Splošne vesti. — Redukcija nadzorniških okrožij. Po* verjcništvo UJU je ob priliki sejc glavnega odbora UJU in avdijence pri ministru pro= svete vložilo posebno spomenico v zadevi redukcije nadzorniških okrožij. Obrnilo se je na našega rcferenta v ministrstvu pro^ svete, da podpira zadevo v zmislu podprtega predloga in je storilo korake pri drugib merodajnih faktorjih, da se redukcija prc= preči, oziroma kolikor mogoče otnili, po? sebno pa, da sc izvrši le redukcija, ne pa kaka partizanska izmenjava nadzornikov. Sklicalo je tudi posebno anketo nadzorni« kov v Celje. Akdja poverjeništva je uspela v toliko, da ostanejo na podlagi odločbc ministrstva sledeča nadzorniška okrožja: Ljubljanska oblast: 1. Brežice, 2. Črnomelj, 3. Kamnik, 4. Kočevje, 5. Kranj z radovljis škim okrajem, 6. Krško, 7. Laško, 8. Litija, 9. Ljubljana — mesto, 10. Ljubljana — oko= lica vzhodni del, 11. Ljubljana — okolica '/apadni del z logaškim okrajem, 12. Novo mesto; Mariborska oblast: I. Celje, 2. Dol« nja Lendava, 3. Gornjigrad, 4. Ljutomer, 5. Maribor destii breg s konjiškim okrajem, 6. Maribor lcvi breg, 7. Murska Sobota, 8. Ptuj, 9. Slovenjgradec z Dravogradom, 10. Šmarjc. Personalno nadzorniško vpra^ šanje še ni rešeno. — Likvidacija ukinjenih šolskih n.ads zorništev sc mora izvršiti do 31. julija t. 1. s tem, da morajo nadzorništva prenesti vso imovino in arhive na nov sedež. — Potnina in dnevnice sreskih šolskih nadzornikov se bodo za šolsko leto 1927./28. izplačevak iz partije 303, pez. 1. in 2. bud* žeta ministrstva prosvete. — Učitelji srbohrvaščine. Ministrstvo prosvete se je postavilo na stališče, da v bodoče ne bode nastavljalo več piosebnih učiteljev za srbohrvaščino na osnovnih in meščanskih šolah v Sloveniji in to iz raz= loga, ker bo v najkrajšem času zadosti raz^ rednega učiteljstva usposobljenega za po= učevanje srbohrvaščine. Ker ne bode po= tem več nikake potrebe za posebne učite= lje, odpadejo nadaljnja imenovanja. — Ukinitev razredov na osnovnih šo= lah. Kakor poročajo listi je ministrstvo prosvete ukinilo zaradi štednje mnogo raz^ redov in vzporednic. V Sloveniji je priza^ detih ca. 50 razredov. Ne^katere šole so bile zaradi premalega števila otrok skrčene na manjrazredne. Več šol, ki imajo dovoljno število otrok, je pa razširjenih v večraz^ redne. Normala za število otrok v mestih na učno osebo mora biti 30. Ministrstvo je zahtevalo tudi zadostno število učnih oscb tam, kjer jih sedaj ni. — Novl učni načrt, ki ga je izdalo pro* svetno ministrstvo za leto 1926./27. je vzbudil mnogo nevolje med učiteljstvom. Izde^ lan je bil brez sodelovanja glavnega pro^ svetnega sveta in brez učiteljskega Udru= ženja. Ministrstvo je uvidelo sedaj, da bi se dal ta načrt izboljšati, zato je naročilo glavnemu prosvetnemu svetu, naj sporaz^ umno z UJU popravi letošnji načrt tako, da se bode v bodočem šolskem letu pouče= valo v osnovnih šolah že po novem pos pravljenem učnem načrtu. Ta pa bo v ve* ljavi le dotlej, dokler ne bo izdelan nov dcfinitiven učni načrt. — »Narodna Pro; sveta št. 42., 43. in 44. prdnaša osnutek po= pravljenega učnega načrta. Po tem osnut?ku naj bi se pouk priredil na praktičnejši na= čin. Stvarni pouk v prvem in drugem raz* redu naj se poučuje