Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV C E LJ A-O K O LI C E IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 27. junija 1953 LETO VI. —STEV. 25 — CENA 8 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo- letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. „MI" in „VI" Prispevek k laški diskusiji Dogodilo se je nezaslišano dejanje. Oglasil se je nepoklican dopisnik in pri- čel obravnavati pereče komunalne pro- bleme mesta Laškega, ki jih ni malo v mestecu, katero vsa povojna leta ni prišlo na predvojno višino svojega kul- turnega izgleda. V obravnavanju pro- blemov se je dopisnik dotaknil tu manj, tam bolj boleče tudi posameznih odgo- vornih činiteljev, — in, joj, strahote — tudi dela nekaterih članov Zveze ko- munistov. Ali je to v skladu z demo- kracijo? Ali je danes res dovoljeno ne- zaželenim kritikom vse, tudi kritika napak komunistov? Kako more Savinj- ski vestnik objavljati članke, ki na ta način obravnavajo javno delavnost in napadajo celo delo nekaterih, ki imajo izkaznico Zveze komunistov? Ali ni to napad s ciljem razbijanja Zveze komu- nistov v Laškem? Tako nekako so ne-' kateri komunisti v Laškem sprejeli no- vo obliko svobodne razprave o njiho-' vih javnih problemih. Nimam namena se vtikati v razne dçobne obtožbe z obeh strani, ki jih je precej v zadnjih številkah Savinjskega vestnika, in še več na raznih sestankih in uličnih razpravah v Laškem. Vendar je potrebno izreči načelno besedo in si stvar ogledati s splošnih družbenih vi- dikov. Zasluga tov. Jelovška je preki- nitev mirne idile samo vase zaprtega življenja Zveze komunistov v Laškem. S tem je bil sprožen zunanji povod stvarem, ki bi itak prej ali slej pri- vrele z vso neizprosnostjo na dan. So- cialistična demokracija še ni dobila v Laškem svoje prave vsebine. Terenska organizacija ZK v Laškem seize mesece izgublja v dokaj brezplodnih diskusijah o vlogi komunistov v družbenem živ- ljenju, v praksi pa je ostalo vse po sta- rem. Socialistična zveza delovnih ljudi v Laškem je le senca tega, kar bi mo- rala biti. Nedavne občinske konference SZ v Laškem se je udeležilo manj kot polovico izvoljenih delegatov, prave razprave pa sploh ni bilo. Pri volitvah v novi občinski odbor SZDL je izbilo na dan opravičenje in beganje komunistov pred kandidaturo z izgovori o »preobre- menitvi« z deseterimi funkcijami. Ko- mu neki so le v korist te formalne funkcije? Ko bi vsak od teh »obreme- njenih« in ostalih komunistov v Laškem imel le eno samo družbeno nalogo in to v redu opravljal, ne bi ob sto komuni- stih in sedemsto delavcih prevladovala v Laškem malomeščanska miselnost. Člani ZK, ki tega ne razumejo v svo- jem bistvu niso komunisti. Odtrgani od ljudstva in njihovih teženj, ne znajo navdušiti ljudi v borbi za odpravo na- pak, ne morejo ljudem pojasnjevati ob- jektivne težave, v katerih se nahajamo in jim nuditi perspektivo socialistične- ga razvoja. Zato v takšnem političnem mrtvilu kaj lahko docela brezpomem- ben nasprotnik zavede množico na na- pačno pot. Organizacija, ki ji grozi razkol zaradi take oblike kritike, kot je kritika tov. Jelovška, v tem le dokazuje svojo ne-^ sposobnost pospeševati rast socialistič- ne demokracije in postaja coklja zdra- vemu družbenemu razvoju. Ce ni spo- sobna premagati ite svoje osnovne sla- bosti, je družbi le v korist, ako preneha obstojati. ' Slika odnosa komunistov o delu med množico je nedavni zbor volivcev v La- škem, ki je bil zelo dobro obiskan in trajal pozno v noč. V živahnih razpra- vah se je poleg predsednika občinskega odbora oglasil le en sam komunist, če- prav so obravnavali važne probleme, med njimi tudi takšne, ki jih je kritizi- ral tov. Jelovšek. Novi občinski ljudski odbor se je res- no lotil naloge izboljšati izgled Laške- ga. V tem nima prave pomoči od orga- nizacije ZK. Naj navedem še samo en primer: Olepševalno turistično društvo je lahko občini v naporih za ureditev mesta desna roka kot je to n. pr. v Ma- riboru in Celju. Nobenega smisla nima jadikovati, da se v Ofepševalnem turi- stičnem ali v katerem koli turističnem društvu zbira reakcija. Društva v La- škem in drugod so slika delavnosti ali nedelavnosti komunistov in njihovega zanimanja za javna vprašanja. Prav tako je v osnovi zgrešeno p>ostavljati, da mora dopisnik imeti svoje dopise o javnih problemih potrjene od lokalnih oblastnih forumov, kot se to vidi iz za- pisnika OO ZK v Laškem z dne 15. ju- nija t. 1. Demokracija ni in je biti ne more, ako ne bo smel vsak državljan, vsak iskren član SZDL svobodno iznašati pohvale, predloge in kritike dela poli- tičnih in gospodarskih organizacij ter posameznih odgovornih činiteljev. Ako je tako mislil tov. Jelovšek, je način njegovega obravnavanja pravilen in bi morali biti merodajni krogi v Laškem le veseli, d* je nekdo prelomil z okore- limi ozkosrčnimi metodami ter skušal s svojimi članki zainteresirati prebival- stvo Laškega za probleme, ki so jim pri srcu. Da je temu tako, je velik do- kaz zanimanja prebivalstva za polemi- ko, ki jo je sprožil tov. Jelovšek. Do tu se z načinom obravnavanja stvari tov. Jelovška popolnoma stranjam, imam pa k njegovi dobronamernosti par bistvenih pripomb: Dopisnik kot tak ne more sam zasto- pati mnenje tega ali onega odbora, niti Volje prebivalcev, ampak le svoje last- no mnenje, v koliko niso njegove izja- "^e plod mnenja odbora, mnenja zbora Volivcev ali drugih oblik družbenega življenja. Zato je treba obiskovati seje (Nadaljevanje na drugi strani) Z MESTNE KONFERENCE SOCtALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJVDI V CELJU Utrjevonje sociolistične zavesti, pomoč delavskemu samoupravljanju in boplia proti gospodarsltemu iipiminaiu ter razsipništvu GLAVNE TEME KONFERENCE v nedeljo, 21. junija dopoldne je bila v Narodnem domu Mestna konferenca SZDL za Celje-mesto. Poleg številnih delegatov in gostov je na konferenci bil navzoč tudi tov. Dermastja Marijan, član Izvršnega odbora SZDL Slovenije. Po obširnem in izčrpnem poročilu sekretarja mestnega odbora SZDL tov. Pelka Cvetka se je razbila živahna razprava, ki je zajela vrsto uspehov pa tudi pomanjkljivosti v delu osnovnih organizacij. Na kon- ferenci so izvolili nov 25-članski odbor, v katerem je zastopano 10 de- lavcev. Delegati so sprejeli vrsto sklepov, ki bodo služili osnovnim organizacijam kot bogato napotilo za uspešno delo ter za odklanjanje pomanjkljivosti, ki jih je konferenca ugotovila Na kraju so poslali po- zdravno resolucijo Glavnemu odboru SZDL Slovenije z zagotovilom, da bodo z vsemi silami utrjevali socialistično zavest prebivalcev Celja ter pomagali mestnemu odboru v naporih za poglabljanje delavskega samoupravljanja ter v borbi proti gospodarskemu kriminalu. Izvleček iz poročila (or. Pelha v prvem delu svojega obširnega po- ročila je sekretar SZDL za mesto Ce- lje tov. Pelko Cveto govoril o splošnem političnem položaju v svetu, p>osebno pa še o odnosih naše države do sosedov in o vprašanju Trsta. Govoril je o velikem ugledu naše države v svetu, ki so ga na- ši narodi pridobili v borbi za osvobodi- tev, za izgradnjo socialističnega gospo- darstva in z odkritosrčno politiko so- delovanja in mirnega sožitja med na- rodi. CELJSKA DUHOVŠČINA BEŽI OD SOCIALISTIČNE ZVEZE Ko je v poročilu obravnaval reakcio- narno stremuštvo italijanske politike, ki ga z vso silo podpira Vatikan, je nave- zal besedo tudi na naše notranje so- vražnike, ki tem sovražnim tendencam pokorno hlapcu j e jo. Medtem ko je velik del nižje duhov- ščine pozdravil zakon o pravnem polo- žaju verskih skupnosti, se višja duhov- ščina s tem noče sprijazniti. Med zad- njimi je tudj celjska duhovščina, ki stoji na stališču: — čim delj od Socia- listične zveze. Zanimivo pa je pogleda- ti njihov ožji krog. Naj nas ne prese- neti, če bomo med temi našli bivše »sovražnike duhovništva in cerkve«. Le ti so iz svojih osebnih interesov, zaradi sovražnosti do naše ureditve našli skup- no pot. Tako ti ptiči z različno barvo perja letijo skupno smer. Ker pa so med našim prebivalstvom številni verni ljudje, nam ne sme biti vseeno pod čigavim vplivom so le-ti. Ni naš namen boriti se proti veri. S tem, da bomo takim nasprotnikom str- gali z ramen plašč hinavstva, bomo na- šim vernikom le ustregli, ker bodo lah- ko spoznali, da je njih edina prava »ve- ra« le borba proti današnji socialistični stvarnosti. NASI POGLEDI NA »SPREMEMBE« V SOVJETSKI ZVEZI Pri nas se pojavljajo govorice, češ da se bomo znova povezali z Vzhodom in da je naš sï>or s Sovjetsko zvezo kon- čan. Vse to je jasno obrazložil že mar- šal Tito, toda treba je poudariti, da se sovjetski pritisk na našo državo ni zmanjšal. Res drži, da sovjetska vlada po Stalinovi smrti začenja v raznih vprašanjih popuščati, ker noče zaiti v še večje blato in ker ji notranje težko stanje vsiljuje realnejšo politiko. Kljub temu pa na naših mejah še vedno po- kajo puške in jasno je, da mi ne bomo pozabili kdo je kriv spora in kdo nam je povzročil veliko škodo z resolucijo Informbiroja. Razumljivo pa je, da težimo za tem, da z vsemi narodi vzpostavimo znosne odnose, torej tudi s Sovjetsko zvezo. DO TUJCEV BODI VLJUDEN GO- STITELJ — NE PA KLEČEPLAZNI HLAPEC V prid razvoja politike dobrega so- sedstva je naša država poglobUa prija- teljske odnose s sosednjo Avstrijo. Pri vsem tem pa najdemo ljudi, ki godr- njajo, češ, da je ta država bila med vojno do nas sovražna. Tisti, ki se po- stavljajo na tako stališče, samo škodu- jejo dobronamerni politiki naše drža- ve. Poudariti je treba, da so v Avstriji demokratične sile precej razvite in da so le-te naši zavedni Slovenci na Ko- roškem pri zadnjih volitvah tudi pod- prli. Dogajajo pa se tudi sramotne stvari v odnosu do tujcev, ki obiskujejo našo državo. Mnogi klečeplazijo okoli teh tujcev, ki niso vselej prijatelji naše dr- žave, pomagajo jim blatiti našo uredi- tev, zametujejo nacionalni ponos in za- postavljajo vse, kar je domače. Jugo- slovani smo v svetu poznani kot delov- ni, pošteni in ponosni ljudje. Kakšno nasprotno sliko dajejo taki nemškutar- ski elementi, nam je lahko jasno. Do tujca bodi vljuden, toda ne hlapčuj. Ni treba misliti, da bi pri tujcih izgubili na ugledu, če bi bili ponosnejši. Vzbu- dili bi jim še večje spoštovanje do na- ših narodov. O VZROKIH POTROŠNIŠKE MRZLICE Potrošniška mrzlica, ki je nastala tu- di v našem mestu, je bila povsem ne- potrebna. Vzbudil jo je predvsem tr- govski aparat, ki je iz osebnih koristi širil vesti, češ, da bo zmanjkalo hrane. Tako so mnogi porabili svoje prihran- ke, izposojali so si denar in s prejemki od raznih dobičkov ter nagrad povečali nesorazmerje med blagovnim in kup- nim fondom. Kljub suši, ki je lani prizadela naše gospodarstvo, je bila prebivalstvu zago- tovljena dovoljna količina prehranbe- nih predmetov. Morda je bilo le sem in tja nekoliko manj raznih artiklov, ki pa za življenjske potrebe niso neobhod- no potrebni. Ker pa so se državljani pu- stili zapeljati, so nakupovali zaloge, ki naj bi jih »rešile«. S tem so škodovali skupnosti in pokazali nezaupanje do na- šega vodstva, ki si prizadeva in skrbi, da bi čim bolj omililo posledice elemen- tarnih nesreč. V prim.erjavi z lanskim letom, se je letos v prvem četrtletju povečal pro- met v maloprodajni trgovski mreži za 25%. V Celju se potrošnja prehranbe- nih predmetov veča, medtem ko naku- povanje tekstila in industrijskega blaga pada. Mnogo preveč se denarja porabi za alkoholne pijače. Od 65 milijonov di- narjev skupnega prometa v gostinstvu, odpade na alkoholne pijače 48 milijo- nov. SLABOSTI NASIH TRGOVIN — LOV ZA CIM VEČJIMI DOBIČKI Na visoke cene vplivajo predvsem nesocialistični postopki v trgovski mre- ži, ko za račun lastnega dobička pri čim višjih provizijah navijajo cene na račun potrošnika. Mnogo primerov pa je, da gospodarsko nemoralni ljudje v trgovinah ustvarjajo z malverzacija- mi primanjkljaje in jih potem na ra- čun potrošnikov »izenačujejo« v cenah. Tako je v trgovskem podjetju »Špece- rija« kolektiv »enoglasno sklenil«, da nad en milijon primanjkljaja krijejo iz rezervnih sredstev. Takih pojavov je še več. Podobno stališče so imeli v tovar- ni SAD. Tu predsednik sindikalne po- družnice še danes trdi, da je tako po- slovanje »normalno« v živilski indu- striji. NEPOTREBNO NARAŠČANJE CEN — GOSPODARSKI KRIMINAL Kakor v trgovini, tako se tudi v na- ših podjetjih pojavlja težnja za čim večjimi dobički. Namesto, da bi kolek- tivi stremeli za tem, da znižajo cene in povečajo splošni družbeni standard, se v glavnem zelo radi pogovarjajo o delitvi dobičkov. Sindikalne podružnice niso niti uspele, da bi kolektivom pri- kazale na kakšen dobiček so v kolekti- vih upravičeni. Veliko škodo pa povzroča našemu go- spodarstvu gospodarski kriminal. V podjetjih nastajajo primeri poneverb, goljufij in razsipništva. Vse to meče tu- di slabo sliko na razvoj delavskega sa- moupravljanja. Ponekod so v delavskih svetih in upravnih odborih idejno in strokovno nerazgledani ljudje, ki bodisi ne opazijo škodljivega