba teh žrtev se je udeležilo skoro vse prebivalstvo tamošnjih krajev. Žrtve iz Besenjc so bile pokopane v skupnem grobu. bila predložena kralju. »Popolo d Italia« p;še, da ta zločin ni dovolil nobenega kolebnnja. Hladnokrvni umor poštenih fašističnih deU-/< cev zanteva eksemplarično kazen. Apostolski nuncij v Parizu msgr Maglione, ki je prišel na dopust v Rim, je obširno poročal papežu o verskem položaju v Franciji. Na budimpeštanski univerzi je prišlo do velikih demonstracij proti židom. Za dvig naše železne industrije v Praga, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ze dalj časa se vrše pogajanja med Škodovimi tovarnami in Jugoslavijo o izgraditvi jugoslovanskih železarn in o udeležbi pri izkori ščanju bogatih železnih rudnikov v Jugoslaviji. Pogajanja so sedaj prišla v konkreten stadij. Jugoslavija se razen s Škodovimi tovarnami pogaja o udeležbi tudi s Kruppovimi tovarnami in z Vereinigte Stalihverke. ŠAHOVSKI TURNIR V BERLINU. v Berlin, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Da-nes se je odigralo 7. kolo, v katerem je Rubinstein premagal Tartakoverja, Capablanca pa Retija, dočim sta Spielmann in Marshall končala z remis. Niemcovič danes ni igral. Stanje: Capablanca 4i/2, Spielmann 31^, Tartakover 3, Niemcovič in Reti 2l/2 (1), Marshall in Rubinstein 2. HMELJ. Nlirnberg, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes ni bilo pripeljanega nobenega blaga na trg. Prodanih je bilo 50 bal, po ceni za Ilaller-lau 200—220. Položaj neizpremenjen. KOVINE. v London, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ba« ker: per kasa 65.4375, tri mesece 65.9375. Elektrolit 71.25. eBst Selected 68.5. Strong 96. Cin: per kasa 224.75, tri mesece 222.5. Svinec: bližnji 22.1875, tuji 21.875. Cink: bližnji 24.0625, tuji 24.3125. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro: 23. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram: 16.25. Platina: surova 17, odelana — Srebro' 26.5625. Zlato: 84.11.5. Kdo podaljšuie življenje skupščine Glavni slovenski organ SDS piše, da samo režim podaljšuje življenje skupščini. Če ne bi bilo režimskih intrig, bi že davno bila okrnjena skupščina razpuščena in obvarovana država pred veliko škodo, ki jo povzroča odsotnost 87 poslancev KDK. Kakor se vse te jeremijade esdeesarskega organa lepo slišijo, tako pa v resnici niso nič drugega, ko prazne fraze, ki naj prikrijejo resnico. Zato par besed o tem, kdo je tisti, ki dejansko podaljšuje življenje okrnjene skupščine. Po parlamentarnem običaju se razpušča skupščina ne samo delavoljna, temveč tudi iz nje ne more sestaviti nobene delavne večine ali če je bilo postavljeno kako novo vprašanje, da je stvarno utemeljen apel na narod. Nikdar in nikjer na svetu pa se parlament ne razpušča zato, ker to zahteva opozicija. Kajti to bi bila že diktatura, ne pa parlamentarizem. Vsi vemo, da v naši skupščini ni prvega vzroka za razpust skupščine, ker je naša skupečina ne samo delavoljna, temveč tudi delazmožna. To je naša skupščina tudi odlično dokazala in zato tudi popolnoma odpade prvi vzrok za njen razpust. Ne pa brez krivde opozicije, ki je nastopala v skupščini vedno s tako resnično taktiko in s tako izzivalnim postopanjem, da je spremenila koalicijo vladnih strank v »trdi grad«, kakor je dejal g. Davidovič. Samo krivda opozicije je, če je danes situacija takšna, da je danes absolutno nemogoča druga parlamentarna vlada od sedanje. Ne režim, ampak nesposobnost opozicije predvsem ohranja sedanjo skupščino in nerodnost opozicije je tudi glavni vzrok, da je sedanja vlada tako trdna. Krivda opozicije pa je še mnogo večja in samo zaradi nje ne obstoji danes niti drugi vzrok za razpust skupščine. Če se hoče na narod apelirati, potem je treba tudi vedeti, kaj se bo narod vprašalo. Opozicija sicer mnogo govori o reviziji ustave, o enakopravnosti, o novem režimu in sličnem, toda vse to so samo prazne besede, ki nič ne povedo. Če hoče kdo govoriti o potrebi revizije ustave, potem mora najprej povedati, k a j naj se revidira in kako naj se glase nove ustavne določbe. Naj pa kdo danes še tako pridno čita vse kilometerske dnevne izjave g. Pribičeviča in drugih šefov KDK, vendar o tem ne bo nikdar zasledil niti besedice. Nihče v