skupno z maternim jezikom in nc kiot poseben predmet. Tudi ročna dela naj bi se ne poučevala kot po* seben predmet, temveč je ddo uvedeno kot princip v vse predmete in to v smislu projekta novcga šolskega zabona. — Ukinjenje razredov zaradi pomanj^ kanja šoiskih sob. Kakor poročajo listi je ministrstvo prosvete pričelo izvajati na; čelo, da je potreba za vse razrede in vzpo-, rednice dobiti potrebne učnc prostore in ne sme pouk trpeti zaradi prostornih ne^ prilik. — Učiteljice ženskih ročnih del. Kakor se čuje, je prosvetno ministrstvo ponovno odredilo, da se nanovo sploh ne nastavi no* bena učiteljica za ženska ročna dela. — Nemške vzporednice na kočevskih šolah in šole z nedržavnim jezikom. Kakor poročajo listi se bo pričela za nemške in drugc -vzporednice strogo izvajati točka 3. uredbe ministrstva prosvete O. N. br. 32.580/25 objavljene v 20. br. Osnovne Na* stave. — Izobraževalni tečaj, ki ga je names ravalo pov. UJU prirediti za učiteljstvo skupno s ped. krožkiom v Mariboru, se bo vršil mesto v Mariboru v drugi polovici av» g.usta v Ljubljani. — Zaposlitev odvišnjih učnih oseb. Ministrstvo stoji na stališču, da ne smeta biti v nobcnem slučaju zaposleni po dve učni osebi v istem razredu. Tudi ne dovo« ljuje, da bi se zaposlovalo učiteljstvo v pi^ sarnah šolskih upraviteljev. — Nagrade društvom in kulturnim des lavcem v Slovenijii. Uprava -kraljevega fonda za nagrado dela na kulturnem, go* spodarskem in prosvctnem polju je pri^ znala med drugim za letošnje leto sledeče nagrade: 25.000 Din Engdbertu Ganglu, obl. šol. nadz. v Ljubljani, 10.000 Din Pro? svetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Din Izobra^ ževalnemu društvu na Jesenicah in Kolu ju« goslov. sester Moste^Sv. Pcter v Ljubljani, 5000 Din Josipu Lapajnetu, šolskemu upra= vitelju v Cerkljah, 5000 Din Stanku Gra* dišniku, učitelju v Št. Ilju in Josipu Lustiku, šolskemu upravitelju v Prekmurju. Nadalje po 5000 Din Jakobu Špalirju, gozdarju v Mariboru in Viktorju Engemanu, gozdarju pri Jelšah. Po 2500 Din Sokoliskemu dru= štvu v Gornjcm Logatcu in slovenski župi skavtov v Ljubljani. — Redukcija osemrazrednic. Kakor po« ročajo listi se osmi razredi spoje s sed= mimi in se obdrže samostojni osmi razredi le v krajih, kjer ni meščanskih in sredftjih'-" šol. v — Projekt pravil UJU. »Narodna Pro^ sveta« je začela v 43. števiiki priobčevati nova pravila UJU. ki jih je izdelal na pod* lagi predlogov poverjeništev Izvršni od^ bor UJU. Projekt priobčimo v »Učit. Tov.«, ko ga prejmemo, v celoti. ; — Oprostitev šolsk|jh ,upravitelje\^ ,fe več kot 10 razredov oziroma vzporednic razrednega pouka. Kakor poročajo listi jc ministcr prosvcte odredil, da so upravitelji oproščeni razrednega pouka, če imajo več kot 10 razredov in vzporednic, ne všteje se pa v iste razredov otroških vrtcev in drugih šol pod istim upraviteljstvom. — Pritožba na Državni svet. Tov. Sima Simič, učitelj v Borči pri Pančevu, je vlo* žil pritožbo na Državni svet proti odred« bam o disciplinskih sodiščih in o šolskih odborih ter utemeljuje svojo pritožbo s tem, da sta omenjeni odredbi v nasprot^ stvu z ustavo. — Učitelji na razpoloženju morajio do 15. julija t. 1. vložiti prošnje, da se jih na* dalje zadrži v učiteljski službi sicer jim z 31. avgustom prestane služba in se jim ustavijo službeni prejemki.  