delovanja raznih elementov, ali pa se pustijo celo po- vleči za seboj. Primer skrajno nepravil- nega izkoriščanja demokratičnosti de- lavskega samoupravljanja je bil svojčas v »Kristaliji«, kjer so šušmarili in po- vzročali škodo podjetju skoraj vsi člani kolektiva, predsednik sindikalne po- družnice pa je bil celo najbolj »vnet pristaš« te zgrešene poti. Odbori socialistične zveze bodo mo- rali tem vprašanjem posvečati več po- zornosti, jih odkrivati in ožigosati vse škodljive pojave, vplivati na člane sin- dikalnih podružnic, da bodo delovni ko- lektivi izvrševali svoje poslanstvo, ka- kršnega od njih družba pričakuje. Tov. Pelko je omenil tudi primere, da so bili ljudje, ki jih je obteževala kriv- da pri raznih gospodarsko-kriminalnih zablodah, vedno znova postavljeni na vodilna mesta v našem gospodarstvu, kar je vzrok nebudnosti in familiarnih odnosov v naših podjetjih. UKREPI ZA VARČEVANJE — UREDBA O PLACLJIVOSTI DAVKA NA PRESEŽEK Ni dvoma, je dejal tov. Pelko, da je naš razredni sovražnik, videč, da je na političnem polju propadel, vrinil svoje ljudi v gospodarstvo. Mnogi od teh, če- prav so po številu zelo slabotni, so se vrinili tudi na vodilna mesta, ker so bili vsled naše nebudnosti izvoljeni vča- sih celo z večino glasov. Ko je navajal problem neupravičene- ga razmetavanja s sredstvi v podjetjih, je tovariš sekretar omenil tudi uredbo, ki določa plačilo davka na presežek plačnega fonda. Ta uredba ima namen preprečiti nesorazmerje plačnega fonda na blagovni fond ter znižati cene kme- tijskim proizvodom. Na drugi strani pa daje uredba okrajem večja finančna sredstva, ker jim s tem pripade celoten davek. Tako bodo okraji, torejjtudi Ce- lje, lahko od tega denarja izvr^vali ko- munalna dela, gradnjo stanovanj itd. Ta uredba je začasnega značaja in ima v glavnem namen znižati cene žitu pred žetvijo, ker bi kmetje lahko navili ce- ne žitu, če bi ljudje imeli viške denar- nih sredstev, ki se skoraj vselej v naj- večji meri stekajo na vas. Socialistična zveza bo morala to uredbo s te strani objasniti. Mnoga naša gospodarska podjetja pa bistva te uredbe niso razumela prav, ker vsevprek vlagajo prošnje za pove- čanje osnove, ki naj se ne obdavči. LJUDSKO ZDRAVSTVO IN SOCIAL- NO SKRBSTVO SO OGROMNE PRI- DOBITVE DELAVSKEGA RAZREDA Ogromne pridobitve je naš delavski razred dosegel na področju zdravstva, skrbstva in delovnih odnosov. Ogromne množine denarja, ki ga skupnost pla- čuje v te sklade pa se mnogokrat troši zaradi malomarnosti, sem in tja zaradi nepravilnosti, ki jih počno po podjetjih itd. Lani je bila skupnost v Celju obre- menjena za 35 milijonov din na račun zdravstva. Ce izračunamo delovne ure vseh bolnih, znašajo toliko kot če bi 864 delavcev vse leto ne delalo. To po- meni poleg dajatev socialnega zavaro- vanja še izpad akomulacije, vse skupaj pa 210 milijonov din izgube na narod- nem dohodku v Celju. Tudi obratne nezgode pomenijo ve- liko obremenitev. Lani je bilo 100 no- vih primerov delovnega invalidninstva, kar obremeni našo mestno skupnost zo- pet za 5 in pol milijonov. Za potne stroške, pogrebnine in zavarovalnine je bilo izplačanih lani nad 30 milijonov din, za plačilo stroškov bolnicam pa 12 milijonov din. Skupaj je bilo v Celju izdanih okoli 300 milijonov din za ljud- sko zdravstvo in socialno skrbstvo. V primerjavi s predvojnim številom obo- lelih ugotavljamo 100% porast. Po vsej verjetnosti je polovica obolenj neupra- vičenih. Tu so simulanti, slaba zaščita delovnih mest, neupoštevanje zdravni- ških navodil itd. Ce bi bila družbena kontrola večja, bi lahko teh 300 milijo- nov dinarjev, ki jih izdamo za izpad narodnega dohodka in razna plačila, zmanjšali vsaj do polovice. Žalostno pa je, da neki ljudje prijave takih prime- rov izkoriščanja socialnega zavarovanja imenujejo denuncianstvo in prepuščajo to skrb uradnim osebam, ki jih ni to- liko, da bi zmogli res dobro izvrševati kontrolo. BREZPOSELNOST V CELJU LAHKO ODPRAVIMO Vzrok brezposelnosti v Celju izvira v glavnem iz ozkosrČnosti organov delav- skega upravljanja in nepravilnem odno- su do čuvanja družbenih skladov za socialno zaščito. Podjetja odpušča- jo predvsem šibko delovno silo in invalide. Vse te ljudi pa bi bilo mo- goče v podjetjih zadržati na lažjih de- lovnih mestih. Dogaja se, da šibki ljud- je, predvsem ženske opravljajo - težka dela, medtem ko odpornejši moški izvr- šujejo v primeri s prejšnjimi lahka de- la. Takšni postopki imajo lahko resne posledice (obolelosti, invalidnine in te- mu podobno). NEUPRAVIČENO PREJEMANJE OTROŠKIH DOKLAD IN NEUPRA- VIČENO POŠILJANJE NA ZDRAV- LJENJE Ogromne vsote je izplačalo socialno zavarovanje za otroške doklade, čeprav mnogi nanje niso upravičeni, ker so da- li neresnične podatke o imovinskem stanju. Tudi pokojnine dobivajo neka- teri neupravičeno, ker so leta službe »dokazali« s pomočjo lažnih pričevanj. Ugotovljeni so primeri, da so dobili po- kojnino ljudje, ki niso nikoli delali — še več, celo izkoriščevalci so bili. Ljud- je to vedo in vidijo, vendar še ni bilo zavednega člana Socialistične zveze, ki bi take pojave prijavil. Podobno se do- gaja tudi s pošiljanjem »bolnikov« na obmorska in višinska zdravilišča. V Celju je pod varstvom države 173 otrok. Njihovi starši so ali pijanci, ne- moralno živeči ljudje in kriminalci. To- rej ta pojav ni tako neznaten, vendar je bilo na sestankih malo govora o tak- šnih vprašanjih in skoraj ni primera, da ' bi člani Socialistične zveze skušali vpli- vati na starše. O VZROKIH PADCA ŽIVLJENJ- SKEGA STANDARDA _ Mnogo se govori, da je zadnji čas življenjski standard padel. Socialistična zveza bi morala pojasnjevati objektivne vzroke za to, na drugi strani pa na- vajati ljudi k odkrivanju gospodarske- ga kriminala in špekulacij kmetov, ki so se pri nas s sušo dejansko okoristili. Ne smemo izpustiti iz vida tudi naših naporov pri izgradnji našega gospodar- stva. Ogromne vsote moramo dati za našo obrambo. Tega nismo krivi mi, marveč mednarodna napetost. Tudi na- ša storilnost še ne dosega drugih držav. Ce pa bomo uspeli povečati storilnost in s tem blagovne fonde,,se bo'naš živ- ljenjski standard dvignil Mnogo pa je odvisno tudi od kmetijske proizvodnje. Od tega zavisi dobršen del našega stan- darda. Kmetje še ne dajejo na trg pri- delkov, kolikor bi jih lahko. Morda bo nova davčna pwlitika temu odporno gla, ker bodo kmetje obdavčeni na katastr- ski donos, ne na dejansko stanje. Do- slej so slabo negovana posestva imela • manj davka, dobri kmetovalci pa so vedno morali plačati več. O ODMERI DOHODNINE IN ŠPEKU- LACIJE NEKATERIH OBRTNIKOV Odmera dohodnine na kmečko gospo- darstvo v 1. 1952 znaša poprečno 26.000 dinarjev. V mestnem področju je naj- več gospodarstev do 4 ha skupne povr- šine zemljišč. Zaostanek davka za lan- sko leto znaša še 1 milijon in 800.000 dinarjev. Največ dolgujejo večji kmet- je, ki imajo od 50 do 80.000 din osnove. Odmera dohodnine za obrtnike znaša 19 milijonov in pol. Pri odmeri so mogli na merodajnih mestih upoštevati le 10%prijav, medtem ko je bilo 90% ne- resničnih. Imamo primer, kjer štiričlanska dru- žina obrtnika dobro živi, pa je prijavil le 70.000 din letnega dohodka. Skoraj pKjlovica obrtniškega dohodka odpade na nekaj večjih obrtnikov, ki imajo po en do dva milijona čistega dohodka. Povprečna odmera na obrtnika znaša 56.000 din. Povprečje pri malih obrtni- kih je do 9000 dinarjev, pri srednjih pa 28.000 din. Toda obrtniki dolgujejo za leto 1952 še 45% dohodnine. Vse to dokazuje, da nekateri obrtniki odtujujejo skupnosti denar. To vpliva na kupne in blagovne fonde. Ker je ta problem tak, se mora Socialistična zve- za bolj odločno boriti proti takim špe- kulantom. DELO MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Množične organizacije so pokazale največji napredek na obrobnih predelih mesta, kjer je svoj čas bilo politično delo zelo slabo. Bolj kot doslej bodo morali odbori Socialistične zveze sode- lovati z ljudsko oblastjo in tesneje na- vezati volivce na delo v MLO, pojasnje- vati razne ukrepe in skrbeti, da ne bo nobeno vprašanje šlo mimo volivcev in nobena volja volivcev mimo MLO. Ve- liko večjo pozornost bodo morali od- bori SZDL posvečati svojemu članstvu, ki je zadnje čase padlo zaradi neaktiv- nosti odborov ali pa zaradi tega, ker niso znali najti dobrih oblik dela, ki bi članstvo navdušilo za delo v organiza- ciji. Iz tega izvira tudi vprašanje ne- zainteresiranosti članov za obisk se- stankov. Sestanki morajo biti taki, da bodo ljudje radi prihajali. Veliko aktivnost so pakazala v Celju razna društva. So pa sem in tja dru- štva, ki pozabljajo svoj dolg do.skup- nosti ker svoje materialne potrebe po- stavljajo pred splošnimi potrebami. Take prestopke je treba v okviru orga- nizacije žigosati. Društva morajo biti torišče kulturnega in političnega dela, morajo biti torišče socialistične misel- nosti. Mnogo več bodo morali v Socialistični zvezi razpravljati o ženskih vprašanjih, ki so postala že kar zapostavljena. Tre- ba je ženo v naši skupnosti obravnavati enakopravno, potem bodo tudi proble- mi brezposelnosti žena manj pereči. Mnogo več podpore bi morale imeti vzgojne ustanove, društva, ki združu- jejo mladino, mladinske organizacije (Nadaljevanje na drugi strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 27. junija 1953' Štev. 25l Pogled po svetu Tri točke privlačujejo zadnje dni ra- dovedne oči priložnostnega politikanta in za vsak utrip svetovnega razvoja ob- čutljivega človeka: Koreja, Francija in Nemčija obenem z mednarodnimi do- godki v Berlinu in v drugih večjih nemških mestih, ki imajo srečo uživati karikaturo socialističnega raja. Koreja! Rekli smo pred 14 dnevi, ko so svetovne agencije naslutile in na- povedovale premirje na 38. vzporedni- ku, da bo premirje delalo kljub vsemu vsem, ki ga pripravljajo, sive lase. Bog- me, raje bi videli, da smo se v svojem pesimizmu ušteli. Zadnja poročila do 20. junija govore, da je Sing Man Rhee, »siva emidenca« carja Mamona iz on- stran Tihega oceana, daleč od tega, da bi podstavil svoj hrbet za podpisovanje premirja. Tudi če bo podpisano, bo, tako vse kaže, to zelo rahitično dete, ki bo dolgo, dolgo rabilo umetno hrano ob umetnem gretju. Izpustitev tistih severno korejskih ujetnikov, ki nočejo uživati blagre satelitskih držav, je ja- sen dokaz, da je Koreja ogromno, a obenem delikatno mostišče bodisi za napad na Mandžurijo ali v nasprotni smeri za napad na Japonsko, ki s svo- jim arhipelom predstavlja, če že dru- gega ne, v bodočem Velikem pomolu sveta ogromno, neporušno letalonosilko, ki ji vsaj torpeda — ne pridejo do živega. Tu je kleč, na katero naseda šibki kanu pamunjonskih kratkih raz- govorov za dolgivii mizami in pod dol- gimi šotori. Ce bi te kleči ne bilo, bi kanu postal dreadnought miru, ki bi z vsemi kotli vozil v pravljični svet spo- razuma, človečnosti in dostojanstva. Če- mu tudi ne, saj ta Korejska zadeva ni balzam za živce ne za Maotsetunga ne za Eisenhowera pa tudi ne za velike kibice v Moskvi in v deželi industrij- skih dinastij ob Mississipiju. Francija je za svet in posebej za Ev- ropo dragocena dežela. Naša želja je, da si prisluži izgubljeni nimbus velesile, ki ga je tako klapoušno izgubila z Vic- hyjem in tudi s slabokrvnim degoliz- mom in makiSmom. Za Francijo je te- daj veljala silna beseda še bolj silnega Britanca: »Plašljivci mro po večkrat, preden umro; junak okusi smrt samo enkrat.« Tega se brhka Mariana, ki je rezala Evropi duhovni kruh več sto- letij, ni zavedala in zdaj se zvija v krčih. Ti krči niso samo gospodarske narave ali političnega značaja, gre tudi za težak moralni kompleks, ki se ga lotevajo vodilni francoski politiki sicer resno, toda vsi njihovi poskusi pred parlamentom. André Marie, — prejšnji teden ga je tiskarski škrat ponaredil v prometnegfL ministra — tudi ni uspel, ne s pedagogiko kot prosvetni minister, ne s programom radikalnih socialistov. Francoski parlament seveda ni razred poslušnih šolarjev. Vsak svojo »to ne- umno« tuli, bi rekel Prešeren, kajti iz te njihove blažene demokracije, v ka- teri slehernik hoče svoje, nastane ne- kaj, česar noče nihče. Ni čudno, če je za Francoze vsa ta vladna politika predmet najbolj razbrzdanega galskega humorja in juvenalske satire, pri Iju-. deh pa, ki se zavedajo resnosti trenut- ka, je v grenkem nasmehu tudi mnogo obešenjaškega humorja. Kot ljubitelji francoske kulture in dežele želimo, da bi Francija kljub tem težavam zavzela mesto, ki ji v Evropi gre, prav po be- sedi zelo zanimive politične osebnosti Bidaulta: »Ustvariti je treba evropsko skupnost, ne da bi razdrli Francijo.