Splošne vesti. Dne 25. nov. ob 10. uri dopoldne je došla iz Rogaške Slatine vest, da je starosta naših pesnikov in pisateljev Josip Stritar težko obolel, in da se je bati katastrofe. Na večer istega dne je došlo drugo poročilo: da je veliki genij ob 21. uri ponoči za vedno zatisnil oči. 0 zadnjih trenotkih velikega pokoj; nika javlja podrobno poročilo sledeče: Stritar je v soboto proti večeru lahko obolel in ponoči se je pojavila pljučnica. V nedeljo dopoldne je bolniku nekoliko odleglo. Popoldne se mu je stanje poslabšalo in starček-pesnik je prešel v agonijo. Ob 12.30 je navzoče še z raz? ločnim glasom povpraševal: »Koliko je ura?« V težki agoniji je vedno povpra; ševal po svoji ženi: »Kje je moja žena?« Pesniku so ob smrtni postelji stregle na; rodne dame in za vsako postrežbo se je še tiho zahvaljeval: »Hvala! Hvala!« ... Ob 20.30. je nastopila kriza, opažati je bilo težko hropenje. Ob njegovi postelji je takrat stala ga PodkrajškovaHarambasova, ki je prevzela nočno boU niško postrežbo. Ob 21. uri je pesnik mirno za vedno zaspal. Z Josipom Stritarjem je legel v grob voditelj velikega književnega pokreta v letih 70 in 80, pesnik in veliki mladim ski pisatelj, eden največjih oblikovalcev slovenskega jezika. Mož velike energije in ustvarjanja. Ni danes naša naloga, da našteva? mo njegova dela, ki ga poveličujejo; tudi ni naš namen, da obširno pišemo o nje* govem življenjepisu; nikakor se nočemo oddolževati velikemu geniju z našim stanovskim tiskom: slovensko učiteljstvo se hoče oddolžiti velikemu duhu v šoli, kjer hoče vsejati v nežna srca ml& dine njegove vzore in kjer hoče izpregovoriti o njegovem životopisu. K mla: dini, do katere se je sam obračal s pob nim zaupanjem naj bo v tem trenotku \obrnjena tudi naša pot: da prav in na pravem mestu postavimo spomenik mo' žu, katerega življenjske sile so nas v teh dneh zapustile, a katerega duh bo živel med nami in v našem narodu — potom mladine. Pokažimo mladini njegove vzore in njegova dejanja. Slava velikemu geniju! IZ SEJE VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA. V četrtek, dne 22. t. m. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik gosp. dr. Stan. Beuk je otvoril sejo, pozdravil člane in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se je na predlog overovatelja L. Jelenca odobril. Za overovatelja današnje seje je predsednik imenoval stolnega dekana Nadraha in podpredsednika Frana Skulja. Takoj pri otvoritvi seje je opozoril gospod predsednik na člen 52. uradniškega zakona o državnih . nameščencih ter izjavil, da imenuje uradnike na položaj v glavnih skupinah prvih kategorij kralj na predlog pristojnega ministra, na položaje v nižjih skupinah pa pristojni minister, ki sme prenesti to pravico na podrejene organe. Z ozirom na to zakonsko določbo se sklene po daljši debati, da se postavi točka učiteljskega imenovanja z današnjega dnevnega reda, ministrstvo prosvete pa se naprosi, da prenese do yveljavljenja novega šolskega zakona pravico učiteljskih imenovanj na višji šolski svet. Nato je podal nadzornik za srednje šole dr. Poljanec zanimivo poročilo o meščanskih šolali, nadzornik za srednje šole Wester pa poročilo o napredku in vedenju učencev v minulem šolskem letu in o stanju srednjih šol v tekočem šolskem letu. Oba nadzornika sta prcdložila pomnoženi poročili. Dalje se potrdi izključitev dveh učencev. enega iz državne gimnazije v Ljubljani krajevno, drugega na državni realni gimnaziji s slovenskim in nemškim učnim jezikom iz vseh zavodov v Ljubljani. Na predlog nadzornika Gangla se iz rodbinskih ozirov premesti učiteljica Eliza Zupančičeva z Dvora v Hinje. Na pomožni šoli v Mariboru se sistemizirajo tri učna mesta in odobri pripravljalni razred. Šola se osvoji, ko dobi v to primerne prostore. Razširijo se te-le šole: okoliška deška osnovna šola v Celju v sedemrazrednico, otvori se r. k. osnovna šola z dvema razredoma v Mali Poljani v Prekmurju, osnovna šola v Gornjih Slavecih iz ene v dvorazrednico, r. k. osnovna šola v Tišini v štirirazrednico, osnovna šola v Vitanju iz štiri v petrazrednico, osnovna šola v Laškein iz šest v sedemrazrednico, osnovna šola pri Sv. Andražu nad Polzelo iz ene v dvorazrednico, osnovna šola v Zalogu pri Ljubljani iz štiri v petrazrednico. osnovna šola v lirušici iz štiri v petrazrednico in osnovna šola na Ježici iz štiri v petrazrednico. Slednjič se stavijo predlogi za vpokojitcv 43 učiteljskih oseb, večinoma na lastno prošnjo. — Nato zaključi predsednik sejo. — Socialno-etične naloge osnovnega šolstva. (Ljudska visoka šola v L j u b 1 j a n i.) V