Kljukarji ir enorazrednice. Iz različ= nih člankov v našcm listu se da skkpati da v naši lepi domovini le še ni izumrl rod s skrivljeno hrbtenico in z belino v zavitih očeh. Jaz, ki spim Matjaževo spanje v hn= bih, ne vcm dosti, kaj se godi po svetu m sem že skoro pozabil, da je bilo včasih jako uspešno dclo pritiskanjc kljuk. In zdaj — da se ta doba ponavlja? V zgodovini po= navljanje ni nič nenavadnega. Tako n. pr. današnja državotvornost in antidržavnost ni prav nič različna od bojev starih Grkov za državo iB' proti državi, ko je moral Sokrat kot protidržaven element umreti, da so lažje in brez glavne kontrole živeli sofisti in vsa* kovrstni trebuharji. — Pa kam sem zašel! Ne mislim namrcč pisati o zgodovinskih dejstvih, ker nimamo navade, da bi se pri tcm kaj učili. Pač pa bi rad načel nekoliko dclikatno zadevo o službovanju na samotnih enorazrednicah v oddaljenih krajih. — Pn nas jc bila in je še navada, da pošljejo tja koga, ki je ostal po dovršeni maturi brež botra. Mnogi, ki imajo debelo žlahto, si zna, jo že pred maturo poiskati toplo gnezdo, kjer po njih mnenju ne brijejo ostre sape nckulture. Že več let opazujem, da so neka* teri iz takoimenovanih višjih slojev nastav* no prijemati za kljuke, so pa potisnjeni v kak pozabljen kot, kjer čakajo leta in leta odrešenja, da se jih žc loteva obup nadrživ« ljcnjem. Nc rečem. da je v tem protežiranju kaka posebna hudobija, namenoma izvrše* na. Je pa poseben znak našega časa: ohlap* na morala, neke vrste lahkomiselnost, češ, tega ali to poznamo, pa naj gre sem, oni ne> znanec bo žc zadovoljcn za začetek kar mu damo. Splošna dnteligenca navadno ne pride v poštev. Potem dajo takemu pregnancu na pot tolažilno bescdo, da je to samo za kako lcto in da ima pozneje prednost za boljšt mesto. Te obljube pa navadno toliko držijo kot laška zvestoba. — Kam vodi te vrste morala nam pojasni sledeči slučaj, ki se je baje zgodil nekje v Sloveniji. Pride nekdo v neki kraj in se javi pri tovarišu voditelju nekako tako4c: »Prišel sem za par mesecev semkaj, dokler sc ne dobi zame kako boljše mesto. Imam namreč protekcijo ...« Čc bi bil jaz voditelj, bi bi! odgovoril tako=le: »Prosim vas častd vredni tovariš (ali tova* rišica!), da bi se vrnili h gospej Protekciji, da Vam s prvim nakaže plačo na svoj konto. Mi drugi smo namreč državni učitelji.« — Take stvari se dogajajo, ker noče še umreti gospa Protekcija in ljudje nimajo toliko moralne sile v sebi, da bi polomili vse klju= ke do nje. Pridemo zopet do stare, tbčke: •Vzgoja našega naraščaja jfc pod ničlo. Če je oni tako naredi! — bom pa še jaz. To je morala naših dni. —• Sklepilo se je že b tera, da bi dajali učiteljem pp' samotnih enoraz= rednicah posebne doklade. Na vsak način bi morala imcti oblast do takih učiteljev malo vcč obzirnosti. Po prycm letu izkušnje naj bi se vsak izjavil, če je.voljan še nadalje ostati tam. Dobili bi se gotovo pri tej ob^ zirnosti tudi močni ljudje, ki bi dvignili sta* nje teh. šol, videč, da se upošteva njih te« žavno delo. Kajti delovanje na takih šolah zahteva »človeka in pol«. Slabotnež obupa in sc izgubi, dostikrat za vedno, če ne