« Berlin, Vzhodna Nemčija! Ob tem človeku poide beseda, zastane doi:itip, čutiš le nekako olajšanje, češ, še je člo- vek, bitje s srcem in razumom, nepre- magan tudi onstran znamenite železne zavese. Da se gode tam stvari, ki bi še »kamenje dvignile v upor«, je popol- noma jasno posebno nam, ki že od leta 1948 bijemo nov bsvobodilni boj zoper kominformizem, zoper nasilje, ki na- stopa s socialistično masko. Ni važno pri vsem tem ali gre Sovjetski zvezi zdaj ~a 'to, da žrtvuje svojo trojko GPU (Grottewohl, Pieck in Ulbricht) zato, da izboljša zavoženo situacijo v Vzhod- ni Nemčiji ali pa gre za dogodke, ki »delajo zgodovino«. Za nas in za ves svet je ob demonstracijah na Nemškem in Češkem, ob čistkah v Ukrajini in kavkaskih republikah važno predvsem to, da se na bajonetih slabo sedi, z drugo besedo, da na celi črti drži, kar je zapisal nek naš časnikar v »Naših razgledih«: Merilo socializma je človek (ne teorija). Ob človeku se gradi in lo- mi. Socializem niso le fraze o dviganju standarda in delavske oblasti, ne ab- straktne teorije o idealu neke popolne blaginje v daljni prihodnosti, ki jo dvi- gaš človeku zaradi nategovanja njego- vih proizvodnih sil kot kužku vedno više, ne v birokratskih potezah, hrup- nih ploskanjih na kongresih in tajni policiji, ki stoji za vsemi ukrepi, ne, am- pak v skrbi za delovnega človeka, v člo- večanskem odnosu do slehernega člove- ka. Ce tega ni, se frazersko, birokratsko nasilni režim, označen z rmpisom »so- cializem« v svojem bistvu izmaliči v fašizem.« (20. junija 1953). Ce so se na barikadah v Berlinu pojavili delavci, čast in slava zgodovini, učiteljici! Cast človeku, ki je v enem desetletju našel v sebi toliko moči, da se je uprl rja- vemu in rdečemu fašizmu. 5 kniig za 240 dmar¡ev nam pripravlja Prešernova družba O poslovanju trgovskega podjetja »Špecerija« naj razpravljajo potrošniki našega mesta... o poslovanju trgovskih podjetij in trgovske mreže se je v javnosti le malo razpravljalo. Obstojajo številni vzroki in nepravilnosti, ki so vredne daljše obravnave. Visoki zneski primanjklja- jev v trgovskih poslovalnicah kažejo, da bo treba v bodoče vršiti stalen nad- zor nad poslovanjem trgovske mreže. Javno bo treba zahtevati, da ljudska oblast naredi enkrat za vselej konec nevestnemu poslovanju, ki povzroča družbi — potrošnikom veliko škodo. KAJ MISLIJO POTROŠNIKI O TEH PRIMANJKLJAJI«? v poslovalnicah podjetja »Špecerija« so ugotovili primanjkljaj v večjih zne- skih. Le-ti so še do danes ostali ne- pojasnjeni, čeprav so nastali že v letu i9o2. Po sklepu delavskega sveta in uprav- nega odbora podjetja so hoteli v breme dohodka podjetja (ali z drugo besedo rečeno, v' breme potrošnikov, ki bi mo- rali te primanjkljaje poravnati z višjimi cenami raznih predmetov) odpisati in se tako rešiti »neljubega bremena«. Javnost ne more odobriti ukrepov po neki čudni logiki nekaterih ljudi v pod- jetju, da se nevestnost v poslovanju na tak način nagrajuje, ter se s tem daje vzpodbuda še za večje »primanjkljaje«. Zahtevamo, da se krivci, ki so po- vzročili škodo s svojim poslovanjem kaznujejo. Vprašujemo se, ali je pra- vilen sklep delavskega sveta, s katerim so hote^ odpisati poslovalnici »Zvon« kar 31.913 din primanjkljaja. Prav tako so »z velikim- razumevanjem« pristali na to, da se odpiše poslovalnici »Lo- garska« 54.739 din povzročenega pri- manjkljaja. Pod enakimi pogoji so pri- jateljsko odpisali »Rimskemu dvoru« 61.832 din primanjkljaja. Njihova »ve- likodušnost«, to je skrajna neodgovor- nost se stopnjuje tako, da so v poslo- valnici »Cinkarna« odpisali kar 61.832 din. V »Golovcu« so predlagali odpis 26.407 din povzročenega primanjkljaja. V »Korotanu« pa 27.426 din. Vsi ti pri- manjkljaji so nastali v obdobju Jcomaj 9 mesecev. Poleg tega je v glavnem skladišču primanjkljaj v znesku 382.648 din, ki je nastal v štirih mesecih, to je od maja do avgusta 1952. Navedli smo le primanjkljaje Lz leta 1952. Vse te šte- vilke se še veliko porazneje odražajo v prvem četrtletju 1953, ker so ti zneski še večji. Vse te primanjkljaje je hotel delavski svet »kar soglasno odpisati«. Sprašujemo se, ali so ti primanjkljaji rezultat nevestnega poslovanja ali pa tatvin, ki so v takih primerih tudi možne. Ali je prav, da take primanj- kljaje poravnavajo na račun potrošni- kov, ki to zgubo plačajo z višjimi ce- nami blaga. Morali bi biti preveliki na- ivneži ali pa hoditi z zavezanimi očmi po Celju, če bi hoteli verjeti, da lahko nekateri uslužbenci trgovskih podjetij živijo tako razsipno samo s svojimi rednimi prejemki. Potrošnikom se vsiljuje misel, če niso ti primanjkljaji sredstva, s katerimi si' ti ljudje hočejo ustvariti boljši življenj- ski standard. Takšno razumevanje demokracije in samoupravljanja podjetij nima ničesar skupnega s poštenimi socialističnimi odnosi. Potrošnikom je ta zadeva po- polnoma jasna. Prizadeti naj spoznajo, da ni več možnosti s potvorjenimi iz- govori in opravičili prikazovati dru- gačno stanje kot je dejansko. Potrebno je, da se javno mnenje jasno opredeli ob primerih kritiziranega kriminala. Krivci morajo naleteti povsod le na ne- izprosno zasledovanje in kontrolo mno- žic, na drugi strani pa na prezir po- štenega delovnega ljudstva. V podjetju obstojajo nekateri pogoji, ki omogočajo »ribarjenje v kalnem« v prvi vrsti neuvedeno blagovno knjigo- vodstvo za posamezne poslovalnice. Ob- računi =0 se vrš^'li le vrednostno. Pri pregledih na poizkus ob inventurah se je izkazalo dovolj jasno, da obstojajo »pomotoma neizkazane« večje količine blaga, katerim se je cena spreminjala, kar dokazujemo z naslednjimi primeri: V poslovalnici »Golovec« so našli pri- kritih več steklenic alkoholnih pijač, ki niso bile v inventuri vpisane. Raz- lika med seštevkom izstavljenih para- gonskih blokov in dejanskim stanjem gotovine presega 30.000 din. V posloval- nici »Logarska« je bilo ob pregledu ugo- tovljeno, da so prikrili več steklenic alkoholnih pijač, verjetno za »želodčne bolečine« zaposlenega osebja. Prav ta- ko se inkaso denarja ter seštevek pa- ragonskih blokov ni ujemal »za malen- kostni znesek ,komaj' 10.000 din«. Vse te navedbe so podkrepljene z zapiski, o katerih razpravljajo tudi pristojni or- gani. Torej ta kalna voda v kateri ri- barijo je dovolj prozorna, da ugotovi- mo, kje se skrivajo večje ribe. Dobro je, da so pričeli na pristojnih mestih prodrobneje proučevati te vzroke in se- veda tudi krivce. Zahtevamo, da tako osebje, ki nima moralnih kvalifikacij za vršenie službe v trgovini, ne more biti zaposleno, še manj pa na odgovornih mestih. KAJ PRAVIJO O TEM UPRAVNI ODBOR? O teh važnih in nujnih problemih podjetja upravni odbor ni veliko raz- pravljal, kar je razvidno iz zapisnikov sej. Nikjer ni zaslediti niti videti ukre- pov zoper takšne škodljive pojave kot smo jih navedli. Se več, zadnje zase- danje delavskega sveta se je spremenilo v obravnavanje zgolj osebnih obraču- navanj in sporov, ki nimajo ničesar skupnega z nalogami delavskega sveta. Predsednik sind, podružnice tov. Pe- tauer je bil po izjavi predsednika upravnega odbora celo iniciator neso- glasij med ravnateljem in nekaterimi člani delovnega kolektiva. Sicer pa tudi svojo delovno dolžnost Petauer ni vršil popolnoma v redu, saj je bila komer- ciala, kjer je on zaposlen, največja hiba podjetja, kar priznava tudi predsednik upravnega odbora. Upravni odbor je torej o tem stanju bil seznanjen, ni pa ničesar ukrenil zoper nevestno poslo- vanje. To nam dovolj jasno potrjuje tu- di odgovor predsednika delavskega sve- ta tov. Škrjanca, ki je izjavil, da de- lavski svet ni obravnaval dela poslo- valnic ter podjetja samega, temveč le o splošni problematiki trgovske mreže. ČUDNA SAMOPOMOČ, KI SE NI OBNESLA Z viški, ki se pojavijo, si krijejo ne- kateri uslužbenci podjetja »z raznimi virmani« nastale primanjkljaje v dru- gih poslovalnicah in skladiščih. Tako je n. pr. poslovodja poslovalnice »Pri zvonu« pri inventuri ugotovljen višek 46.000 din »odstopil« za kritje izgube — primanjkljaja v skladišču. Ko je bil dne 7. 2. 1953 ugotovljen v tej posloval- nici primanjkljaj v znesku 55.000 din, je zahteval povrnitev odstopljenega zneska. Vprašamo se, kaj se ob takih manipulacijah dogaja v podjetju? Ver- jetno to niso čisti posli, še manj pa pošteni. Kdo plačuje te tisoče? Potrošni- ki! Kje je odgovornost osebja za ta de- janja? Ali je to samo malomarnost, ali pa mogoče tudi kaj drugega, kar bi se v ljudskem jeziku drugače izrazilo? Ču- dimo se, da ob tako jasnih dokazih uslužbenci vedno zagovarjajo na se- stankih nemogoče stanje, ki sedaj vla- da v podjetju. Potrošniki — vsi delovni ljudje mesta Celja, dajte o tem svojo sodbo! Zahtevamo od Ljudskega odbora mesta Celia, da naredi z odločnimi in takojšnjimi ukrepi v tem pogledu takšno stanje, kot bi že zdavnaj moralo biti. Pristanemo celo na to, da je v Celju manj trgovin, toda te mora vo- diti osebje, kateremu bomo lahko v po- polnosti zaupali družbeno imovino in blagovni promet. „Mi" in „Vi" (Nadaljevanje s prve strani) odborov, zbore volivcev itd., ali vsaj videti mnenje iz zapisnikov, ki so do- pisniku na razpolago. Razgovore ozk. zakotne družbe bi bilo vendarle preši- roko smatrati za stališče javnega mne- nja. V članku tov. Jelovška objavljenem v Savinjskem vestniku dne 23. maja 1.1. pod naslovom »Odkrita beseda Lašča- nom« je uredništvo črtalo njegovo na- slednjo izjavo: »Na nekem sestanku . (najbrž prvo leto po osvoboditvi — op. pisca) sem doživel slučaj, ko je funk- cionar udaril žensko, ki je izvajala kri- tiko. Tedaj sem se zgrozil in mojih nek- danjih idealov je bilo konec, postal sem zagrenjen, kot sem bil v bivši Jugosla- viji, in se nikjer več nisem pojavljal.« Vem, da se bo tov. Jelovšek strinjal z menoj, da so bili to osamljeni pojavi v našem političnem življenju, razen v obratnih primerih, ko so sovražni ele- menti pri pomanjkanju dokazov hoteli svoje stališče na javnih sestankih pod- preti s pestjo. Možno je, da se je na- vedeni eksces vendarle zgodil. Toda po- vleči se v ozadje zaradi takšnega pri- mera, je podobno kot bi nekdo trdil, da je polna klet sadja gnila, ako bi videl eno nagnilo jabolko. Poleg tega so bile takšne metode vedno ostro obsojene od naših političnih organizacij. Vsiljuje se mi misel, da je bil omenjeni primer le dobrodošel vzro'k, izogniti se nič kaj laskavemu sodelovanju pri neobhodnih gospodarskih akcijah tiste dobe, kot so bili odkupi, frontne brigade in desetine drugih nevšečnosti, katere smo morali izvesti, da smo prebrodili takratne go- spodarske težave. V istem članku je izpuščen tudi na- slednji Jelovskov stavek: »Tajniško me- sto Olepševalnega društva mi je bilo tako i^ekoč vsiljeno, tam je sploh vla- dalo mrtvilo.« Iskrenemu delavoljnemu članu SZDL ni treba vsiljevati odgo- vornega mesta. Sam z veseljem popri- me kjer koli čuti potrebo svoje pomo- či za družbeni napredek. Dejstvo je, da tudi z novim tajnikom Olepševalnega društva v Laškem delo ni zaživelo, kar daje vtis, da je tov. Jelovšku vendarle lažje kritizirati napake drugih, kot pa se z aktivnim delom izpostavljati пен varnosti, da bi bil prej ali slej za svoje delo ali nedelo tudi sam izpostavljen priznanju ali kritiki javnega mnenja. Iz vsega navedenega ni težko ugoto- viti, kaj je vzrok nedelavnosti in pre-. tirane občutljivosti v Laškem. Za ne- katere komuniste vsi oni, ki se ne stri- njajo z njihovim mnenjem in ga ne sprejmejo brez diskusije, niso »mi« in na drugi strani po mnenju ob strani stoječega tov. Jelovška, so vsega krivi »oni«, naša naloga pa je, da kritiziramo. Z dosedanjim stališčem in metodami komunistov v Laškem se takšnemu sta- nju ne da pomoči. Fizično obračunavanje od strani »komunista« Doltarja nad Je- lovškom je višek, ki presega meje časti državljana, kaj šele komunista. Je to rezultat zgrešenega dela tamkajšnje organizacije komunistov in ji jemlje še oni ugled, ki ga je imela doslej. Cim prej bo organizacija komunistov v La- škem razbila cehovske oblike svojega dela in čimprej postanejo njeni člani nosilci vsega družbenega dogajanja, to- liko prej bo onemogočena takšna vrsta polemik. Živahno in požrtvovalno delo družbenih organizacij bo kaj kmalu pri- sililo vsakogar, da z aktivnim delom do- kaže svojo iskrenost. Takšna je edina pot k izboljšanju politične situacije, to je pot socialistične demokracije.' Ko- muniste, ki tega ne bodo razumeli, bo kaj kmalu razvoj popolnoma prerasel in jih že danes prerašča. Tega ne more rešiti nobeno razpravljanje v zaprtem krogu, ne »mi« in ne »vi« in ne »oni«, ampak strnjeno, složno delo iskrenih naprednih ljudi, katerih je v Laškem — o tem sem trdno prepričan — velika večina. Vinko Sumrada S konference SZDL v Celju (Nadaljevanje s prve strani) itd. Tako je lani Društvo prijateljev mladine dobesedno spalo zaradi nede- lavnosti odbora in članov samih. Naš odnos do mladine bo treba odločno po- praviti. Črnogledo obrekovanje mladine ni na mestu. Mladina je znala vselej najti obliko dela in je veliko pripo- mogla pri graditvi socializma. Revolu- cionarna mladina borbe in povojne iz- gradnje odrašča. Naši vzgojitelji od staršev preko šol in ustanov morajo bolj skrbeti za patriotsko vzgojo dora- ščujoče mladine. Tega predvsem manj- ka v naših šolah. ^ Tov. Pelko je nadalje govoril še o tem, da je v Socialistični zvezi še ved- no premalo funkcionarjev-delavcev. V Celju je 25 osnovnih organizacij, ki štejejo