MALA GROHARJEVA SLIKARSKA KOLONIJA Živimo v času presenetljivih odkritij. iznajdb, izumov. Odkriti novo, spoznati njegovo vrednost, spremeniti aLi dopolni ti znanost — to so temeljna vodila in po glavitna potreba sodobnega človeka, ki preoblikuje stvarnost in predstave v njej. Svet postaja en sam laboratorij, delavni ca, v kateri mrzlično iščemo tisto, kar bi potešilo našo neskončno radovednost in nas zadovoljilo po boljšem in lepšem. V tem svetu živijo mladi in najmlajši. Široko odprtih oči spremljajo in doživ ljajo spoznanja in odkritja ustvarjalcev vseh vrst, oblikujejo svoj način mišljenja, po svoje tehtajo, presojajo in si iščejo svoje mesto. Lepo je, kadar lahko sledi mo njihovemu mišljenju, iskanju in svojevrstnemu beleženju doživetij. Pri tem se moramo zavedati, da v raz vitem in bogatem otroštvu rastejo ustvar jalci. Da so otroci lahko veliki ustvarjal ci, nenehno potrjujejo različne manife stacije. Ena izmed pomembnejših je tudi Mala Groharjeva slikarska kolonija. Prvinska ustvarjalnost, ki odlikuje li kovna dela pionirjev, se nam zdi nekaj naravnega in samoumevnega. Ob njej skoraj pozabimo na težave, ki smo jih morali premagati, preden so naši otroci mogli in smeli svobodno likovno ustvar jati. Premagati smo morali zaverovanost v enostransko likovno pojmovanje, kii je bilo tuje otroškemu likovnemu izrazu, odpraviti je bilo treba zastarele učne na črte šolskega predmeta risanja in se zavzeti za spoštovanje značilnosti otro škega likovnega izražanja glede na stop njo telesnega in duševnega razvoja, vklju čiti naloge s privlačnimi likovnimi mo tivi iz otrokovega okolja ter poskrbeti, da Skofja Loka mesto Male Groharjeve slikarske kolonije je že od nekdaj privabljala sli karje in risarje, da so jo uporabljali 203 lahko otroci pod strokovnim vodstvom likovno ustvarjajo tudi v prostem času. Ob iskanju možnih oblik likovnega us tvarjanja pionirjev v prostem času je leta 1968 nastala v Škof ji Lokii Mala Groharjeva slikarska koloni ja (MGSK). Najstarejša znana upodobitev loškega gradu dn mesta je iz leta 1649. Takrat je Škof jo Loko narisal in prenesel v bakro rez švicarski popotnik Merian. Kmalu za njim je Loka upodobljena v Valvasorjevi Topografiji in Slavi, pa na votivnd sliki Škofje Loke iz leta 1698. V tehniki gvaša jo je leta 1697 upodobil Valentin Gapping, leta 1839 pa Janez Potočnik veduto Škof je Loke (tuš in gvaš). Verjetno jo je do leta 1873, ko sta jo upodobila brata Ja nez in Jurij Subic, prenašalo na platno še več drugih slikarjev. Te upodobitve so bile le naklučje, ne načrtovane. Leta 1906 sta Skofjo Loko slikala predvsem Ivan Grohar in Rihard Jakopič, ki sta prva razmišljala o usta novitvi slikarske kolonije. Njuna želja se je uresničila šele leta 1965 — ob usta novitvi Velike Groharjeve slikarske ko lonije, v še večji meri pa leta 1968 — ob ustanovitvi Male Groharjeve kolonije. Prav na začetek kolonije sodi srečanje pionirjev likovnikov in fotoamaterjev v Škof ji Lokii na temo: Škof j a Loka v sliki in fotografiji. Organizator srečanja je bi lo Društvo ljudske tehnike Skofja Loka. Na razpis ob praznovanju dneva mlado sti se je prijavilo 120 mladih likovnikov in fotoamaterjev z gorenjskih osnovnih šol. Razpršili so se po Škof ji Loki. Vse povsod so našli svoje položaje: na mostu, pod njim, na stopniščih, pod starodavni mi arkadami, pred cerkvami na trgu ... Roke so vneto mešale in pripravljale ustrezne barve, oči so primerjale razdalje. Tako so bili 12. maja 1968 postavljeni te melji za nadaljnja srečanja pionirjev, za nastanek Male Groharjeve slikarske ko lonije. Ze naslednje leto je bila razpisana MGSK Jugoslavije pod geslom: Jugoslo vanske pionirske igre — Ljubimo svojo domovino in njene bratske narode. Ta krat so se je poleg pionirjev iz Slovenije udeležili še pionirji iz Prištine, Vršca, Subotice in Novega Sada. Pokroviteljstvo je prevzela Skupščina občine Skofja Lo ka. Razpoloženje in občutke pionirjev v koloniji osvetljujejo njihove misli: 204 Pionirji — likovniki se v Mali Groharjevi slikarski koloniji združujejo tudi s pesmimi: »Paleta Ivanu Groharju« in »Rastimo srečni pod Titovo zastavo« (za MGSK napisal B. VUK- manovič. uelasbil M. Miletič) — Majda Steblaj iz Kamnika: V Skofji Loki sem prvič. Vendar sem nad mestom, bogastvom motivov, prijaznostjo ljudi navdušena. Upam, da se bo srečanje mla dih likovnikov nadaljevalo. — Miran Zlogar iz Izole: Škofja Loka je zame eno najlepših mest in ima za slikanje ogromno motivov — dobro bi bi lo, da bi kolonija postala mednarodna in da bi udeleženci stanovali skupaj, ker bi se tako lahko med seboj spoznali in pogovorili. — Pionir iz Sarajeva (Osnovna šola Slaviše Vajnera-Čiče) Na vprašanje: Ka ko bo šlo? »Afa naravno, ima ovde stvari da poludiš.