najde pravočasno sočloveka, ki1 ga. ume dvigniti. — Napisal sem to ne da bi mislil koga pri tem žaliti. Povdarjam, da- protežiranci sami dostikrat niso toliko krivi kot strici in tete. zlasti še, če je njih politjčni režim na površju. In s to moralo moramo pomesti sami. — Dobro bi bilo, da bi ifnela organizacija take tovariše v evidenciv in žabranila podobna zapostavljanja. — Łar. ' — Neprijeten ineide^ti Na binkoštni ponedeljek- se je vršdl: v Kamniku .»planins ski dan«, vseh gorenjskih planšarjev. Zbb; rovanje je bilo zelo stvarno, referati razme= ram primerni, soglasje občudovanja vredno. Iz ust vseh referentov je odmeval klic po dvignjenju strokovne izobrazbe naših agrar* cev. Povdarjalo se je, da se naše ljudstvo ne interesira za kmetijsko strokovno literaturo, ne za strokovna predavanja. Ob re* kapdtulaciji je neki' govornik povdarjal, da je treba dvigniti strokovno izobrazbo potom osnovnih šol. Pripravljen je načrt, da se za 13 in 144etnc otroke uvedejo zimski kme= tijski tečaji. V ta namen nam bo treba dob= rih učiteljev. Na žalost mora konstatirati, da učitelji sami niso kmetijski veščaki. Kot »vzgkd« navaja, da je nekoč zasačil otroke, ki so s ceste metali kamenje na njivo. Na njegovo vprašanje, zakaj da delajo takp škodo, so mu odgovorili, da je uoitelj na ioli priporoča!, naj kamenje spravljajo na ljivo. Glasen posmch je zaoril po dvorani. ^eumesten izpad sem omenil v toliko, da )i zbrani kmctovalci — večina gorjancd — le ponesli na domove utise, kakor da so ičitelji pravcati kmetijski bedaki. Značilno e, da si je par strokovnjakov zabeležilo ta zpad in da bi oni sami omilili neprijetno •rimero. Po zborovanju je neki kmetsiki ant povdarjal, da je sigurno kak tako »ne= lmen« učitelj v kraju. — Gospode, ki še Ivomijo o učiteljski kmetijski izobrazbi, >pozarjamo, da vse delovanjc Sadjarskega Iruštva vodi učitelj Andr. Skulj, da se je iebelarstvo dvignilo po učitcljih (FTumek) n da se je mnogo uoiteljev na s\x)je stroške ldeleževalo kmetijskih tečajev na Grmu, v tmctijski stroki sami pa se udejstviti ne norejo, ker nimajo na razpolago primernih zemljišč Z nesoglagjem med šolo in kme= om se kmetijski stan ne more dvigniti. Unr^nUčUelj?ki tečai[ za kmetijski 'pouk. m? Cclh,PC-Cla "C kmcJJJskc §ole v St. Jurju Eredviden Jnavlja' da je V ^tošnjem letu fečai ni „, a ZaV^du 5=tedenSki učiteljski mmistrstva nSCdaj dosPel° šc odohrcnje mmistrstva. Uprava je vložila tozadevno prošnjo za pettedenski tečaj od 11. julija do 14. avgusta, nato so pa dobile vse kme= tijskc šok poziv od mindstrstva v koliko želijo imeti učiteljske tečajc, da jih mini* strstvo organizira enotno. Kaikor hitro do= spe odobrenje tečaja in tozadevnega kre= ddta, se termin za prijave in početek tečaja razpiše. Sprejelo se bo okrog 20 učiteljev, najbrže z brczplačnim stanovanjem ter proti delni odškodnini za prehrano na zd> — Izobraževalni tecaj učiteljskega dru= štva LJJU za kočevski okraj se vrši dne 2.. 