povprečno po 1500 članov. Pre- vladujejo pa namešečnci. Od 191 izvo- ljenih odbornikov je komaj 44 delav- cev. Govornik je poudaril, da komunisti premalo delajo v odborih Socialistične zveze. Opozoril je na veliko vlogo or- ganizacij pri volitvah v Zvezno in re- publiško skupščino, ki bodo v jeseni. Vtrinhi 2 razprave Razprava je bila zelo plodna in stvar- na. V njej so delegati iznašali ugoto- vitve o delu množičnih organizacij ter dajali predloge za izboljšanje dela. Osnovne. organizacije SZDL v Celju niso storile dovolj za širšo aktivizacijo ljudi. Delo je slonelo več ali manj na nekaj ljudeh v odborih, ki niso zmogli vsega. Sestanki, brez predhodne pripra- ve, so bili vselDinsko dokaj slabi, zato tudi niso bili množično o-biskani. Na se- stankih je bila večkrat podana snov ne- zanimivo, preveč načelno, brez proble- то-Џ ki ljudi najbolj zanimajo. Tudi zaključkov največkrat niso sprejemali. Levji delež krivde leži na odborih, da niso znali privabiti k aktivnemu delu delavcev iz naših kolektivov, ker na sestankih največkrat ni bilo govora o problemih iz tovarn, ki delavce najbolj zanimajo. Najboljši in najbolj delavni delavci pa že sodelujejo v delavskem samoupravljanju in v sindikatih. To je glavni vzrok, da je v odborih SZDL v Celju premalo delavcev. Tudi sindikal- ne podružnice po podjetjih bi morale bolj usmerjati svoje delavce za aktivno delo na terenu. Terenski odbori so premalo sodelovali z ostalimi društvi in jim pri delu poma- gali. Društvo RK na primer ni uspelo pri humani akciji dajanja krvi, ker od- bori SZDL te akcije niso dovolj pod- prli. Organijacije so bile tudi premalo budne napram pojavom nemčurstva v Celju, napram gospodarskemu krimina- lu in špekulacijam v trgovini, katere pojave morajo stalno odkrivati ter jih tudi ostro obsoditi. Za izboljšanje političnega dela, v ka- terem naj bi sodelovalo čim več ljudi, so bili nekateri mnenja, da bi naj od- bori sestavili propagandne komisije, ki bi skrbele za vsebinsko dobre sestanke ter preko uličnih poverjenikov za čim večjo udeležbo. To sicer ni slaba za- misel, če bodo te komisije sodelovale z odborom. Pri tem je namreč boja- zen, da bi odbori vse delo naložili ko- misijam, sami bi se pa pasivizirali. Večjo p>omoč bi naj nudile organiza- cije tudi delavskim svetom, ki so še mladi. S političnim delom jim bo treba dvigati socialistično zavest, da bodo gle- dali s širše perspektive, ne pa samo inte- rese svojega podjetja. Delavski sveti morajo postati bolj p>ozorni in borbeni napram gospodarskemu kriminalu in raznim mahinacijam, ki gredo v škodo skupnosti. Skrbeti bodo morali tudi za pravilno kadrovsko politiko po podjet- jih, da ne bo več primerov, da dobi špe- kulant, ki je prišel iz zapora, dobro me- sto v podjetju, za pošteno demobilizi- rane borce pa večkrat ne najdejo pro- stora. Delavski sveti bodo morali manj misliti na delitev dobička ter več na razširitev proizvodnje. Tako bodo pro- izvodnjo dvigali, hkrati pa bodo zapo- slili vse tiste, ki so danes neupravičeno brez zaslužka. Partikularistične težnje se pojavljajo tudi v mestnem zboru proizvajalcev. V mnogih primerih ta organ ljudske obla- sti — zastopnik proizvajalnih prebival- cev* — ne nastopa v interesu celotne celjske skupnosti, temveč vidi le svoj kolektiv in njega ozke interese. Tako delo je za skupnost škodljivo in naloga organizacije SZDL je, da take primere obravnava ter jih s politično prevzgojo svojih članov tudi odpravi. Organizacije SZDL v Celju so pre- malo skrbele za kulturni dvig svojega članstva, saj je od okoli 25.000 Celjanov do sedaj komaj 1113 naročnikov Prešer- nove knjige. Ugotovili in obsodili so tudi nepravil- na nagrajevanja, ko nekdo za manj po- membno delo sprejeme kar 40 do 50.000 dinarjev nagrade, na požrtvovalne in vzorne prosvetne ter zdravstvene delav- ce se pa ràdo pozablja, čeprav so si s svojim nesebičnim delom večkrat za- služili priznanje. Organizacije bodo mo- rale bolj sodelovati tudi s prosvetnimi delavci, da bodo vzgajali mladino v na- prednem duhu, člani Socialistične zveze pa naj bi nudili šolskim vzgojiteljem in staršem na roditeljskih sestankih več pomoči kot doslej. Ugotovili so, da so najslabši tereni pri pobiranju članarine Lokrovec, Lopata in Polule ter sprejeli zvišanje članarine od 3 na 5 din, ki naj se pobira redno vsak mesec ali največ četrtletno. Sprožili so tudi vprašanje mestnih od- bornikov, ki bi naj bolj pogosto hodili na sestanke SZDL in ne samo na zbore volivcev. V bodoče bi naj odborniki bolj pogosto seznanjali svo'je volivce o pro- blemih mesta, volivci bi pa preko njih iznašali MLO svoja mnenja in predloge. Ker je stanje šolskih prostorov kritič- no, je MLO te dni razpisal volivcem an- keto, da bi naj na zborih volivcev iz- glasovali ljudsko FHDsojilo v višini 135 milijonov dinarjev. Ta denar je potre- ben za gradnjo najnujnejših šolskih po- slopij v Celju. Da bodo celjska podjetja in posamez- niki vpisovali čim več in čimprej, bo naloga osnovnih organizacij SZDL za- interesirati javnost za posojilo, da bo čimbolj uspelo. • SKLEPI KONFERENCE BODO IZ- BOLJŠALI DELO V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SZDL Na kraju so delegati sklenili, da bo- do razkrinkavali sovražno delo Vatika- na in višje duhovščine, se borili proti klečeplazenju pred tujci ter dvigali med svojim članstvom socialistični patrioti- zem. Organizacije SZDL v Celju bodo morale nuditi več p)omoči prosvetnim delavcem, predvsem preko roditeljskih sestankov ter mladini in staršem preko Društva prijateljev mladine, da bo mla- dina vzgojena v socialističnem duhu. Organizacije bodo morale posvečati več pozornosti vprašanju naše žene in kmeč- kemu vprašanju, ki se je v Celju dokaj zanemarjalo. Uvesti bo treba tudi mno- žično kontrolo nad izkoriščanjem so- cialnega zavarovanja, pospešiti borbo proti gospodarskemu kriminalu ter za večjo storilnost v podjetjih. Tudi škod- ljivi familiarnosti, nepravilnemu odno- su do družbenega premoženja in preko- merni delitvi dobičkov bodo morale or- ganizacije napovedati oster boj. Orga- nizacije bodo morale poživeti svoje delo z raznimi anketami, debatnimi večeri, in dobnimi predavanji, vključevati v SZDL vse poštene državljane, iz svojih vrst Da izključevati sovražnike socializ- ma. Široka ljudska kontrola nad vsem javnim življenjem naj bo glavno nap>o- tilo za bodoče delo osnovnih organizacij SZDL. Ker je bilo težišče razprav na mestni konferenci Zveze komunistov in SZDL v Celju na problemih gospodarskega kriminala in razsipnnštva, bi bilo prav, da bi tudi mestni ljudski odbor čim- prej izdal potrebne ukrepe, da bi se ti negativni pojavi v našem gospodarstvu izkoreninili. Po našem mnenju bi bil eden teh ukrepK)v organiziranje močne revizijske službe, ki bi take pojave od- knivala. Povečati bi morali budnost pri kadrovski politiki, da se ne bi na vo- dilna mesta v proizvodnji in trgovini vrinil- »strokovnjaki«, ki bi hoteli z nevestnim početjem škodovati skupno- sti, ki gradi socialistično demokracijo in socialristične odnose na vseh poljih naše »družbene stvarnosti. Stev. 25 ■ »Savinjski vestnik«, dne 27. junija 1953Í Strain 3 Ob Vajenskem dnevu Vajenski dan bomo v Celju in okolici praznovali v soboto, 27. junija. Tega dne bo MLO Celje povabil vajence v novo gledališče, kjer bo zanje gle- dališka predstava, v nedeljo 28. junija pa bo s pomočjo podjetij organizi- ran brezplačen izlet na Lisco, Boč in Smohor. Veliko razpravljamo o vzgoji naših vajencev. Pri tem pa govorimo le o ne- gativnih straneh vajenske mladine in iznašamo njihove napake. Vsi dajemo lepe nasvete: tako in tako naj bi bilo. Premalo pa se zavedamo, da je mla- dina taka, kakor jo oblikujemo. V po- našanju in znanju vajenca se izraža delo podjetja, doma in šole. Premalo je dejanskih posegov v življenje te mla- dine. Veliko je že bilo govora o ne- vzdržnih prostorih Vajenske šole za razne stroke v Celju, znane so težke razmere nekaterih vajencev, ki se vo- zijo. Tu je vsako nadaljnje razpravlja- nje odveč. Nujna je ureditev šole in in- terrmta. Pač pa je potrebno še razpravljati o delu za kulturni dvig naših vajencev Tu lahko pribijemo, da se je to delo že začelo. Celjski vajenci že vidno so- delujejo pri raznih društvih in njiho- vih prireditvah. Pri TVD »Partizan« so vajenci s svojim pristopom znatno po- večali uspehe pri telovadnih nastopih, ki jih je bilo letos precej v okrajnem merilu. Tine Veber je državni prvak mladine v orodni telovadbi, Florjane Franjo pa je močen steber v vzorni vrsti na orodju. Lahko bi našteli ime- na naših vajencev pri mladinskem no- gometnem moštvu Kladivarja, pa tudi ^ pri samem prvem moštvu bi našli na- šega učenca. Isto bi ugotovili pri ko- šarki, pri prvaku rokometašev Slove- nije pa bi našli kar 2 učenca vajenske šole. Vajenci se udejstvujejo tudi pri atletskih društvih, pri Svobodi, strel- ski družini, Planinskem društvu, jahal- nem športu, ljudski tehniki itd. Vzgoja vajencev je v dobrih rokah, njihova miselnost je uravnana v pravilno smer. Mladina se mora nekje izživljati. Ce ni pri športu, lahko zaide na slaba pota. Na Vajenski šoli za razne stroke je na- novo urejena mladinska knjižnica, 110 učencev pa se je včlanilo v Prešernovo družbo. Na splošno lahko trdimo, da so va- jenci, ki se udejstvujejo pri telovadbi, športu in drugih društvih tudi v šoli dobri. Padalci, Krivec, Sket in Zdovc so najboljši učenci v razredu. Podbre- gar Franc, član »Partizana« in rokome- taš Poznič Polde sta vsak v svojem razredu najboljša. Čeprav so uspehi_ izven delovnega udejstvovanja že vidni, vendar še da- leč niso zadovoljivi. Pri LMS Celje- rnesto se je ustanovil vajenski odbor, v katerem tvori jedro vajenska mladi- na sama. Naloga tega odbora je pred- vsem, da se zanima za življenjske po- goje učencev, za njihovo politično vzgo- jo in za delovne in učne uspehe. KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ CELJA JE GOSTOVAL V NAZARJIH Komorni moški zbor iz Celja je letos priredil že več zelo uspelih koncertov v Celju in okolici in v ljubljanskem radiu^ Koncerti so bili pripravljeni pred- vsem 'za delovne kolektive v mestu in za poslušalce na vasi. Preteklo nedeljo je zbor z izbranim sporedom nastopil v Nazarjih in ob razprodani dvorani navdušil vse na- vzoče. Zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja je moral del sporeda ponavljati. Na koncert so prihiteli s posebnim av- tobusen ljubitelji petja iz Ljubnega ki niso hoteli ostati prikrajšani redkega kulturnega užitka. Zbor se je v izva- janju sporeda zelo potrudil, dinamika zbora in blagozvočje glasov sta prišla do polnega izraza. V NEDELJO BODO V LAŠKEM OD- PRLI VETERINARSKO BOLNICO IN OSEMENJEVALNICO V nedeljo bodo v Laškem v okviru KZ odprli veterinarsko ambulanto in osemenjevalnico. Ob 7. uri zjutraj bo v kino dvorani predavanje živinorejskih in veterinarskih strokovnjakov, ob 9.30 uri pa bo otvoritev ambulante, kjer bo predsednik kmetijske zadruge izročil ključe živinorejskemu odseku. Po sve- čanem delu otvoritve in ogledu ambu- lante, bodo strokovnjaki pokazali prak- tičen primer umetne oploditve. V La- škem in tam okoli je gotovo še dosti »Tomažev«, ki kaj takega nočejo verjeti — naj si ogledajo. Važni sklepi Mestnega Ijudsicega odbora in Zbora proizvajalcev mesta Celja Besedo imajo sedaj volivci Na zadnji seji mestnega ljudskega odbora in zbora proizvajalcev, dne 18. junija, so bili sprejeti tako važni skle- pi, da ne moremo mimo njih zlasti zato ne, ker so v zvezi z velikimi denarnimi^ žrtvami, ki jih bo dalo mestno prebi- valstvo za uspešen razvoj svojega me- sta. V ospredju je bilo sprejetje petlet- nega perspektivnega plana za gradnjo novih šolskih poslopij, ki ga je podal in obrazložil predsednik Sveta pa pro- sveto in kulturo tov. profesor Anton Aškerc. Ker bosta že v jeseni obe osnov- ni šoli in obe celjski gimnaziji z dopol- dariskim ter staršem in mladini tako zoprnim popoldanskim poukom popol- noma zasedeni, je izhod iz tega mučne- ga položaja samo v gradnji novih šol- skih poslopij. Po temeljitem preudarku ljudskih odbornikov in članov zbora proizvajalcev na tej skupščini je bü sprejet naslednji vrstni red: 1. gradnja nove osnovne šole na Po- lulah, 2. gradnja nove osnovne šole v obliki pofKDlne ^osemletne šole (osemletke ali nižje gimnazije) na Spodnji Hudinji, 3. gradnja enega šolskega poslopja za strokovne šole (učiteljišče, glasbena šo- la ali kake druge strokovne šole) v sre- dišču mesta, 4. razširitev O'beh otroških domov za predšolsko vzgojo mladine v Aškerčevi ulici in Gaber ju, 5. takojšnja izvršitev adaptacije za Vajensko šolo na Ljubljanski cesti, 6. oskrba popolne nove opreme za štiri učilnice na II. in za dve na I. gi- mnaziji. Ob podrobni razčlenitvi tega progra- ma se je pri razpravi oglasil k besedi ljudski odbornik tov. Izidor Horvat in poudaril pomen ter nujnost predlaga- nih gradenj. Dejstvo, da je mladina v Celju in njen dotok iz okolice že tu in da njeno število stalno narašča, ne do- pušča nobenega odlašanja več. Sedanji