državi še ne ve, kako si KDK predstavlja revizijo ustave, vseeno pa naj se potrošijo milijoni in milijoni denarja za apel na volivce! Takih nemogočnosti pa seveda ne more odobravati noben vesten državnik in zato so volitve tako dolgo nemogoče, dokler ne bo položaj razjasnjen. Mesto da gospodje od KDK venomer le govore, naj tudi malo delajo in napravijo nov ustaven načrt, naj pripravijo material za apel na narod in potem se bo la takoj uresničil. Dvajseti junij ni v tem vprašanju noben argument, ker je več ko jasno, da noben trezen volivec ne more odobravati Račičevega umora.To je jasna stvar in nje ne more uvideti le tisti, ki hoče za vsako ceno iz umora kovati političen kapital. To dejstvo pa je argument proti volitvam in že celo silan, ko je splošno znano, da bi nekateri hoteli z vo-livnim bojem samo še povečati nasprotja in razpaliti ljudske strasti do skrajnosti. Vsak v državi to vidi, le merodajni državniki naj bi tega ne videli, temveč na ljubo demagogom od KDK spravili državo v najnevarnejše stanje! Ne, gospoda, tega veselja vam nihče v državi narediti ne more, razen če dela očitno proti državi. Ne režim, ne režimske intrige, temveč opozicija in njene nesposobnosti ohranjajo skupščino pri življenju. Taka je stvar in tako pravi zopet na noge postavljena resnica. »Avtentične informacije" Ker politika KDK ne vzbuja več posebne pozornosti, kljub temu, da gospod Svetozar Pribičevič vsak dan narekuje novinarjem dolge izjave, so se vrgli kadekaši na škoj lovsko konferenco v Zagrebu. Pomislite, sam p„a-pež, zastopan po svojem nunciju, se zanima za politiko Svetozarja Pribičeviča in dostojanstveniki cerkve se pod predsedstvom papeževega »legata« (tako ga titulira »Obzor«) posvetujejo, ali bi držali z dr. Korošcem ali pa dali ogromno silo katoliške cerkve na razpolago kmečko-demokratskemu bloku! To je gotovo nekaj takega, česar zgodovina ne beleži tako često. Če bodo škofje izrekli svoje simpatije Pribičeviču, se bo slavni »pre-čanski blok« lahko izpremenil kar v katoliški blok s papeževim blagoslovom, če pa ne, bo kmečko-demokratski tisk imel priliko še bolj napadati cerkev in škofe, jim sumničiti kot antinacijonalen element ter hujskati zoper Vatikan. In svobodomiselna žurnalistika je začela delati z vso paro ter pošiljati v svet »avtentične informacije« o škofovski konferenci, s katerimi še danes zabava jugoslovansko publiko. Ker so tudi škofovski šoferji in lakaji skrajno rezervirani in dostojanstveno hladni ter molčeči, kakor namiguje »Obzo-rov« intervjuvar, ni težko uganiti, da so vse te informacije goli in čisti izumek Pribičevi-čeve štampe. Tudi gospod V. V., ki se po »Jutru« naravnost smešno baha, kakor da se z vsemi škofi tika, si je seveda od prve do zadnje črke vse sam izmislil. On zna sicer, kakor sam zatrjuje, čitati komunikeje med vrsticami, tako da ga vsa diplomacija katoliške cerkve ne more prevarati, toda komunike je tak, da tudi največji diplomat ne more za njim čitati ničesar. Kar pa je monsignor Pel-legrinetti govoril, to je gospod V. V. mogel slišati kvečjemu, poslušajoč ga za vratmi, pa je zato ujel le približen smisel, kakor sam priznava, kljub temu, da navaja »nuncijev govor« v ušescih! Ker pa je ta »govor« naravnost gorostasen po vsebini in stilu, kakor ga v nobenem slučaju ne bi rabil noben vatikanski diplomat, je jasno, da se je rodil samo v plitvi fantaziji »Jutrovega« informatorja, ki ne ve, kako bi tolmačil skrivnostno-poredni izrek nunoija Pellegrinettija, da Cerkev gleda tudi na naše notranje zadeve in zadcvice »sub specie aeternitatis«. Zdaj si KDK beli glavo, kaj naj to pomeni in polni predale svojih listov z versko- in državnofilozofičnimi razmišljanji, poslanec Košutič pa otvarja nad vse ostro kampanjo proti klerikalcem, nunciju, katoliški cerkvi etc., ki se ni hotela udinjati v mizerno politiko radičevcev. Katoliška cerkev bo to nad vse ostro kampanje »sub specie aeternitatis« zelo lahko prestala kmečko-demokratska koalicija, ki jo odklanjajo po vrsti vsi inozemski suvereni in politični liderji, si bo pa morala poiskati drugega zaveznika, če ga bo našla. Novsa^ka vremenska napoved. Oblačnost se bo zvečala v celi državi. Vendar zaenkraf dež j. še nc bo, kakor tudi ne močnejših vetrov.