86
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
je posre~ilo dne 8.4.1999 ob robu gri~evja pri Koprivnici
(Podravina), ko sta dva (2) klico~a samca neutrudno
razveseljevala zbrane udele`ence delovne skupine za Dravo
in Muro. Skovika sta klicala ob gostilni, tako da se je pisana
mednarodna dru{~ina zbranih kolegov skoraj do zadnjega
nasli{ala obeh skovikov.
Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41
Veliki skovik Otus scops
Eurasian Scops Owl – four calling individuals along
the northern margins of Jovsi in the morning of June
14th 1998 (Lower Sava basin, SE Slovenia)
Na skup{~ini DOPPS v za~etku leta 1998 sem poslu{al
predavanje Boruta [tumbergerja o rezultatih in izku{njah
{tajerskih ornitologov s {tetjem velikih skovikov na Gori-
~kem in se takoj navdu{il. Ker sem predvideval, da bi lahko
veliki skovik, ta na{a edina sova selivka, gnezdil na Kozjan-
skem, sem sklenil to preveriti. Dne 13.6.1998 sem s
soprogo Jolando obiskal gledali{ko predstavo na prostem v
[entvidu pri Planini pri Sevnici. Po prijetnem kulturnem
do`ivetju sva se okrog 23. ure lotila raziskovanja velikega
skovika po Kozjanskem. Uporabila sva enako metodo, kot
je bila uporabljena na Gori~kem, le da sva se ustavljala na
ve~jih razdaljah, okrog kilometra do dveh. Poslu{ala sva
minuto, dve, nato predvajala posnetek velikega skovika
kak{ni dve minuti ali tri, nato pa spet prislu{kovala v temo.
Ob cesti Lesi~no, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli vse do
Bizeljskega na `alost nisva sli{ala nobenega skovika. Ju`no
ob Bizeljskega, pri tabli, ki ozna~uje konec naselja Stara vas,
naju je presenetil kosec Crex crex, ki se je neutrudno ogla{al
iz zamo~virjenega travnika pod cesto. Vedela sva, da veliki
skoviki gnezdijo v Jovsih, zato sva prek Kapel zapeljala
mimo Jereslavca proti Sotli (severno obrobje Jovsov). Na
mo~virskih travnikih ju`no od zaselka Bregansko sva
zasli{ala prvega velikega skovika in nato {e dva, ki sta se
odzvala na glasove, skupaj torej tri (3) osebke. “Trio scops”
nama je polep{al no~no avanturo. Kasneje sva se zapeljala
{e do vasi Rakovec. Na poti nazaj proti Jereslavcu pa sva
izzvala {e enega (1) velikega skovika, ki se je prav burno
odzval na posnetek.
Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most
Veliki skovik Otus scops
Eurasian Scops Owl – seven calling males (group of
3 plus 4 individually) in central part of Jovsi on May
16th 1999 (Lower Sava basin, SE Slovenia)
S kolegom Du{anom Klenov{kom sva sklenila, da bova
preiskala vinorodna ju`na pobo~ja med Kr{kim in
Bizeljskim, kjer sva pri~akovala, da bova na{la in popisala
kak{nega gnezde~ega velikega skovika. Izbrala sva no~ med
15. in 16.majem 1999 in okrog 23. ure za~ela obhod po
gri~kih od Kr{kega prek Zdol, Zg. Pohance, Arnovega sela,
Arti~a, De~nega sela, Globokega, Bojsnega do Kapel.
Delala sva po metodi, kot so jo uporabili {tajerski ornitologi
na Gori~kem. Na najino veliko `alost se pri~akovanja niso
uresni~ila, saj nisva sli{ala niti enega velikega skovika. Na
koncu sva raziskala {e Jovse med Velikim Obre`em in
Jereslavcem (osrednji del Jovsov), kjer pa sva v najino veselje
vendarle lahko poslu{ala skupino treh (3) klico~ih velikih
skovikov in {e {tiri (4) posami~ne klico~e osebke.
Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most
Veliki skovik Otus scops
Eurasian Scops Owl – a run over individual in grey
phase on road in the suburb of Maribor on
September 8th 1999 (NE Slovenia)
Dne 8. 9. 1999 zjutraj je na Zrkovski cesti v Mariboru
Gabrijela Vrban~i~ na{la sve`e povo`enega velikega skovika.
Dobro ohranjeni kadaver sem dobil {e isti dan, {lo je za sivo
varianto velikega skovika. Podatek je zanimiv zaradi kraja
najdbe, govori pa tudi v prid dejstvu, da promet vpliva na
pove~ano smrtnost sov pri nas.
Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2000 Maribor
Velika uharica Bubo bubo
Eagle Owl – for 15 minutes “bathing” in rain on the
top of pine by alternately exposing its lower part of
the wing and the armpit while leaning towards the
opposite side of the body – Vodenjak Bay on the
island I` on August 14th 1996 (Central Dalmatia,
Croatia)
Dalmacija in hrva{ki otoki so znani kot obmo~je z mnogimi
gnezde~imi pari velikih uharic, zato sre~anje s to sovo v teh
krajih niti ni taka redkost. Avgusta 1996 smo s sorodniki
pluli z manj{o ladjo po srednji Dalmaciji v okolici Zadra. V
uvali Vodenjak na otoku I`u smo se zasidrali 14. 8. 1996 in
tam prebili no~. Naslednje jutro nam vreme ni bilo najbolj
naklonjeno, saj je de`evalo in dan ni bil videti kdovekako
obetaven. Sam sem se zato namestil nekje na krovu in z
daljnogledom pre~esaval obalo in otok, ki ga je pora{~al
gozd alepskega bora Pinus halepensis. Mojo pozornost sta
pritegnili dve (2) kme~ki lastovki Hirundo rustica, ki sta
silovito obletavali vrh enega izmed dreves. Nisem se mogel
na~uditi, kaj za vraga ju je popadlo, da se s tak{no vnemo
zaganjata v ta bor. Kmalu sem ugotovil, kaj je njun kamen
spotike. Vrh drevesa, v katerega sta se zaganjali, pravzaprav
sploh ni bil vrh drevesa, pa~ pa velika uharica, ki se je
nastavljala de`evnim kapljam. Sova se ni pustila zelo motiti
od drobnih lastovk in je mirno ~epela na borovcu. Potem pa
se je ulilo kot iz {kafa. Lastovki sta odleteli, uharica pa je
pri{la na svoj ra~un in se za~ela prhati. Namr{~ila je perje,
ve~krat raz{irila zdaj eno, potem drugo perut in se vmes tudi
ve~krat otresla. Zame nenavadno je bilo opazovati, kako je
de`ju izpostavljala spodnje dele peruti in podpazduho. Perut
je raztegnila, jo dvignila v zrak in se nagnila na stran (glej
skico). Ko je bilo podperutno perje `e dovolj namo~eno, je
enako naredila {e z drugo stranjo. Uharica se je tako umivala
kakih 15 minut, potem pa se je otresla in po~asi odletela,
verjetno v kak zamaknjen kot “predanovat”. Opisano
opazovanje je zanimiv primer, kako ptice skrbe za svojo
higieno in ~isto~o perja, ki je zanje `ivljenjskega pomena.
Razli~ne ptice uporabljajo razli~ne metode in tudi medije, s
katerimi skrbe za svoje perje. Za sove je naprimer znano, da
imajo rade kopanje in prhanje v vodi (König, C., F. Weick
& J.H. Becking (1999): Owls. Pica Press, Sussex), tako da
opisano opazovanje verjetno ni redek pojav. Vendar pa ga
malokrat opazimo, saj se redko pripeti, da se te no~ne ptice
okopajo podnevi, zato je taka prilo`nost za vsakega
ornitologa gotovo dragocena izku{nja.
Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana
Velika uharica Bubo bubo
Eagle Owl – one individual calling just below the top
of Mt. Krim on March 22nd and 23rd 1997 (C
Slovenia)
Dne 22.3.1997 sem v zgodnjih jutranjih urah od{el pe{ na
prvi popoldanski izlet na Krim. Med petjem ptic pevk sem
zasli{al prodorno ogla{anje velike uharice. Bil sem
presene~en, saj je `e nekaj let nisem sli{al na tem obmo~ju.
Do vrha sem imel {e pribli`no pol ure in vmes se je dvakrat
oglasila. Ker mi ob misli na veliko uharico `ilica ni dala
miru, sem se naslednjega dne pripeljal z avtomobilom do
vi{ine, kjer sem jo dan prej prvi~ sli{al. Od tod sem
nadaljeval pe{. Tudi tokrat se je dvakrat oglasila, le da
nekoliko vi{e proti vrhu. @al v naslednjih dneh nisem imel
ve~ ~asa, da bi obiskal to obmo~je in ugotovil, ali tu `ivi
stalno ali pa se je osebek tu zadr`eval zgolj za~asno in
naklju~no. Poleg velike uharice sem sli{al {e ogla{anje
malega skovika Glaucidium passerinum in lesne sove Strix
aluco.
Rudolf Tekav~i~, Po{tna ulica 15, 1351 Brezovica
Velika uharica Bubo bubo
Eagle Owl – female defending its young from some
50 attacks by a pair of Golden Eagles Aquila chrysae-
tos by leaning agains the wall at the back of the breed-
ing ledge with stretched wings and tail and jerkily
stretching its legs – on May 28th 1998 at Kra{ki rob
(SW Slovenia)
V son~nem jutranjem svitu sem se 28.5.1998 pripeljal na
Kra{ki rob, z `eljo poiskati gnezdo ka~arja Circaetus gallicus,
ki sem ga pred dobrim mesecem videl zna{ati veje. Spotoma
sem se ustavil {e pri enem izmed gnezdi{~ velike uharice, na
katerem je mogo~e opazovati celotno gnezdilno polico z
razdalje nekaj sto metrov. Ob pogledu skozi teleskop sem
opazil samico velike uharice, ki je stala kak meter od
mladi~ev in mirno po~ivala. ^ez nekaj trenutkov se je
zdrznila, sko~ila na rob gnezdilne police in se z vsem telesom
mo~no na{opirila. Nemirno je za~ela obra~ati glavo in
opazovati nebo nad sabo. Kmalu sem opazil, kaj jo je
razburilo. Mimo stene je prijadral par planinskih orlov
Aquila chrysaetos. Orla, za katera je bilo na prvi pogled
videti, da sta zgolj naklju~no priletela mimo, sta se kmalu
vrnila in za~ela napadati samico. Z naprej stegnjenimi
nogami sta izmeni~no strmoglavljala proti njej in se dvigala
kakih 10 metrov nad steno po zalet, kar jima je omogo~al
dober vzgornik. Tako so si napadi sledili na pribli`no pet
sekund. Sova se je v obrambi vsakikrat nagnila nazaj in se
naslonila na polico z razprtimi perutmi in repom. Vsaki~,
ko sta se ji orla pribli`ala, je proti njima sunkovito iztegnila
noge, tako da je slonela samo na perutih in repu. Sam napad
orlov je trajal nekaj minut, v tem ~asu pa sta skoraj
petdesetkrat strmoglavila na samico. Zaradi hitrosti napadov
nisem mogel oceniti, ali je pri tem pri{lo do dotika med
njima in uharico. Ob majhnem premoru, ki sta ga naredila
orla, je samica velike uharice sko~ila nazaj k mladi~em,
kamor pa orla o~itno nista upala. [e kak{nih 20 minut sta
se zadr`evala v okolici stene, potem pa odletela. Uharici se
perje ni poleglo {e kar nekaj ~asa po njunem odhodu.
Acrocephalus 21 (98-99): 84 – 100, 2000
87