otroški vzgajališči Mladinski dom Tončke Cečeve in Otroški vrtec Otona Zupančiča ne zadostujeta več, zato ju je treba primerno razširiti. Po njuni legi je to izvedljivo brez velikih stroškov. Iz higienskih in zdravstvenih razlogov sta obe gimnaziji nujno po- trebni predlagane nove opreme. Z adap- tacijskimi deli vojaškega skladišča je treba takoj začeti, sicer bo Vajenska šola v jeseni na cesti. K predlogu, ki je bil soglasno spre- jet, je predsednik Gospodarskega sveta tov. Fedor Gradišnik obrazložil še fi- nančno plat za izvedbo tega načrta. Ker mesto nima dovolj denarnih sred- stev, bo MLO predlagal volivcem, naj odobrijo razpis notranjega posojila v višini 100—135 milijonov dinarjev. Tudi ta demokratični predlog je skupščina soglasno sprejela. Dom onemoglih in Počitniški dom na Prešniku Pri razpravi o predlogu, naj se one- mogli presele s svojega sedanjega doma na Grmovju v zgradbo na Prešniku, je po razlagi tov. Gradišnika prevladalo mnenje, naj se dom na Grmovju pre- uredi, kar bi bilo okrog 6 milijonov ce- neje kakor preselitev in adaptacija po- slopja na Prešniku. Zato so odborniki sklenili, da se pre- uredi Dom onemoglih na Grmovju, zgradba na Prešniku pa v Počitniški dom za delavce, ki bi ga prevzela v svojo oskrbo restavracija Ojstrica. Obratovalni čas za trgovine I)oločen je bil zimski in poletni čas obratovanja za trgovine. Da bi si de- lavci mogli nabaviti kruh pravočasno, bodo pekarne odprte eno uro poprej, ob sobotah popoldne pa od 17. do 19. ure. Dalj časa so se odborniki zadržali pri predlogu Trgovinske zbornice, naj Di bile trgovine ob sobotah popoldne za- prte, češ da je v tem času itak malo prometa. Odborniki se s tem predlogom niso strinjali ter so sklenili, naj bodo trgovine zaprte ob četrtkih popoldne, namesto ob sobotah. Sprejet je bil tudi Odlok o hišnem redu, ki odreja dolžnosti hišnih lastni- kov odnosno upravnikov in stanovalcev. V razpravi je še nadalje reorganizacija Stanovanjskega urada, ki bo sprejeta na eni prihodnjih sej. JLA so odobrili gradnjo osemstano- vanjske hiše v Drapšinovi ulici. Spre- jeta je bila tudi nacionalizacija neka-' terih stavbišč za gradnjo stanovanj. " J. K.I ZADNJE OPOZORILO Zadnjič opozarjamo one naše naročnike, ki dolgujejo naročnino še za lansko leto ali celo več in smo jim dolžni znesek naznačili na naslovnih listkih v številki 21. našega lista, pa se še niso odzvali pozivu za plačilo, da to storijo ta- koj. Tistim pa, ki se tudi na ta zadnji poziv ne bodo odzvali in poravnali zaostale naročnine, bo- mo list ustavili, dolžno naročnino pa izterjali sodnim potom. Uredništvo Omogočimo revnim, a dobrim dijakom zasluzene počitnice Sem in tja najdemo med našimi dijaki fante in dekleta, ki z odličnimi učnimi uspehi zaslužijo primerno' nagrado za svoj trud, pa iz material- nih ozirov niso v stanju preživeti nekaj lepih počitniških dni. Koliko je partizanskih sirot, koliko hčera in sinov revnih staršev, ki morajo med p>očitnicami prijeti za delo, da si prislužijo najnujnejša sredstva za nadaljnje šolanje. Le pomislimo ko- liko ljubezni do socialistične domo- vine bi vzbudili pri teh mladih lju- deh, če bi se naša skupnost sem in tja spomnila na njih. Sveti za pro- sveto in kulturo ne razpolagajo s to- likšnimi sredstvi, da bi lahko ugodili vsem prošnjam in potrebam. »Savinjski vestnik« začenja javno akcijo »Počitniške pomoči revnim dijakom«. Obrača se na podjetja s prošnjo, da po svojih možnostih omogočijo vsaj delu najpotrebnejših, prijeten počitnišlci oddih. Da bi ta akcija imela javen po- men, da bi bila nekaka vzpodbuda za naše srednješolce, da bi v bodoče posvečali še večjo pozornost učenju, naprošamo vsa podjetja, ki bi se od- ločila za tozadevno pomoč, da spo- ročijo uredništvu svoje sklepe. Uredništvo bo prispevke ločilo med okraje. Celjska podjetja bodo finan- sirala počitnice dijakom mestnih šol, okoliška pa okoliškim. Uredništvo bo izbiralo dijake v soglasju z okraj- nim in mestnim svetom za presveto, množičnimi organizacijami in Dru- štvi prijateljev mladine. Prosilci naj pošiljajo prošnje na uredništvo. Vsebujejo naj socialno stanje, šolski uspeh, priporočilo šole, mladinske organizacije, organizacij ZB in temu p>odobna priporočila. Priporočila ZB veljajo za partizan- ske sirote, za revne dijake pa potr- dilo mestnega ali občinskega ljud- skega odbora. Šole naj skrbijo, da bodo dale pri- poročila res najbolj marljivim dija- kom in morajo računati, da veliko število prispevkov uredništvo ne bo moglo sprejeti. Pravico do prošnje imajo le tisti, ki niso bili na letovanju v okviru počitniških letovanj, ki so jih orga- nizirale druge ustanove izven akcije, ki jo načenja »Savinjski vestnik«. Ker zdravje otrok ne dopušča ved- no bivanje v kakršnem koli kraju, morajo prosilci imeti tudi potrdilo zdravnika, šolske poliklinike itd. »Savinjski vestnik« bo sproti ob- veščal javnost kam je kateri izmed teh dijakov šel in kdo mu je omogo- čil lepe počitnice. Uredništvo opozarja na koncu še to, da bo temeljito preverilo resnič- nost podatkov in da bo vsako izko- riščanje te dobronamerne akcije ne- mogoče. Uredništvo »Savinjskega vestnika« Počitniška pomoč... VINO KOPER: ŠEST NA MORJE, DVA NA HRANO IN VECJE ŠTEVILO DI- JAKOV NA TRGATEV GROZDJA V KOPER Pred izidom našega razpisa smo sto- pili v stik v upravo »Vino-Koper« v Celju. Na kratkem posvetu v delovnem kolektivu smo naleteli na velikodušno razumevanje. Kolektáv je odločil: Dva dijaka ali dijakinji bo poslala uprava na desetdnwno bivanje v letovišču Sv. Nikolaj pri Kopru. Stiri bo poslal de- lovni" kolektiv uslužbencev dstotja tudi za deset dni. Poleg tega bo dal »Vino- Koper« na razpolago celodnevni obrok hrane za dva dijaka čez vse počitnice v Celju. Konec avgusta pa bo podjetje organiziralo skupaj s »Savinjskim vest- nikom« odhod večjega števiila dijakov na trgatev grozdja v koperski okraj. Vsi, ki bodo v tej skupini, bodo nekaj ur dnevno obirali grozdje in dobili poleg hrane še plačilo za svoje delo. Le-ti bo- do imeli poleg obiranja še mnogo pro- stega časa za kopanje in krajše izlete. Ko bo uredništvo dobilo prošnje in jih z omenjenim ustanovami rešilo, bo- sta prva dva že lahko odšla v Sv. Ni- kolaj. Ko se ta dva vrneta bodo šli drugi. ■ Imeni prviih dveh gostov »Vina-Ko- per« bomo objavili prihodnjič, ko se bosta že sončila na obali našega sloven- skega Jadrana. VESELA VEST TOV. HRIBERŠEK MARIJI IZ ŠEMPETRA Ravno v ugodnem času smo dobili Vaš dopis, v katerem nam pišete o svoji sti- ski, ko bi radi ustregli svojemu sinu- odličnjaku. Prosimo Vas, pošljite nam potrebne podatke najkasneje v pone- deljek, da bi Vaš sin — če bo izpolnje- val vse pogoje, lahko še naslednji te- den odšel v Sv. Nikolaj. Pripravimo zadostne površine za oljno repico Letošnja oljna repica je prav v zo- renju in ponekod jo celo že žanjejo, drugod pa bo žetev pričela naslednje dni. Hektarski donos bo letos povpreč- no 1300—1400 kg na ha. Na strnišče olj- ne repice lahko posadimo še krompir, peso, pose jemo ajdo, koruzo za krmo, grahorico in deteljo. Najdonosneje je, če posadimo krompir, kajti pridelek krompirja je najmanj tolikšen, kakor če je po'sajen v pomladanskih mesecih. V mnogih krajih je ta način obdelava- nja zelo udomačen in doseženi so res zelo dobri uspehi. Oljna repica ne črpa zemlje, nasprot- no jo celo zelo zrahlja, kar zelo ugod- no vpliva na prihodnji pridelek. Re- pico sejemo v drugi polovici meseca « avgusta do približno 10. septembra. Podjetje »Oljarne«, Ljubljana, je pre- skrbelo — kot smo izvedeli — zadostne količine semena nemške oljne repice, sorte Dippe. Ta vrsta se ne izsipa ob žetvi in ima bogat donos. Ze danes moramo misliti oziroma pre- skrbeti zadostne površine njiv, na ka- tere bomo posejali v avgustu oljno re- pico. Za setev so primerna strnišča pše- nice in rži, ovsa in ječmena ter krom- pirišča ranega krompirja. Cena repici je danes v zamenjavi za olje taka, da dobi pridelovalec 16 kg olja za 100 kg oljne repice. Upoštevaje to, da se za oljno repico pridela normalno količino krompirja, kot je to dokazano v več primerih in v različnih krajih, lahko trdimo, da je oljna repica za kmetoval- ca najdonosnejša kultura in zato pri- poročamo, da te pose jemo letos kar je največ mogoče. NE LOMITE LIPOVIH VEJ Približuje se sezona obiranja lipovega cvelja. Nekatere zgodnje vrste lip so že v cvetju. Obi- ranje lipovega cvetja je dovoljeno in priporoč- ljivo, ni )a na mestu, da obiralci brezvestno lomijo veje in tako uničujejo drevesa, kakor se je to dogajalo lani in se dogaja že tudi le- tos na zgodaj cvetočih lipah, posebno na Jo- žefovem hribu, kjer je lep lipov nased. Nekaterim ljudem res ne zaleže dobra beseda . v marcu mesecu so prišli v Zreče delavci splošno-gradbenega podjetja »Tempo« iz Ljutomera. Prevzeli so gradbena dela v Tovarni kovanega- orodja. Nihče nima nič proti gradbeni aktivnosti katerega koli gradbenega podjetja, zlasti ne tedaj, če svoje delo izvaja dobro in če pri tem upošteva tudi predpise za varnost zaposlenih de- lavcev. Vodstvo gradilišča v Zrečah je že ta- koj prve dni po prihodu opozorila in- špekcija dela OLO Celije^okolica na pomanjkljive zaščitne ureditve pri gradnji upravnega poslopja. Opozorje- ni so bili na predpise posebnega pravil- nika za gradbeno stroko in predočene so jim bile posledice slabih zaščitnih ukrepov. Od prvega srečanja je minilo ravno dva meseca. Človek bi pričakoval, da so odgovorni ljudje na gradilišču razu- meli dobronamerno besedo in da vedo kakšne posledice ima lahko slaba za- ščita. Vendar pa ni bilo tako. Po dveh mesecih dela se stanje zaščitnih na- prav ni prav nič zboljšalo — ne samo, da so zanemarili in opustili najosnov- nejše ureditve, temveč so enako od- nosno še slabše pogoje dovoljevali na drugi gradnji. Tudi človeku, ki nikdar ni bil na gradiliščih, bi takoj padle v oči napake, ki ne samo da izhajajo iz nepoznavanja zaščitnih predpisov v gradbeništvu, temveč prikazujejo tudi malomarnost ali morda še kaj več. Delovni ljudje niso igračke — to so ljudje, ki gradijo in katere smo dolžni tudi brez predpisov in brez nadzor- stvenih organov ščititi pri njihovem delu. Tega na gradilišču gradbenega podjetja v Zrečah očitno niso poznali. Nezgode, ki smo jih imeli do sedaj v okraju Celje-okolica, so številne. Samo v'letošnjem letu smo ravno v gradbe- nih podjetjih imeli dve smrtni nezgodi. To ni majhna stvar, če pomislimo, da je v naši državi še veliko okrajev in mnogo gradbenih podjetij. Gradbeno podjetje »Tempo«, gradili- šče v Zrečah, se bo moralo zavedati, da so pri nas ljudje tisti, katerim je na- menjeno naše skupno prizadevanje in da je vsak malomaren odnos do člo- veka obsojanja vreden. Lokalni promet v Celju OSEM KILOMETROV NA DAN — VECKRAT TUDI DEŽUJE — KDO LAHKO HODI V NOVO GLEDALIŠČE — ZAKAJ RAZLIKA MED MESTOM IN PREDMESTJEM Iz dneva v dan bolj aktualen postaja problem lokalnega prometa v Celju. Namen tega članka je, da nakaže ne- kaj misli, ki se porajajo človeku, ko v dežju hiti, recimo iz Zg. Hudinje v mesto v službo. Ena od značilnosti Ce- lja je namreč ta, da se mesto sestoji iz malega ožjega centra, v katerem so skoucentrirani uradi, trgovina, promet (železniška in avtobusna postaja), kul- turne ustanove (šole, gledališče, Icine- matografi) in iz obširnih predmestij in obrobnih naselij, predvsem severno od niestnega središča (Gaberje, Hudinja, Smarjeta, Trnovlje), ki so upravno tudi .sestavni del mesta. Tako se mesto raz-, teza na precej veiilii površini, saj je n. pr. od cestnega znaka z napisom: Celje na ?