3 in 4. julija t. 1. v Kočcvju in ne v Ribnici kot je bilo javljeno v 43. številki »Učit. To* variša«. — Dnevi so se morali spremeniti zaradi pokrajinskc skupščinc. Iz okraja so do scdaj prijavljeni že 24 člani. Stanovanja so preskrbljena brezplačno, oziroma za ma* lenkostno odškodnino. — Odbor. — Kateri učitelji se morajo staviti naj« prej na razpoloženje. Principi, ki se jih drži šolska oblast so sledeči: 1. Oni, ki niso dobili službenega mesta z razpisom; 2. m!a.jše učiteljstvo. ki jc v poskdnjih dveh letib iinelo več bolezenskih dopustov; 3. učiteljice, ki so poročene z dobro situ« iranimi soprogi. — Kolikor šolskih sob, toliko razredov. Ministrstvo prosvetc je nameravalo zapreti vse one razrede, za katere ni posebnih sob. Na ta način je nameravalo pospešiti zidavo šol in učnih sob, da pridemb do normalnih iazmer. Za enkrat ie pa moralo ministr« stvo opustiti ta načrt, ker bi bila njega iz« vedba na škodo šolstva in ni bilo računati z uspehom. Krajevni šolski odb»ri dobe le nalog, da preskrbe v gotovem času potreb« ne prostore. — Gospod minister pro^vete je odločil, da morajo prosvetni oddelki pozvati vse učitelje, ki dovrše do 31. avgusta t. 1. 35 efektivnih službenih let. da vlože takoj prošnje za stalno upokcjitev. — Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega kta 1927./28. bo izpraz^ njenih več mest na meščanskih šolah ma= riborske oblasti. Učitdji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole. naj vpošljejo nekolko= vane prijave po uradni poti (potom šolskes ga upravitelja, ki vpošlje prijavo sreskerriu poglavarju) do 1. junija 1927 velikemu žti? panu mariborske oblasti (prosvetncmu od« delku) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datuni in uspeh usposobljenostnega izpita ter sku? pino predmetov, za katere se pTOsilec za* nima. -. — Delitev razredov z >nad 50 otrocfc Kakor poročajo listi je ministrstvo pro« svete odobrilo, da se lahko otvorijo vzpo^ rednice, če je nad 50 otrok v enem razredu in če je prostor za vzporedraoo dan, da se lahko y njem poučuje s polnim številoip tedenskih učnih ur. — Koncert Pevskega zbora učiteljstva UJU. V nedelja ^9. junija rab 15. uri pri* redi pevski zbor koncert v Št. Vidu, ob 24 uri pa na Vičtii \ Program: Žganc: Man& (medjiraurska). Adamič: Vragova nevesta, Mokranjac: Mekain- (turška). Lajovic: Ve? seli kolednjki in Gozdna samota. Konjovifc Vragolan. Žganc: Zibu kaju. Gotovac: Srnis ješno čudo, Jadavanka za teletom in Prigo? vor. Vstopnice so že v predprodaji. Tova= riši in tovarišice, S svojo navzočnostjo in priporočanjem žrtvujete tudi vi svoj dclež za našo skupno stanovsko stvar. — Uporaba učbenikov v osnovnih šq< lah, Ministrstvo prosvete je odredilo, da se- stnejo uporabljati v osriovnih šolah le knjige. državnega izdanja, kd imajo odobri^ tev od ministrstva.  — Maturantoln ljubljanskega učiteljit šČa iz leta 1907. Določeno je, da se vrši se* stanek 2. in 3i julija v Celju. Jeršetov Jože preskrbi prostor ,in prenočišče. Natanč^ nejŠi prograrrt zadnji teden. — Na vpraša« nje, velja poziv tudi dekletom, odgovar* jam: dobro došlc, a pozivljati jih na sesta^ nek nrsem pooblaščen. Zdrarni se ena; mcšana družba bolje vleče. — Grčar Tit. -— Maturantinje učiteljišča pri uršulins kah iz leta 1907. iskreno vabim glasom dos govora ob naši 15«letnici, da se gotovo prav vsu udeleže 20=ktnice, ki smo j,o z najbliž« njimi dogovorile za dan 19. avgusta t. 1. v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Pri; glase in eventuelne predloge