nedeljo, 25. t. m. je predaval v zbornični dvorani na univerzi ob jako številni udeležbi g. Ivo Pertot o temi: »Socialno-etične naloge osnovnega šolstva. Predavatelj je v svojih izvajanjih izčrpno orisal pogubne posledice pretiranega intelektualizma v sedanjem šolstvu, ponazoril intenzivne težnje sedanje bolne družbe po zajedniškem življenju in utemeljil nujno potrebo socialno-etične vzgoje, ki se je mora lotiti naša osnovna šola. če naj odgovarja kulturnim in socialnim zalitevam časa. Delovni princip in samouprava učencev v šoli naj tvorita podlago novi državljanski vzgoji, ki je mora bitf deležna naša mladina. V sedanjem gospodarskem življenju mora osnovna šola posvetiti veliko pozornost tudi gojenčevemu poklicu, ki je izredne važnosti za posameznika in čelokupnost, in pospeševati na deželi in v mestu mladinsko kulturo, katera se nahaja pri nas komaj v prvih početkih. Vprašanje religije, katerega se je predavatelj mimogrede dotaknli, je izzvalo živahno debato. Pri tej se je naglašala tudi kričeča potreba po ustanovitvi stolice za sociologijo na filozofski fa- kulteti ljubljanske univerze, ki naj bi proučevala socialna vprašanja, širila zanimanje zanje in s tem največ pripomogla k realizaciji socialne vzgoje našega naroda. Lahko rečemo, da je predavanje lepo uspelo. Prihodnje predavanje »O zaščiti zanemarjene dece« se vrši v nedeljo ob 10. uri istotam. — Predavanje o potrebi kulturnega proučavanja našega naroda. L j u b 1 j a ns k o u č i t e 1 j s k o d r u š t v o p r i r edi v soboto, 8. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v risalnici tukajšnje realke široko zasnovano predavanje. Pred a v a g. u n i v. p r o f e s o r d r. N i ko Radojčič o temi: O potrebi kulturnag proučavanja S1o v e n a c a. Predavanje bo strogo strokovno in znanstveno in ima predvsem namen, seznaniti inteligenco s stremljenji naših znanstvenikov, geografov in zgodovinarjev na polju proučavanja Slovenije s posebnim ozirom na nje geografski, kulturni in gospodarski pomen. Predavanje je namenjeno širšim inteligenčnim krogom. Predvsem vabi odbor ljubljanskega učiteljskega društva vse stanovsketovariše in tovarišice.dalje g. profesorje vseh srednjih in sorodnih šol, posebno mlajše gospode, gosp. akademike inučite1 j i š č n i k e , da se predavanja sigurno udeleže. — Učiteljsko društvo za kočevski okraj. Z ozirom na sklep zadnje odborove seje prosi blagajničarka, da vsi člani poravnajo čitn preje letošnjo članarino, da lahko uredimo naše račune z glavno blagajno. — Vse cenjene tovarišice in tovariše slovenjebistriškega okraja, ki se nameravajo udeležiti knjigovezniškega tečaja v Slov. Bistrici dne 7. decembra t. 1. — začetek ob 9. uri — prosim, da prineso s seboj škarje, žepni nož, svinčnik, ravnilo z merilom in vsaj 5 broširanih knjig manj važne vsebine, da jih ne bo škoda, ako se prvi poizkusi ne posrečijo. Vse drugo oskrbi predavatelj. Isti bo imel seboj večjo zalogo materijala, ki je težje dobavljiv in si ga bodo interesenti zamogli kupiti. — S tovariškim pozdravom vdani Z a g a ž e n Ivan, predavatelj. — Opozarjamo na razpisani učni mesti v Vurbergu pri Ptuju, eno mesto učitelja in eno mesto učiteljice. Kraj je veleromantičen, prebivalstvo šoli naklonjeno. Stanovanje tudi za poročence zasigurano v posebni, lepi hiši blizu šolskega poslopja. Vse življenske potrebščine je dobiti v bližini po zmerni ceni. Hvaležno polje za izvenšolsko delovanje. učitelj-pevec posebno dobro došel. — Učiteljem in učiteljicam petja in glasbe na učiteljiščih, srednjth in meščanskih šolah v Sloveniji. V zmislu dogovora z nekaterimi strokovnimi tovariši sklifujem na 28. decembra ob 10. uri zjutraj v »Glasbeno sobo« ljubljanskega moškega državnega učiteljišča vse glasbene in pevske učitelje in učiteljice učiteljišč, srednjih in meščanskih šol Slovenije v svrho strokovne organizacije in pogovora o drugih nas zanimajočih važnih vprašanj. Morebitne želje, predloge itd prosim na naslov: Emil A d a m i č , glasbeni učitelj na državnem učiteljišču v Ljubljani. — Urarl je na Vrhniki nadučitelj tov. Karl M a t a j c. — Tovariši — lovci! Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani potrebufe v svrho svojega obrata razne ustreljene ptice in živali, ki bi bile primerne za gačenje. V ta namen se naprošajo vsi tovariši-lovci. naj nam o prilikah pošiljajo take eksemplare. Stroške in poštnino povrnemo. Na delo tedaj; procvit naših gospodarskih podjetij je korist celotne naše organizacije, ker se čisti dobiček od njih uporablja izključno za organizacijo in narodno-kulturne namene! f Josip Stritar. j