đariborski cesti do mesta do- bro uro in pol hoda. V teh naseljih sta- nuje pretežno delavstvo. V malem stro- gem centru — v mestu pa stanujejo nameščenci, uradniki, pripadniki svo- bodnih poklicev in obrtniki. Ce se ob ^4. uri postavimo n. pr. pred Tovarno ^niajlirane posode, takoj opazimo, da Odide v smeri proti Hudinji večina de- lavstva, le manjši del se jih naix)ti Proti mestu. Ko smo tako ugotovili, kje prebiva večina celjskega prebivalstva, ko' smo tudi ugotovili socialno strukturo pre- bivalcev severnih predmestij, poglej- mo še, kakšna je navezanost in poveza- nost teh- prebivalcev s srecuščem mesta. Ta naselja, kjer živi večina celjske- ga delavstva, niso zaključena naselja, so brez lastnega kulturnega, trgovske- ga, prometnega središča, marveč so v tem pogledu navezana na mesto. Pre- bivalec, ki stanuje n. pr. v Sp. Hudinji ob Mariborski cesti gre zjutraj v me- sto v službo (2 km), opoldne se vrne do- mov (2 km), ker ga zanima film, gre zvečer zopet v mesto v kino (2 km), na- to se iz kina vrne domov (2 km). Osem kilometrov mora prehoditi ^ria dan naš prebivalec Hudinje, če hoče iti poleg službe še v kino, gledališče, pa tudi če hoče (razen običajne špecerije) kaj ku- piti. Čudimo se n. pr., zakaj je gleda- lišče prazno? Ali smo pa kdaj pomislili na to, da bi tudi delavcem tam iz Smar- jete in Hudinje omogočili, da bi prišli v gledališče? Dokler bo stanje tako, da bo moral po predstavi (sezona v času slabega vremena) ob 11. uri ponoči v dežju pešačiti še dobro uro pfoii domu, in to po celodnevnem delu in hoji sem ter tja, bomo zaman pričakovali, da bo- do gledalci prišli tudi iz vrst onihi, ki si uživanja umetnosti v novem, lepem gledališkem hramu najbolj zaslužijo. Čudno se mi zdi, da hismo nikoli po- mislili na otroke, ki v zimskem času, ko imajo popoldanski pouk, v temi in dežju po prometni cesti racajo uro in pol daleč do doma, nosijo pa lahko kot tolažbo v sebi zavest, da stanujejo v mestu. Talio pridemo do zaključka, da so kulturne ustanove gledališče, kino, študijska knjižnica, trgovine v mestu namenjene prebivalcem mesta Celja, uživa jih pa lahko le tenka plast pre- bivalstva, ki stanuje v središču. Zakaj? Zato, ker ni povezave predmestja s sre- diščem, ker ni lokalnega prometa, ki bi bil z ozirom na razsežnost mesta nujno potreben. Ce hočejo ustanove, ki so zgrajene v središču in namenjene vsemu prebi- valstvu, polno zadihati, morajo imeti možnost posluževati se jih tudi vsi pre- bivalci, rekel bd lahko, da bi celo pred- nost morali imeti oni, l<;i s svojim trdim delom pripomorejo, da lahko te ustano- ve žive, nikoli pa niso deležni njih bla- godati, čeprav bi jim bile več kot po- trebne. Dokler bo pa treba za vsak opravek hiteti v mesto in dokler bo človek za to pot potreboval 2 uri, to- liko časa bo pa mesto za predmestja odtrgano in toliko časa bo tudi razlika med mestom in predmestjem, med me- ščaHom, ki hodi v kino, gledališče, knjižnico, ki ima pri roki vse trgovine in med delavcem iz predmestja, ki vse- ga tega nima. Več kot potrebno je, da MLO končno reši tudi to vprašanje. Potrebna sta vsaj dva avtobusa, prirejena za mestni promet (vstop zadaj ,izstop spredaj), ki bi vzdrževala promet na progi Celje— Škof j a vas vsaj četrturno. Kadar bo- mo tak promet imeli, bomo pa tudi v gledališču videli našega delavca iz Hu- dinje in Gaber j a, tudi v kino bo lahko šel zvečer, saj bo čez četrt ure vožnje že doma. Pločnik na Mariborski cesti je vedno poln ljudi. Vsak, ki bo imel neposredno možnost, da se lahko, re- cimo za 5 din pripelje od Zidanška v mesto, bo opustil -hojo in se poslužil avtobusa. Treba je torej nabaviti vsaj dva avtobusa (urejena kot trolejbus), ki bosta vzdrževala reden promet in pove- zovala danes odtrgana delavska pred- mestja z mestom. Zasedba teh vozil je več kot zagotovljena. Nastane vpraša- nje stroškov. Tukaj bom kratek: če imajo celjska podjetja toliko deviz, da lahko nabavljajo osebne avtomobile, ki služijo lahko le za prevoz posamezni- kov, bi lahko našla tudi toliko deviz, da enkrat tudi svojim delavcem kupijo avto, skupen avto, ki jih bo vozil v mesto in jih rešil napornega pešačenja ter jim omogočil kulturnejše življenje. Vprašanje je zelo aktualno in je zad- nji čas, da se ugodno reši. Upajmo, da se bo še kdo oglasil in povedal o tej sitvari svoje mnenje. -bt stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 27. junija 1953 Štev. Iz Celja... Terenska organizacija Rdečega križa OSTROŽNO /e pravilno razumela svoje naloge Organizacija Rdečega križa Jugosla- vije v svoji zdravstveno-socialni dejav- nostinosti postaja vsak dan bolj močna podpora naše zdravstvene službe in da opravlja naloge, na katerih izvršitev lahko z gotovostjo računa zdravstvena služba v vojni in miru. Tudi v Celju je organizacija Rdečega križa usposobila že precej ljudi za služ- bo prve pomoči. V celjskih srednjih šolah je z zaključ- kom tega šolskega leta uspešno dovršilo tečaj prve pomoči RK 237 dijakov, od katerih jih bo 145 kot mladi učiteljski kader odšlo na naše podeželje, kjer bo- do na polju zdravstvene prosvete lahko mnogo storili. Od terenskih organizacij Rdečega kri- ža se je pokazala prav posebno delav- na organizacija RK na Ostrožnem, ki je s pomočjo organizacije SZDL orga- nizirala za svoj teren tečaj prve fk>- moči. Tečaj je obiskovalo 20 žena, od teh le nekaj mladinlc. Razveseljivo pa je, da so bile tečajnice v večini starej- še matere in gospodinje, ki so kljub spomladanskemu delu vztrajno obisko- vale predavanja ter pridobile znanje, ki ga je pokazal uspešno završen izpit. K dobro uspelemu 1*čaju je mnogo pripomogel tov. dr. Pečar, ki je vsak. teden dvakrat obiskoval Ostrožno. Želeti bi bilo, da bi se podobni tečaji vršili tudi po drugih oddaljenejših tere- nih RK, saj imamo v Celju lepo število zdravnikov, ki so vsak čas poleg svoje težke in odgovorne zdravstvene službe pripravljeni pomagati tudi na polju zdravstvene prosvete, kar so do sedaj že pokazali. ZBOR VOLIVCEV ZA TEREN JOŽEFOV HRIB V torek 30. junija ob 20 bo v gostilni »Skal- na klet« zbor volivcev za teren Jožefov hrib. Ljudski poslanci, izvoljeni na terenu bodo po- ročali o delu Mestnega lju4skega odbora in o razpisu mestnega posojila, ki bi se uporabilo za gradnjo novih šol na mestni periferiji. NEPOŠTEN LJUBITELJ KNJIG _33-letni Kolar Jože iz Celja je vzel v Mestni ljudski knjižnici v Celju v času od junija 1952 do aprila 1953 okrog 136 leposlovnih in dru- gih knjig v vrednosti najmanj 50.455 dinarjev. Pri iO knjigah je vstavil besedila drugih knjig in s tem povzročil 22.138 dinarjev škode. Ob- sojen je bil na 6 mesecev zapora. Mestni ljud- ski knjižnici pa mora povrniti škodo 22.158 di- narjev za poškodovanje knjig. Pri izreku kaz- ni je bilo sodišče mnenja, da iz obtoženčevega dejanja ni videti samo strasti do zbiranja knjig, ampak predvsem premoženjsko korist, ki jo je obtoženec zasledoval s tatvino knjig. VEC VLJUDNOSTI Nedavno sem s svojo tlizu 80-letno mamo po- poldne obiskala v uradu advokata M. Rosine glede napredovanja zadeve, ki jo zastopa za mamo. V tajništvu sva bile prijazno sprejeti, ne pa pri advokatu, ki je takoj ostro dejal, da naj prideva jutri (moja mama ne stanuje v Ce- lju). Povedala sem, da imam dopoldne službo in da ne moreva priti, on pa je svoje ponovil še ostreje. Na mojo opazko glede vljudnosti,' mi je Rosinov koncipient odgovoru: »Ven vas bomo vrgli.« Njegov odnos je vsekakor nepra- vilen do svoje stranke, do stare žene, ki ne more vsak dan v Celje. Z nekaj vljudnimi stavki bi lahko stvar drugače pojasnil. H. Hanžiči Koncert harmonik SKUD »France Prešeren« v Celju se je 20. in 21. junija posebno razmahnil. Tamburaši so nastopili v gostilni Gol- majer v Gaberju, pihala pri otvoritvi vrta restavracije Vino-Koper, zbor har- monik pa je raztegnil svoje mehe na koncertu v Narodnem domu. Nočem hvaliti in ne grajati. Naj go- vore' suha dejstva. Poslušalci so ropo- tali, ne samo ploskali. Vsak je prišel na svoj račun. Slišal si klasično, salon- ' sko, plesno in narodno glasbo. Pa tudi solisti so vzbudili pozornost. Najmlajši, Matevžek Bertoncelj je prisrčno zaigral Mamo Juanito, da so se mladini za- iskrile oči, že »starejši« enajstletni Riko Foglar je zaigral Tauberjevfto »Prek morja«. Dovolj težki akordi, katere je dečko kar lepo izvedel, tudi v lepih ba- sih, Edo Goršič pa se je pognal v višine s svojo uverturo »V deželi Indre «. Zahtevna skladba, tehnika dovršena, prednašanje lepo, priznanje občinstva iskreno in zasluženo. Slabemu obisku se ne čudim. Prvi lep dan! Vsak pohiti rajši ven v na- ravo. Kljub temu pa so proizvajalci lahko zadovoljni. Najlepše zadoščenje je, če občutiš takoj v začetku koncerta ono prijetno zvezo med občinstvom in odrom. Vsak navzoč obraz je izrabil toplo zanimanje in priznanje. In fi- nančni uspeh, če že hočete vedeti? Zbor sam bi najlepše odgovoril. »Ah kaj, fi- nance? Saj nismo trgovsko podjetje in tudi nismo igrali zaradi »kšefta«. Kul- tura je ljubezen in zanimanje za vse, kar je lepo in plemenito. To pa dáhar ni. Poslušalce smo zadovoljili, stroški so kriti in, kar je tudi važno, vabljeni smo še na pet krajev celjske okolice. Prihodnje leto pa nas bo poslušal še Jadran od Kopra do Reke. Morda tudix Trst! C. R... PVTNÎK CELJE * bo v okviru Mariborskega tedna od 4. do 19. julija 'prirejal izlete v Maribor. Za obisk operne predstave preskrbljeno. Iz- koristite ugoden popust na železnici. Putnik PIONIRJI I. ČETRTI NAM PIŠEJO . . . Pionirji prve četrti smo bili v začetku tega meseca na izletu, ki smo ga priredili ob za- ključku »Tedna matere in otroka«. бЦ smo na Smohor. Zjutraj nas je 57 po številu odpeljal vlak v Laško, od tod pa smo šli pes. Spremljali so nas člani Pionirskega sveta, AFŽ in odbora SZDL. Hodili smo dve uri. Ko smo prišli na vrh. so nam žene postregle z obloženim kruhom in čajem* Potem smo se igrali. Kar prehitro je mini] čas do kosila. Ko smo pojedli, se je spet razlegal glas harmonike in veselega razpolože- nja ni bilo konec. Naši starejši spremljevalci so se z nami igrali, kar nas je še posebno raz- veseljevalo. Igrali smo se, peli in tudi slikali. Pred odhodom smo se zopet »založili«. Vračali smo se po drugi strani in prišli na cesto pred Tremerjem. kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal v Celje. Izlet nam je pripravil odbor SZDL prve če- teti, ki je zastonj dal hrano in plačal stroške za prevoz. Klobase nam je darovala Kmetijska zadruga. Pionirji se svojim dobrotnikom od srca zahvaljujemo. In zaledja Živahen zbor volivcev v Laškem Pretekli četrtek je bil v Laškem zbor volivcev. Kot nam sporočajo, je bil zelo živahen, le sem in tja se je ta živahnost »zakalopirala« v obravnavanje ozkih osebnih koristi. Volivci so razpravljali o važnih stva- reh. Med drugim je bilo, sproročeno, da bodo postale laške toplice okrajno podjetje. Sektaška diskusija se je pričela ta- krat, ko je predsednik občinskega od- bora sporočil, da bodo zaradi novograd- nje postaje morali preseliti stranke, ki stanujejo v dosedanjem poslopju. Le tem je občinski odbor našel druga, ven- dar ne tako porazno slabša stanovanja, kakor so se razvpili. Seveda, ker pa je že bilo govora o stanovanjih, so pritis- nili še drugi in napadali občinski odbor, da se ne briga, da mu ni nič mar itd. Izgleda, da nekateri laški volivci ne- česa ne razumejo. Edino v okviru de- janskih možnosti je mogoče reaJno po- lemizirati. Edino taka diskusija, M naj- de realno podlago, je lîoristna. Napačno bo tudi pojmovanje demo- kracije pri nekaterih. Demolîracija je last družbe, ne posameznika. Ce torej skupnost nekaj želi, se ji mora sem in tja kak posameznik podrediti, čeravno je osebno morda prikrajšan. Nekaka kratkovidnost je v tem, da se posamez- niki iz'osebnih koristi upirajo graditvi nove postaje, ki je trn v peti vsej laški okolici. Ti ljudje zahtevajo najprej no-> va stanovanja, potem pa naj bi zidali postajo. Ta bi bila lepa, da bi zaradi takega stališča strokovnjaki pobrali na- črte in odšli, Laščani pa bi se lahko pod nosom obrisali za postajo, ker sta- ra itak ne bi več dolgo stala. Sesula se bo sama, če je ne bodo podrli. Ne re- čemo pa dvakrat, potuhnjeno »opozi- cijo« v Laškem tudi poznamo, da ni morda tudi ta kje udeležena pri tej za- viti »demokratični polemiki«, ker ji fte gre v račun, da je sedanji občinski- od- bor vendarle dosegel nekaj bistvenih stvari, kot je gradnja nove postaje, vr- nitev toplic v letoviško področje itd. Zaganjati se v nekoga, češ daj in če ni kje vzeti, je enostavno. Občinskemu odboru bi priporočali, da poizkusi zbrati podatke, koliko bi volivci prispevali, če bi razpisali notranje posojilo za grad- njo stanovanj? Po vsej verjetnosti ta- krat ne bi tako vročično tekmovali, kot se to godi pri besedovanju. Razumljivo je težko stanovanjsko vprašanje v Laškem, težko pa je tudi stališče občinskega odbora. Volivci bi morali vedeti, da se občinski odbor trudi doseči l^redite in temu podobno pomoč, vprašanje pa je, kakšno pomoč nudi prebivalstvo. Lahko brez skrbi na-^ pišemo, čeprav ne vemo točnih podat- kov, da občinski odbor niti proračun- skih sredstev nima v celoti v blagajni. Davki gotovo niso plačani. Vse kar je prav, demokratičnost ima vendarle svo- je meje. Najprej opravi svojo dolžnost, potem kritiziraj, zahtevaj pa takrat, če si prepričan, da ne klatiš po praznem zraku. Zbor volivcev v Laškem je bil res morda živahen, toda dober del te ži- vahnbsti je bila mlačev prazne slame. S PEVSKIM ZBOROM ŽALSKE GIMNAZIJE SMO OBISKALI RAB Ko je v začetku letošnjega šolskega leta pevovodja že znanega mladinskega pevskega zbora Nižje gimnazije v Žalcu na novo zbral okrog sebe mlade pevce, je imel v načrtu poleg nekaterih javnih nastopov tudi ekskurzijo na Rab, ki je zaradi ogromnega števila slovenskih žrtev zloglasnega taborišča postal pravi »slovenski otok«. Med šolskim letom je pevski zbor do- segel zavidljivo višino in postal eden naših najboljših zborov te vrste. Na- študiral je s 136 pevci preko 40 narod- nih in umetnih pesmi, poleg slovenskih tudi nekatere hrvatske, srbske in ma- kedonske. Zbor je v mesecu maju uspelo nasto- pil v več krajih Savinjske doline, 16. t. m. pa je z 90 pevci pod vodstvom pe- vovodje in nelîaterih članov profesor- skega zbora odpotoval na otok Rab. Sta- novski tovariši na Rabu, z direktorjem osemletne šole na čelu, so pripravili vse potrebno, da bi koncert čim bolj uspel. V četrtek, 18. t. m. dopoldne je zbor pod vodstvom pevovodje krenil na po- kopališče