z& morebitni posebni program sprejema Anica Lebar, strdkovna učiteljica, Ljubljana, Flojrijanska ulica 7. Na vcseto svidcnje! — Ročni katalog za leto 1927./28. izidc prve dni avgusta t. 1. v Učiteljski tiskarni. Ker vsebuje ta priročna knjižica poleg obi* čajnega gradiva vse najnovejše odredbe in izpremembe, naj si jo vsaka učna oseba pravočasno naroči. — Adlešiči ob Kolpi. Tovariši in tova* rišice! Po Sloveniji potuje človek, ki se ižs daja za mojega bratranca ali strica — izdal se je v Krškem srezu tudi za mojo osebo. Dotičnik je brez vsakega poklica. Izjav= ljam, da s to osebo nisem v nobenem so* rodstvu; v mojem rojstnem kraju je nani^ reč vcč družin, ki se pišejo Sumperer. Pro= sim, da vzamete to na znanje. — I. Sums perer, šolski upravitelj. — Izlet na Balkan. V času od 21. julija ao 2. avgusta t. 1. napravi »Probuda« poto* vanje preko Zagreba, Subotice, Žombolje, Orsove v Bukarešto. Od tam 'preko Konstanze po Črnem morju v Konstan< tinopel. Vrnitev sko^i Svilengrad, Plov. div v b o f i j o ter Niš in Beograd. Natanč^ nejse podatke daje Gospodarski odsek »Probude«, t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani. Prijave do najkasneje 20: junija — DRUŽBA SV. CIRILA 1N M.E> TODA je edina družba, ki podpira šoi* stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto' rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! — Izlet v Nemčijo. »Probuda« priredi skupno izlet v Nemčijo od 10. do 23. avgu* sta t. 1. Obiščejo se sledeča mesta: Miin* chen, Niirnberg, Frankfurt a. M. (Kjer se vrši do 28. avgusta internacionalna razstava »Godba v življenju narodov«). Hannover, Hamburg, Dresden, Praha, Wien. Prijave do 1. julija t. 1. Podrobni podatki se dobe pri Gospodarskem odseku »Probude«, t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani. — Razstava na obrtno=nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Na binkoštnd poneddjek sem si ogledal na Št. Vidski šoli prirejeno razstavo risalnih in pisnih izdel= kov tamošnjih vajencev, kakor tudi ono iz= delkov pomočniške preizkušnje. Razstava je bila prirejena v okusno okrašeni risalndci. Izmed številnih strokovnih risb so prevla= dale one detajlov v naravni vdikosti, kar je tudi iz praktičnega stališča povsem pra= vilno. Ravno po teh risbah sem uvidel, da ima šola rutinirano učno moč, ki ve in zna uveljavljati praktične potrebe obrtnikove. Risbe projekcijskega risanja so bile točne, onc prostoročnega risanja lične in primerne. Vse pa opremljene s prav lično pisavo. Pis= ni izdelki iz knjigovodstva, spisja, račun« stva, so lični tako po obliki, kakor pravilni po vsebini. V premnogih scm zasledil prav čedno izpisane pisave. Prav dober vtis so napravili res lično izdelani objekti pomoč« niške zadružne preizkušnje, kateri vsi so bili opremljeni s strokovnimi škicami. Razstava dela v vsakem oziru čast pridnemu učitelj= skemu zboru, kateremu je na uspchih le ča= stitati. K.o sem zapuščal razstavo, sem si nehote želel, da bi jo ogledali predvsem oni, ki so poklicani presojati trud učdteljev. Radoveden sem, v koliko se je ta moja skromna želja izpolnila. — Pl. — Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj redilnega in okusnega, potem za* htevajte ŽIKO v rdečem zavitku.