Oopisi. Iz Gradca. Rarao kakor da bi t Rimu gospodaril najkrutejši trinog, najhujši soTražnik čloTeškega rodu ter bi bili papež poTeljnik in glaTar samih toloTajeT in roparjeT, piše nTagesp.11 t 8Tojem TTodnem člankti na Tuzemsko nedeljo sledeče besede: ,,V Rimu se ne slaTi Tuzemski STetek, tam ni miru, ni 8praTe, Tse le diha naj8ilnejše soTiaštTO do Tstajajočega čloTeštTa" itd. Taki so liberalni pozdiaTi za nas katoličane ob našem naJTečem svetku; te stiastne besede podaja nTagesp." STojim bralcem kot pisanko! Ni mi treba preiskovati, kdo da je ?akmil sedanjo splošno nezadoToljnost; ni mi treba dokazoTati, da že od nekdaj praT taista predizna stojat, katera se dandanes repenči nad cerkTeno oblastjo, po SToji kriTičnosti dela nemir in soTraštvo med narodi; rečem samo to, da bi bilo za te ljudi gotoTO strasno, ako bi se njim lastne besede: ,,da je žegen, katerega st. Oče na Tuzemsko nedeljo delijo Tesoljnemu STetu, le hudobua kleteT CloTeškemu rodu" — po čudnih potih Božje praTice kedaj uresničile. Bil je mir med narodi, ljubezen med ljudstTom, pa nemško- liberalna drhal tega ni trpela; soTraštTo in črt je zasejala med mirne narode, nje strupeno časnikarstTo vzbujalo in gojilo je najhujše strasti t naroduem življenji. Kdo zna, kako dolgo bi še bila nemško-liberalna 8Tojat narode mučila, in narodnost z nogami teptala, da se ni t STOji slepoti lotila boja zoper kat. cerkeT in zoper Tersko prepričanje katoličanoT. Na tem potu drvi t gotoTi prepad, stiskanim narodom pa Tzbaja mila juterna zvezda ustajenja in narodne STobode! Za zdaj se ji je posrečilo, razdružiti Todje narodnega gibanja, začasno zadušiti narodna Tprašanja po narodnih boriteljib samih! Toda za omamljenjem sledi gkoro strezoTanje! Nemško-liberalna stranka je naTidnezo močna, naai liberalni p oslanci se pa silno motijo, ako mislijo, da bodo s svojim neumnim prilizovanjem od te stranke kedaj le drobtinico pravice izberačili. Kakor sem slišal, bil je g. poslanec Vošnjak hudo žaljen, ko so mu jegoTi liberalni prijatelji iz ustaTaškega tabora odbili predlagano resolucijo zastran enakopravnosti sIot. jezika t srednjih solah. Klical je kratkoTidni politikar na pomoč ,,8Tobodou in ,,omiko" nemških HberalceT, pa bilo je Tse zastonj! Mogoče da se je Nemcem smešno dozdeTalo, ko so slišali, da je iati poslanec, kateri je prej glasoTal za to, da se ""duhoTnikom Tzame priložnoat Tsake, tedaj tudi ,,narodne" politike, sedaj goToril zopet za — narodnost! Nam se tako vedenje ne zdi samo neumno, ampak tudi nedosledno. Kdor gori za narodnost in ,,narodni" program, dela res nedosledno, če pomaga, da se onim usta zaprejo, ki so stoletja sem poglaTiten steber sloTenskej navodnosti bili, duhoTnikom sloTenskim namreč, ki so od nekdaj v besedi in pismu branili našemu ljudstvu navodnost tačas, ko se je ponemčevanje kakor pOTodinj širilo, ko se je ,,svetna inteligencija" zatiranega naroda naraTno6 sramoTala, kakor se ga z Tečine sramuje še dan denešnji. Toda počakajte malo; ljudstTU se je začelo Tedriti in ne bo Teč dolgo , da bo gpoznalo — SToje prave piijatelje, ki ga t gilni neTarnogti — iz sebičnosti — niso izdajali najhujšim STOjim gOTiažnikom. To gpoznanje jejuterna zTezda narodnemu ustajenju! Iz Pišec. (Kakoršno žiTljenje, takošna smrt.) To regnico nam je zopet t gaboto 28. marc. potrdil žalosten dogodek. BiTal jc t G1 o b o k e m Tlačugar, kakor 80 mu Ijudje rekli, kteri je bil za Tsako hudobijo zrel. Ono saboto je kot dninar t nekem Tinogradu kopal. Na T6čer