Slovencev, ki so umrli muče- niške smrti v tamkajšnjem zloglasnem taborišču kot žrtve fašističnega terorja in se s pesmijo poklonil nad 4600 gro- bovi. Istega dne zvečer ob 9. uri je z vrta »Doma odmora SSJ« ob morski obali zadonela slovenska pesem iz mladih grl in navdušila razvajene goste, ki so v lepem številu obiskali koncert in izraža- li svoje priznanje z navdušenim ploska- njem. Vračajoč se v petek zjutraj s prekras- no luksuzno motorno ladjo »Vladimir Nazor« proti Reki, so naši pevci dali duška razigranemu razpoloženju in na krovu zapeli nekaj pesmi. Na .Reki smo si ogledali rafinerijo nafte,'nato pa krenili proti domu, no- seč s seboj nepozabne vtise, lepote in gostoljubnosti. Člani mladinskega zbora se zahvalju- jejo upravnim odborom podjetij »Hme- zada« in »Juteksa« v Žalcu ter rudnika Zabukovce, ki so z izdatnimi denarnimi podporamj. omogočili našo nepozabno potovanje na Rab. M. R. IZ VOJNIKA NE MOREJO RAZUMETI Nedavno se je sestal upravni odbor delavskega sveta trg. podjetja »Potroš- nik« Vojnik. Seja je bila burna in ži- vahna. Ugotovili so zakaj podjetje za- haja v finančne težave. Vzrokov je pre- cej. Razni dolžniki po več mesecev ne plačajo svojih dolgov. Ti zneski gredo v milijone. Med temi so predvsem kme- tijske zadruge. Drugi vzroki so v ob- jektivnih težavah, s katerimi se bori marsikatero podjetje. Zaradi oddaljeno- sti od železnice so prometni stroški večji kot v Celju, pa je kolektivu vendarle uspelo obdržati iste cene kot jih imajo trgovska podjetja v Celju, sem in tja celo nižje. Da je naloga trgovine nuditi blago potrošniliom brez dobičkov, še danes ne vedo nekateri odgovorni ljud- je v Vojnilcu. Na raznih sestankih ob- činskega ljudskega odbora vedno pre- tresajo trgovsko podjetje »Potrošnik«, zakaj tà nikoli ne prispeva sredstev ljudskemu odboru Vojnik. Nekateri ne- strpneži pa že kar predlagajo, kako bi naj občinski ljudski odbor »prevzel« podjetje in da bi tako »dobiček«, ki ga ustvarja to podjetje, lahko črpali za svoje potrebe. Ce že imajo tako pobožne želje oni, imajo člani kolektiva še skromnejše. Radi bi dobivali vsaj 100 % plače, ker že pol leta prejemajo le 80%. Kljub temu pa,je podjetje razde- lilo mnogo podpor raznim društvom, organizacijam in občinskim ljudskim odborom okolice. Drugo, kar zanima kolektiv je to, ka- ko to, da ne morejo odgovorni ljudje v Vojniku razumeti, da se ne da več »prevzemati« podjetje, kjer je edini za- koniti lastnik delovni kolektiv. Izgleda, kakor da ti ljudje še vedno niso preži- veli časa starega administrativnega go- spodarjenja? SKRB ZA NASE NAJMLAJŠE Tako so žene članice AF2 iz Laškega po- gostile pionirje ob Mladinskem dnevu. STARČKE SO OBISKALI Pred kratkim je društvo »Svoboda« iz Keramične tovarne v Libo j ah upri- zorilo igro »Prevarani soprog« starčkom V Domu onemoglih v Vojniku. Igro je režiral tov. Šuler Darko. Oskrbovanci; so bili zelo veseli igre, ki jo je delovni kolektiv prispeval starim in onemoglim. ; Na koncu predstave so se starčki igral- cem toplo zahvalili s srčno željo, da jih še obiščejo. ^ IZ GOMILSXEGA PREBOLDCANI SO NASTOPILI S »CELJSKIMI GROFI« Preteklo nedeljo je v sindikalnem do-, mu »Betona« Gipmilsko gostovala gledališka družina iz Prebolda, ki je nastopila s Kreflovo igro: »Celjsl^i grof- je«. Za prireditev je bilo precej zani- manja, saj so doslej Preboldčani veljali za eno najboljših igralskih družin v tem predelu Savinjske doline. S to predstavo pa je bila večina gle- dalcev zelo zelo razočarana. Priznati moramo, da je delo zelo težko. Za tak- šno družino pa ne bi smelo biti tako pod kritiko, posebno še, če upoštevamo njihove zmožnosti pri drugih uprizorit- vah. Že pri izbiri igralcev za glavne vloge bi morali posvetiti več pažnje. Pohvaliti pa je treba Barbaro, Vero- niko in posebno še pravdača, ki je sploh najbolje zaigral. Scenarija pa je bila odlična. V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO Nedavno so v Šmihelu nad Mozirjem odkrili spominsko ploščo padlim žrt- vam druge svetovne vojne. Šmihel, če- prav neznaten kraj, je dal velik delež v borbi za osvoboditev. Načrt za ploščo je. izdelal inž. Gosti iz Ljubljane, izdelala pa sta jo kamno- » seka tov. Mravlja Ivan in njegov sin Aleksander v Ptuju. Ploščo z napisi je darovala šoštanjska tovarna usnja, pa tudi delovni kolektiv v Ljubiji je po- magal, ker je dal cement. Pomagali so tudi ostali z vožnjami, prostovoljnim delom, darili itd. No, nekateri so res stali ob strani in se celo smejali delov- nim vaščanom pri postavitvi tega spo- menika. Tudi te bo prej ko slej morala srečati pamst. V VOJNIKU IMAJO ŠE KLp Nad vrati večine vojniških krajevnih podjetij še vedno piše: KLO pekarna, KLO Krojaška delavnica, KLO, KLO ... Kaj ko v Vojniku ne bi raje imeli ob- činski ljudski odbor? IZ KOZJEGA Nedavno je bilo v Kozjem strelsko tekmovanje med družinami iz Kozjega, Pilštanja in Lesičnega. Med posamez- niki je bil najboljši ЧMaček Alojz iz Kozjega. Tudi društvo »Partizan« uspešno de- luje na prostem telovadišču, ker šolske telovadnice še nima, dobilo pa jo bo ob zgraditvi nove šole. Posebno uspešno napredujejo v atletiki in nogometu. Tudi šahisti so dobro organizirani. Imeli so kar dva brzoturnirja. Največ šahistov je med mladino. Organijacija Zveze borcev je menda pozabila na graditev spomenika padlim žrtvam, ki so ga začeli graditi že pred leti. Zdaj bi že bil čas, da se v Kozjem enkrat zberemo k odkritju spomenika. Resnici na ljubo Ob začetku odkupne kampanje češenj v Slovenskem Primorju je izvozno podjetje »Rastlina« Šempeter pri Gorici širilo po terenu vest, da ga je naše podjetje v preteklein letu prikrajšalo pri participaciji na devizah. Ker je ob priliki odkupa borovnic isto podjetje prišlo na Šta- jersko in s povsem jasnim namenom pričelo širiti enake vesti, smo prisiljeni informirati javnost in ugotoviti naslednje: podjetje »Rastlina« dobro ve, da so navedbe glede lanskoletnih pri- krajšanj na devizah povsem netočne. Bodjetju »Rastlina« je v drugi polovici preteklega leta bilo dano na izbiro, ali hoče, da poslujemo z njo kot agent in ji v tem primeru pripadajo devize, ali pa da nam blago prodajo fco. vagon fiksno za dinarje in da naše podjetje izvaža blago za lasten račun in nevarnost. Podjetje »Rastlina« se je odločilo za ta zadnji način in naše podjetje je to izbiro vzelo na znanje ter je bil dogovor o tem tudi pismeno potrjen. Kar pa tiče lanskoletnega izvoza borovnic, je zadeva popolnoma bila razčiščena pred zadružnim forumom in je v zvezi s tem bilo svoječasno objavljeno v »Ljudski pravici« pojasnilo, da je zadružno uvozno podjetje »Agrotehnika« pre- jelo vse zadrugam pripadajoče devize za borovnice. Vprašati pa moramo ob tej priliki, ali so taka sredstva in način še možno imenovati lojalna konkurenca med socialističnimi podjetji? DELAVSKI SVET »SLOVENIJA SADJE« LJUBLJANA IZ PILSTANJA Letos so zapustili prvi četrtošolci pil- štanjsko gimnaizjo. Za kraje tu na Koz- janskem je takšna šola velika pridobi- tev, saj je najmarljivejšim dijakom omogočeno nadaljevanje šolanja na višji gimnaziji, učiteljišču in drugih šolah. Opravili so torej štiriletno šo- lanje v domačem kraju, kakršnega nekdaj naša mladina ni mogla, ker ni bilo denarja za šolanje v mestu. Pri- hranki za šolanje so torej na dlani. Oni del dijakov, ki ostane doma, pa po- laga temelje lepši bodočnosti našega kmečkega prebivalstva, ker je vsake- mu napredku podlaga izobrazba. ZaNna- še kraje, ki so posebno še v debi oku- pacije v izobrazbi zaostali, je to prava blagodat. Ob zaključku šolskega leta so gimna- zijci videli morje, pionirji osnovne šole so si ogledali kulturno prireditev v Kozjem, najmlajši so se zanimali celo za čebelarstvo in se niso zadovoljili sa- mo z ogledom čebelnjaka pod Pušta- njem, temveč so si želeli pojasnila o delu čebelic. Uprizorili so igro »Povod- ni mož«. Naši pionirji so se z veseljerii naučili vloge in tudi odlično igrali, da jih je res treba pohvaliti'. Ne moremo pa pohvaliti tistih staršev, ki se niso potrudili, da bi prišli na Pilštanj in obiskali naše najmlajše igralce, da bi jim izkazali skromno priznanje. Tudi v tem nepojmovanju ljubezni do mladine je nakazan del naloge naših prosvet- nih odborov in vaških odborov SZDL. Z VRANSKEGA Preteklo nedeljo, je praznovalo ga- silsko društvo na Ločici pri Vranskem 20-letnico obstoja. Ob tej priliki so lo- čiški gasilci dobili tudi novo motorno brizgalno. Po govorih in slovesnem pre- vzemu brizgalne so sledile vaje prosto- voljnih gasilskih društev sektorja'Vrari- sko. Hotel »Slovan« na Vranskem je bil pred kratkim olepšan. Upravnik, tov. Jakaša je uredil tudi vrt. Tu imajo gostje v senci visokih kostanjev pri- jeten oddih. Na vrtu je tudi igrišče za namizni tenis. Tako je bil storjen nov korak k pospeševanju turizma na Vranskem. ALI JE TO ZDRAVNIK? Pred kratkim so se igrale z žogo tri pionirke v starosti od 11 do ii let, med katerimi je bila tudi moja hčerka Jelka. Medtem se jim je pri- družil še nek pobalin, 14-letni F. P., ki je za- radi neizpolnjene mu želje, da bi si osvojil žogo, vrgel Jelko na tla ter začel skakati po njej. Jelka se zaradi tega ni mogla sama dvig- niti: pri tem sta ji morali pomagati ostali dve punčki, ki sta jo pripeljali tudi domov. Otrok je občutil grozne bolečine, temperatura pa je že naslednji dan narasla na 39 stopinj. Po- poldne naslednjega dne je njena stara mama šla k dr. Novaku, okrajnemu zdravniku na Vranskem in mu povedala, kako in kaj se je zgodilo ter ga hkrati prosila, da naj bi bil ta- ko dober in prišel pogledati otroka. Dr. Novak te želje ni hotel izpolniti, temveč se je izrazil, da" je še vsak, ki je imel kaj zlomljenega pri- šel k njemu in da zato naj pride tudi ona. Ta- ko je morala Jelka oditi z visoko temperaturo v približno 300 m oddaljeno ambulanto k dr. Novaku, ki jo je pregledal na Roentgen apa- ratu ter končno dejal, da otroku nič ni. Ko ga je otrokova stara mama prosila za zdravniško potrdilo, zaradi i-^ostanka' iz šole, ga ni hotel napisati, češ, saj hi lahko šla v šolo. Z veli- kimi bolečinami je otrok ležal-doma osem dni. Ko sem prišla domov, sem takoj opazila, da otrokova roka ni v redu. Zato sem Jelko pe- ljala k drugemu zdravniku, ki je takoj ugo- tovil zlom ključnice in že za 2 cm preraščeno- navzkriž. Napotil me je v celjsko bolnico, kjer so ugotovili isto stanje. Tu so mi še dejali, da bi ključnice zaradi premočnega zarastka ne mogli uravnati v normalno stanje brez opera- cije. Tako bo ime! otrok hibo za vse življenje in to po krivdi brezvestnega zdravnika dr. No- vaka! Ali naj pote>m še zaupamo takemu zdrav- niku?! T. K. NAVIDEZNA LJUBEZEN Z ŽALOSTNIM KONCEM 2r-letna Viher Štefanija je bila zaposlena pri rudniku lignita v Velenju. Dne 24. januarja 1953 je zanetila požar na gospodarskem poslop- ju posestnika Marka Kotnika v Podgori pri Velenju. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje. Poleg tega pa je zgorelo tudi mnogo premičnin, tako slamorezuica, plug, brana, okrog 200 kg krme. 400 kg slame, večja količina smrekovih desk ter razno drobno orodje. Vsa povzročena škoda je znašala okriig 514.300 dinarjev. Dne ". marca 1953 je. Viherjeva zanetila ogenj na gospodarskem poslopju Kristine Blagotin- šek. posestnice v Lokovcu pri Šoštanju. Ogenj pa so pravočasno opazili in pogasili. Zgorel jc samo del gospodarskega poslopja. Obtoženka je bila 2 leti izvoljenka Kotniko- vega sina. Ko je z njim zanosila, jo це le-ta pustil in si izbral hčerko Blagotinškove. Sodi- šče je upoštevalo, da je bila obtoženka po Kot- nikovem sinu izrabljena. Bila je razočarana in potrta ter je v takem stanju izvršila oba požiga. Napraviti je hotela celo samomor. Lpoštevajoč te razmere, je Okrožno sodišče Viherjevo ob- sodilo le na 5 leta strogega zapora. Ш : M. C. Stev. 25] »Savinjski vestnik«, dne 27. junija 1953 Stran 5 Naša družina in mladina Ali in kako skrbimo za zdravje šolske mladine Se zanimamo za šolo? Sedaj nas je nekoliko razgibal za- ključek leta, vsaj toliko kolikor smo neposredno prizadeti, Naša prizadevnost je v tem, ali je naše dekle, naš fant zdelal razred aii je padel. Preživeli smo zadnje tedne morda celo nekaj raz- burljivih dni; šola in otroci so nam »šli na živce«. Naše zanimanje, zado- voljstvo ali jeza pa se je osredotočevala na učne uspehe otrok. Bolj malo ali pa nič smo se zanimali za pogoje, pod ka- terimi se naša mladina v šoli uči, kako je pieskrbljenp za njeno zdravje. Pa zdravje mladine ni nič manjšega pomena in vrednosti od učnih uspehov. Zaradi tega ni vseeno, v kakšnih učil- nicah, čistih ali umazanih, svetlih ali temnih, udobnih ali nepirimernih se mladina uči. Za zdravje in telesni raz- voj mladine sploh ni brez učinka, kako in v kakšnih klopeh sedi. Kakšne pa so klopi po naših učnih zavodih? To si je treba ogledati. Sliko si lahko ustvari le tisti, kdor si šolske klopi z lastnimi očmi ogleda. Videl bo, da so v takem stanju, da se bo čudil, zakaj sanitarna oblast njih uporabe kratko- malo ne prepove. V takih klopeh naj se mladina