« In učiteljica: Nikdar si ne bi mislila, da je pri vas tako čudovito. V pravi kraj so postavili tole kolonijo. — Gordana Palic iz Smederevske Pa- lanke: Zelo lepo so nas sprejeli in počuti mo se kot doma. Tam, kjer stanujemo, so nam domači otroci pomagali nositi vo do in nam držali dežnik nad glavo. Prvič sem v Skofji Loki, lepo, res lepo. Osnovni namen kolonije je bil poživeti in popestriti vzgojne dejavnosti pionirjev ter razvijati v mladih smisel za lepoto. Z vključitvijo v JPI od leta 1369 je kolo nija dobivala vedno večji obseg in vedno globlji pomen. Z namenom, da hi se je lahko v večjem številu udeležili tudi pionirji iz oddalje nih krajev in se s tem še bolj zbližali s pionirji Jugoslavije, je Skupščina občine Skofja Loka predlagala pobrateni občini Smederevska Palanka, da bi kolonija v prihodnje potekala izmenoma v Skofji Loki in Smederevski Palanki. Skupščina občine Smederevska Palanka je na seji 11. 4. 1974 predlog sprejela. Od takrat dalje je Mala Groharjeva slikarska kolo nija pod gesli JPI: Bratstvo in enotnost mladih, Ljubimo svojo domovino in nje ne bratske narode, Naša domovina pod svobodnim soncem itd. v še večjem šte vilu združevala pionirje — likovnike in njihove mentorje — učitelje likovne vzgo je. Postala je drevo prijatelj stva in vez bratstva in enot nosti mladih v Jugoslaviji. Program dela je poleg samega dela v koloniji, tj. likovnega ustvarjanja, vedno vseboval tudi številne kulturne priredit ve mladih z vključitvijo folklornih sku pin, pevskih zborov in instrumentalnih Veduto Škofje Loke (akvarel) je narisal 14-letnl učenec F. Benisk Iz Murske Sobote 205 ansamblov, recitatorjev in gledaliških skupin. Programi so vsebovali tudi oglede zgo dovinskih zanimivosti v občinah Skofja Loka in Smederevska Palanka. Sem so dijo ogled spomenika padlim v Dražgo- šah in v Kragujevcu, ogled muzejev v Škofji Loki — Smederevski Palanki z vključitvijo Oplenca. Pionirji — likovniki iz oddaljenih krajev so bili gostje pionirjev-domačinov. Presenetljivo veliko število staršev je pionirje izredno lepo sprejelo v goste. Omogočili so jim več, kot smo pričako vali. Dali so jim hrano in stanovanje, jdh vodili na izlete, seznanjali z znamenito stmi posameznih krajev in njihovih obi čajev ter jih obdarili s spominki. Mesti Skofja Loka in Smederevska Palanka sta z delovanjem Male Groharjeve slikarske kolonije postali vez bratstva in enotno sti mladih ustvarjalcev Jugoslavije. Tudi leta 1983 je Loka pod tem ges lom sprejela dne 10. junija pionirje — li kovnike v 16. Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Temeljni cilj letošnje kolonije je bil razen likovnega ustvarjanja še izpolnjevanje Titove poslanice pionirjem: »Tudi vaša naloga je, da negujete in razvijate bratstvo in enotnost naših na rodov in narodnosti. Povsod, kjer živite in delate, razvijajte med seboj tovariško sodelovanje in vse tisto, kar je v človeš kem značaju najlepše in najplemenitej- še.« Kolonije se je tokrat udelež;lo tristo pionirjev in sto učiteljev likov le vzgoje. Prišli so iz krajev izpod Triglava: Kranj ske gore, Mojstrane, Jesenic in od dru god iz Slovenije, pa iz Beograda in Su- madije, Zagreba in Splita in še mnogih drugih krajev naših republik in pokrajin. Lahko bi rekli, da je bila tedaj Skofja Loka Jugoslavija v malem. Nastalo je na desetine provizoričnoh ateljejev. Vmes pa so se med pionirji tka le vezi prijateljstva. Kolonija je torej predstavljala srečanje mladih likovnih ustvarjalcev in njihovih mentorjev. Spo znali so st, izmenjali izkušnje in navezali prijateljstva. Lojze Malovrh Opomba: Temo »Mala Groharjeva slikarska ko lonija — drevo prijateljstva in vez brat stva ter enotnosti mladih Jugoslavije« je avtor s širšo vsebino posredoval dne 18. 1. 1981 v zimski šoli likovnih peda gogov v Mataruški Banji v Srbiji in dne 24. 10 1983 na jugoslovanskem posvetu v Kumrovcu o razvijanju in negovanju jugoslovanskega socialističnega patrioti zma. 206