Pesniška angažiranost v zgodovini Dve pesmi — dva svetova. Vmes skoraj trideset let. Angažiranost nič manjša kot pred desetletji. Kaj se je torej spremenilo? Čas? Ljudje? Oboje? Dela čas ljudi in ljudje čas? Ali eden drugega? Če je tako, naj velja angažiranje odpravljanju vsega, kar malici človeka zaradi časa ali narobe. Vemo, kakšen je človek po dobrem in po slabem. Iz majhnega capinstva običajno zrastejo velika lopovstva. In vemo, kako krvava je zgodovina. Jaz pa sem za lepega, vrednega človeka, kakršnega so si zamišljali velikani človeške misli in srca. Ne samo tisti znani, s peresom v roki, tudi (ali predvsem) tisti velikani odrekanja in požrtvovalnosti z raskavo dlanjo in neznanega imena, v ječah, s puško v dlaneh. Kako gospodarimo z njihovo dediščino? Sem za angažiranost, ki razvija in gradi v smeri bogatejše in večje človečnosti. NE MISLI VEČ NAME, Pod noč NA NAS ko zvezde sijo preko koč in veter otožno nad nami šušti, te vidim: Vidim tvoje bele lase. Vsaka teh nitk je prečuta noč, ko si zagrebla obraz med roke. Vidim žalostne gube okrog tvojih oči. Iz vsake teh gub žari obup in kriči: — Ali moj sin še živi? — Vidim tvoj bledi obraz. Taki smo si mi sred prsti, ki smo vso svojo kri dali po kapljah zase in za vas. Ivan Minatti (1924) 407 408 Ivan Minatti Vidim tvoje bele lase in žalostne gube krog tvojih oči, vidim tvoj bledi obraz. O mama, ne misli več name, na nas. Mi smo seme za boljši čas, mi vsi smo zrnje za boljši kruh. Iz naših razbitih kosti že rase pšenični klas. O mama, ne misli več name, na nas! SEMENJ Vse je na svojem mestu v predalčkih kot v dosjeju ali v slovarju po okusu in pameti sejmarja toda kdo more kaj za to kdo more kaj Velike mogočne besedice v oblekicah navdušenja čisto take kot zaresne pa besede v čipkah sladke s poklončki spreminjajočih se barv in pomenov praktične za vsako priložnost pa besede v škornjih in opasaču pa v tolarju kot V imenu . . . ali Razidite se . .. narahlo zataknjene v nožnici in vselej budne vse so na svojem mestu V predalčkih tudi take samo bolj zadaj sramežljive in brez cene kot resnica, poštenost ali kar je še takega davno pozabljenega pokončnega in dedno obremenjenega po materi in matere materi 409 Pesniška angažiranost v zgodovini Vse je na svojem mestu po uvidevnosti sejmarja stari mrtvaki samo da bolj zadaj varno spravljeni v muzeju trikrat zabiti z žeblji preteklosti živi mrtvaki v sedlih za konjsko glavo višji od mrtvaških pešakov vedno spredaj vedno spredaj za konjsko dolžino in vselej v sedlih vse je na svojem mestu in strašno žalostno stojnica upanja in neizpolnjenega manifest genijev in šarlatanov zanesenjakov in samomorilcev ples lutk ples nasmejanih mask z neresničnimi obrazi vsakdanjosti vse je na svojem mestu in strašno strašno žalostno kot svetniki v pratiki