ga nekteri, njemu enaki toTariai, nagoTarjajo, da naj gre ž njimi čakat za potom, po kterem so imeli neki drugi dninarji priti, češ, da jih bodo — ne Tem zakaj — natepli. Ne da se raTear dolgo prositi in gre ž njimi, toda kar je iskal, jedobil: eden tistib, ki so jih hudobneži čakali, ga z motiko tako po glaTi telebne, da se zTrne. Na to ga še diugi tako zmlatijo, da nesrečnež za nekoliko ur pozneje brez spoTedi umrje. — V Brežicah je g. Prohaska, daTkarski kontrolor, za kozami umrl. Bil je pokojni zarad svoje Tljudnosti ljudstTU jako priljubljen uradnik, tudi t narodnem oziru pošten mož in prijatelj pokojnemu g. Drobniču. 1z Zreč 6. apr. (T i r a 1 i c a a 1 i „81 e kbrief" po rTedniku".) Ko sem danas t krčini bil, kamor fant časnike s pošte prinaša, pogledam adrese in Tidim, da ima adreaa V. Kl. najdebelejši list. V list, ki ga redno dobiTa, je biia tudi Ttaknjena 14. steTilka ^Tednika". Zatorej Tprašam slaTno opraTništTO nGospodarja", čejemorda ono pridjalo za posestnika Kl. ,,Tednik", (odgoTor: OpraTnistTO ima le z nGospod." opraTiti *), al se je pa po poštnib potih to zgodilo? — V Ljubljani morajo presneto Teliko denarja imeti, če se nTednik" z astonj ljudem Tsiluje, ki ga še ne poznajo. Od sv. Tomaža 6. apr. (STarilo starisem.) Pretekli tjeden se je t KljučaroTcih naše fare triletui otrok na dToriači igral, kar prileti konj iz hleva (domači praTijo, da se je odTezal) in otroku desno roko zlomi, kako, tega nihčer ne tc Naali so ubogega fanteka, ko se je v nezaTednosti z ulomljeno ročico po tleb kotal, konj je pa po dTorisču skakal. — Enake nesreče, ki se gode pri otrocib brez TaihoT, se čujejo pogosto. — Stariši, kterim je Bog otročiče t Taistvo in izrejo izročil, bodite Tendar bolj pazni na-nje zaToljo Boga! Ako ste jim W krm poškodovanega telesa, da morajo Tse svoje žive dni kot kruljeTci se od mila do draga potikati, kako boste opravičeTali stojo Tnemarnost? Ali ni tudi t takih okoliainah sramota za hišo, kjer je hromi ubožec doma? Iz Švicarskega. Katoličanom, ki nočejo pregnanim akofom pokoršeine odreči, to je: STOJe Tere zatajiti, so Tzete zdaj Tge cerkve, pregnani njih praTi dušni pastirji, prepovedana Tsaka božja služba, deljenje st. sakramentoT. Zoper nezaslišano nasilstvo so se usmiljenja Tredni stiskani katoličani pri Bernski Tladi pritožili, sklicevaje_ se na člen 44. ustaTa od 1. 1848., ki zagotaTlja Švicarjem STobodo Testi, Tere in bogočastja, in na člen 42., ki zagotavlja STobodo naseljeTanja — duhwniki, domačini se pa iz dežele izganjajo!! Ta skoz in skoz opraWčena pritožba se pa je dne 25. marcija t. 1. katoličanom navaTnoč o db i 1 a! Katoličani so torej t svobodni republiki, t piaTni držaTi — brezpraTni postali. In v tem smislu se hoče ustaT od 1. 1848. letos 19. aprila spremeniti. Najbolj ščuje in sili na to — B i smark po STOJih mešetarjih. Tačas, ko sejepiitožba katoličanom odbila, je biTal pruski general in zastopnik Tsak dan t hiši kantonske Tlade. Pridno pomagajo tudi prostomaTtavji, ki poTSod dregajo, kjer koli gre proti kat. cerkTi. Misli mar Tlada 8 takim nasilstTom ŠTicarskim katoličanom domoljubje Tcepiti in utiditi? Kaj ae! Katoliških ŠTicarjeT, kterim se Tera, cerkTe iu premoženje pleni, pač ni Te5 Tolja, da bi *) Tudi ekspedicija tega storila ni, ker nismo kukavice, ki svoja jajca drugim pticam, kakor pravijo, podtikajo. — Ekspeditor M. Jelovšek. SToje stiskoTalce ob času sile še branili. KrT ni Toda! Kjer STobode ni, tudi domovine Teč ni. Suženj je brezdomoTinsk!