muči celih dnevnih šest ur! Kaj čudno tedaj, če zdravstvena služba načenja vprašanje ortopedične klinike za mladino. Najslabše je stanje na II. gimnaziji, da ne govorimo o učilnicah učencev v gospodarstvu? Se tako podrobno opi- sovanje nam ne bi predočilo dovolj očitne slike ruševin, to je res treba videti. Zaradi tega je potrebno, da vsi obrnemo zanimanje na opremo naših učilnic in jih med drugimi vprašanji in potrebami postavimo na prvo mesto pod geslom: zdravje mladine zahteva ustrezne šolske klopi. Poleg ostalih činiteljev naj se poza- nima za to pereče vprašanje tudi Dru- štvo prijateljev mladine in po svojih močeh prispeva k njegovemu reševanju. Nemara ni osamljen primer Pet jih je v gnezdu, pet od enajstega leta navzdol, pet bledih drobnih otro- čičkov z velikimi, sprašujočimi očmi. Vsako jutro jim bosonogi fantek nese štruco кгиЋа. Je ta za vse za ves dan? Mati boleha, a pridna, marljiva ko mravlja hodi delat, kamor nanese: prat, ribat, kopat, plet, okapat... Cez dan so otroci doma sami. Stanovanje? V bivak spremenjena pralna kuhinja. Oče? Kaj pa oče? Odšel je. Brezdušno jih je zapustil in odšel. Odšel je in jih prepustil sa- mim sebi in družbenemu skrbstvu. De- lal je, v tovarni je delal. Poleg plače je dobival otroške doklade. Kar čeden znesek je bil. Toda ... Zase vse, družini drobtine. Po sredi je alkohol. Mati in žena posreduje pri podjetju. Uspe: otroške doklade izplačujejo njej. Toda ... »Ce jih ne dobim jaz, pa jih še vi ne dobite«, se odloči »skrbni« oče in mož in zapustil delo in družino. Mati se zateče po pomoč k oblasti, k socialnemu skrbstvu. Dobi pomoč za prvo suo. Kaj ne, več vprašanj se pojavlja pred nami. Sprožimo eno! Je tak oče Ln dr- žavljan kriv pred družino in družbo? Seveda je. In družba? Odnos te vrste ljudi do družLhe in družbe zahteva, da družba z vsemi zakonitimi sredstvi za- ščiti družinske in družbene koristi po človečanski dolžnosti. Take ljudi je treba zaposliti pri družbeno koristnem delu. Delajo naj in služijo družbi in družini, otroci pa naj dobivajo kakor drugi otroci normalno zaposlenih ljudi otroške doklade. Mar mislite, da taki ukrepi niso pra- vični, vzgojni in potrebni? Kra¡ceh povesti o mezavi etehtrihi Cemu imamo elektriko? Ej, čemu neki? Smešno, tako vpra- šanje! Svetimo vendar z njo. — Pa ku- hamo in likamo. -— Stroje vrti in kuri radio. Se mlečnozohi pokovci vam tako- le stresajo svoje življenjske skušnje o elektriki. Bi rekel, da imujo prav. Presrečni državljani, ki imajo tako elektriko in jim je v tolikšno blagodat! Nič ne rečem, jo imam tudi jaz. Pa mi ni v veselje, temveč v neskončno jezo. Poleg tega pa mi še neizprosno spod- naša že itak jako zrahljane proračunske dvanajstine. Da je vsaj imel ne bi! Tako-le bi se mi tu in tam malce kolcalo po njej, po oni dobri namreč in drugega nič. Skomine še niso jeza. Tako pa nepre- stana jeza in nadloga. Sem namreč kul- turen človek in me tu in tam pretenta kaka knjiga ali časopis; mi ni, da bi capljal poslednji na repku življenjske- ga toka. Toda živcem in zdravju na ljubo se bom zdaj, zdaj otresel te kul- turne navlake. Otresel se bom in je! Kajti sem na koncu koncev vendarle lahko brez knjig in časopisov in elektri- ke. Brez zdravja pa ... Življenje kakor piskov oreh! Je stvar namreč taka: vzameš novi- ne, priviješ elektriko... »Da bi te tri sto hudičev« se priporočim rogatim peklanom s knjigo in elektriko vred, »taka luč«! Ampak se, spaka, ne zmeni ne za moje dušanje in ne za hudiče. Figo! Naprej se kremži kakor pezdé, malo (kakor v posmeh) pomežikuje, potlej pa seveda največkrat — izdihne. Grom in peklo, petrolejko тш mizo! Mežava je in smrdljiva, toda vsaj za- nesljiva. Neštetokrat je že s pridom posredovala, ko je njena mlajša frklja zatajila. O, ti preljuba petrolejka, zakaj ti ni dano še radia poganjati! Cisto zares: požvižgal bi se na elektriko, vsaj na tako, kakršna se poceja po žicah in vodih mestnega obrobja. Hvala lepa zanjo! Da, hvala zanjo, če bi se tisti, ki nam elektriko točijo, s tem zadovoljili. Pa se ne. Kje neki! Vam točno vsakega prvega pošljejo svojega moža: »600 din za elektriko«. »Seveda, kakopak, tukaj- le ... Ampak za tako elektriko ...« Ne utegnem še zgrditf elektrike, ko se že zasliši s hodnika prejšnjemu so- roden glas: »Kaj pa za radio? ... 250 dinarjev za radio... »Seveda tudi za radio, ki ga ne koristim. Toda odštejem, kajti sem optimist, zato odštejem v spodbudni nadi, da bo prihodnji mesec bolje... Tako vam gre to mesec za mesecem, leto za letom, večer za večerom že dol- ga leta enakomerno ko ura. Teče, nič ne reče, se pravi, nič ne sveti. Kako velika je resnica, da je živ- ljenje neprestana borba. Je res iaîço/_ In boriti se je treba tudi za elektriko. Borim se zanjo. Ze dolgih sedem let se borim. »Je reč taka,« dokazujem, »pod r^esto smo, križem-kražem smo preple- teni z vsemi mogočimi žicami, s slabi- mi in dobrimi, brezhibno plačujemo in nam tudi sicer ni prigovora, elektrika pa taka ...« Saj, saj, je res tako. Resnica in pra- vica sta na vaši strani. (Kako pomire človeka take priznalne besede!) Ampak — investicije, akumulacije, stimulacije instalacije ... finančna sredstva ... Da, od kod denar? Izhod bi bil: kaj, če bi prizadeti interesenti...« Vsekakor! Ni vrag, da ne bi nabralo v minulih sedmih suhih letih, kar vsa- kega prvega odrajtamo in kar »prište- dimo« z nebogljenim električnim tokom. Na svetu pa je tudi tako, da je vse- ga enkrat konec in je tudi moje potr- pežljivosti. Tako sem zdaj tam, da bom dokončno odslovil elektriko. Naj jo ve- ter nosi! Zakaj pa ne? Kuham že itak s trskami, likam z ogljem razžarjenim likalnihom, stroje pa še tudi lahko vrtim z rokami. Mar niso delali tako predragi naši predniki v starih lepih časih. So, in so imeli živce ko vrvi, radia pa niso imeli. Jaz ga sicer imam in si za kratek čas lahko ob njem žvižgam no pojem: »Kaj mi nuca tota škatla, če pa toka nič ni...« Rado Guč CEIJSKE BODICE POTROŠNIK Potrošnik človek je, ki tudi jé in se oblači, her sicer ga zebe, pa tudi druge še ima potrebe, ki zanje trgovinska mreža ve. Potrošnik ni nikakor ptič, ki kdo lahko do gole kože ga oguli in za peresom mu pero izpuli, pa misli, da ima pravico to. Potrošnik pač ni gumasti možic, ki ga lahko na glavo kdaj prevrneš, pri tem vse žepe mu okrog obrneš, da zadnji pade mu iz njih belič. Potrošnik človek je in državljan in za svoj standard rad živi in dela, a riba ni, da bi jo mreža vjela, ki vztrajno se nastavlja mu vsak dan KDO JE MAR? Pel nekoč je »Bog ohrani«, »Bože pravde« mnogo let in po novih notah himno pod nacisti vadil spet. V Celju »Deutschland über alles« prvi peti je učil, v Gradcu pa slovensko pesem v »Alpenweise« je prelil. Lomil ga je pač po notah, menjal viže marsikdaj. Pa še boža si trebušček: »Domovina — mili kraj!« DEZ Tihi dež na zemljo pada, raste travica nam mlada, tudi cene neprestano rastejo v neznano .. . Nehaj, dež, nam zemljo prati, dosti vlage je solati, zdaj se cenam kakor travi rast lahko ustavi! ŽALOSTNA PESEM Je bil upravnik, je bil direktor in šel skoz mnogi premnogi sektor. Motor in avto si je nabavil, k zidavi hiše se že pripravil. Povsod je moral Tedaj prijela čez noč oditi, ga je pravica ko se začelo in vase vzela je govoriti ... ga je temnica. Nemilo stvarnost zdaj premišljuje, lasé si zadnje iz pleše ruje. Vzhodni Berlin - grižliai, ki se je zataknil sovjetskim imperialistom Totalitarni režim sovjetske birokrat- ske kaste še ni doživel takega moral- nega mačka, kakršnega mu je priredil okupirani delavski razred vzhodnega Berlina in vse vzhodne Nemčije pred dnevi. Lahko si mislimo v kakšnem po- ložaju so se nahajali »pridigarji edino- zveličavnega sovjetskega sistema«, ko je ves svet prisluhnu vstaji delavcev vzhodnega Berlina. Vsak mora pomisli- ti, da je morala biti sila res velika, če je v takem sistemu brez obzirnega enkavedejevskega terorja sploh lahko prišlo do demonstracij, ne da bi jih že v kali zatrli. TISOČI SO DEMONSTRIRALI NA BERLINSKIH ULICAH 16. junija popoldne je po vzhodnih predelih Berlina stopalo po cestah na tisoče delavcev, ki so demonstriralipro- ti uredbi o deset odstotnem povečanju delovnih norm. Demonstranti so pozi- vali delavstvo k splošni stavki. Demon- stracije so začeli stavbni delavci, za njimi pa delavstvo mnogih drugih pod- jetij. Potem so javno zahtevali splošne svobodne volitve in zvišanje plač ter znižanje cen. Vzhodnonemška vlada se je tega ne- nadnega upora ustrašua. Se tisto po- poldne je radio objavil, da je uredba o 10 odstotnem povišanju norm ukinje- na in pozival demonstrante naj se raz- idejo. Ta dan policija v vzhodnem Ber- linu sploh ni posegla vmes, nasprotno, mnogi so se pridružili upornikom. Med tem pa so sovjetske čete raztresene po vzhodni Nemčiji krenile na krvav po- hod na Berlin, da bi zadušue upor. S TANKI NA DELAVSKE MNOŽICE, OBSEDNO STANJE Cez noč so se nemiri polegli in zjutraj zbruhnili s podvojeno močjo. Po cestah so demonstrirali desettisoči. Okoli 15.000 delavcev je oblegalo vladno palačo in zahtevalo izpustitev političnih jetnikov. Vlada je vsakih pet minut objavljala svoje proglase. Vladno poslopje je za- stražila sovjetska straža. Splošna stavka se je razširila na vse tovarne v Berlinu in še v mnogih me- stih vzhodne Nemčije. Zahodnonemška vlada je sklicala izredno sejo. Zahodno- berlinski občinski svet je objavil soli- darnost z uporniki. Istega dne so se se- stali komandanti zavezniških sil v Ber- linu. Sovjeti so ostro napadli zahodne zaveznike, češ, da so sprovocirali ta upor kapitalistični agenti. Vzhodnonemška vlada je poklicala na pomoč sovjetsko vojsko, ki se je ne- usmiljeno zapodila š tanki v demon- strante in jih razganjala. Padle so prve žrtve pod streli na ulicah, pod kolesi tankov in na moriščih naglega sodišča. Številne ranjence so demonstrant j e spravljali v bolnišnice zahodnega Ber- lina, mnogi informbirojevci in agenti sovjetske vlade pa so se morali pred jezo prebivalstva umakniti na zahod in iskati zaščito zahodnih oblasti. Med te- mi je bil tudi minister Otto Nuschke, ki so ga z avtomobilom vred potisnrli demonstranti v zahodni del. Le-ta je izjavil, da je prav, če so s tanki šli nad demonstrante in poudaril, da bi nastala za Nemčijo nova vojna, če upor ne bi bil zadušen. Potem se je vrnil v vzhodni Berlin. Ni še točno ugotovljeno koliko žrtev je zahtevala ta krvavo izražena volja po svobodi. S pomočjo orožja se je vzhodnonemški vladi in sovjetom po- srečilo razbiti demonstrante in jih pri- siliti, da so zapustili ulice ter začeli znova delati. Med tem ko je ves svet že gledal Nemčijo kot evropsko Korejo, ko so iz vseh delov sveta prihajali pozdravi so- lidarnosti, so v Rusiji težko požrli ta zalogaj »svoje sramote«. Sovjetski ča- sopisi, komaj da so sploh objavili do- godek s komentarjem, da je vse to pro- vokacija zahodnih sil. Vse to, pred tem dogodkom še upor v Cehoslovaški pa kaže, da se Malen- kovu še ni posrečilo utrditi svojega po- ložaja v Sovjetski zvezi in satelitskih državah. Zanimivo je, da se je zgodilo prav v času, ko so sovjeti z velikim zadovolj- stvom ugotovili nasprotja, ki nastajajo znotraj Združenih držav, ko so upali na uspeh Togliatija v Italiji in računali na brez vlad j e v Franciji. V istem času se je tudi pri njih pokazalo, da je njih imperialistična stavba kaj majava. »Ve- liki« naj si še tako sugestivno zatrjuje- jo svojo moč. Narodi širom sveta do- ■ kazujejo, da brez njih ne morejo delati računov. Upajmo, da bo to izučilo ene in druge. ZANIMIVOSTI NOVO CEPIVO ZA UGOTAVLJANJE OTROŠKE PARALIZE Ameriški urad za javno zdravstvo je objavil, da so odkrili nov način ugo- tavljanja otroške paralize, ki bo morda dovedel tudi do odkritja novega cepiva proti tej bolezni. Uspelo je namreč pre- nesti na poskusne miši tisto vrsto virusa paralize, ki povzroča bolezen pri člo- veku. Znanstveniki so prepričani, da bodo na ta način lahko izvedli važne poskuse, ki so jih prej ovirale dolge in drage metode in napovedujejo, da bo to odkritje pomagalo pri študiju pre- prečevanja otroške bolezni z gama-glo- bulinom. RAZSTAVA SODOBNE RUDNIŠKE OPREME V okviru letošnjega ameriškega rud- niškega kongresa, ki se ga udeležuje približno 10.000 zastopnikov, so otvorili v Clevelandu razstavo sodobne rudar- ske opreme za premogovnike. Razstav- ljeni so stroji v skupni vrednosti 20 mi- lijonov dolarjev. Posebno pozornost vzbuja naprava, ki lahko nalomi v eni minuti dve ali tri tone premoga. Raz- stavljen je tudi mehaničen nakladalec, ki lahko naloži v eni minuti devet ton premoga. OSEBJE ZDRUŽENIH NARODOV DAROVALO 11.000 DOLARJEV ZA MEDNARODNI OTROŠKI SKLAD Tajništvo Združenih narodov je izro- čilo mednarodnemu otroškemu skladu ček za 11.000 dolarjev. Denar, ki so ga zbrali pri denarni zbirki pod pokrovi- teljstvom Zveze uslužbencev Združenih narodov, je že peto darilo uslužbencev Združenih narodov Mednarodnemu otroškemu skladu. S tem so darila uslužbencev Združenih narodov Med- narodnemu otroškemu skladu narasla na 84.000 dolarjev. POŠTA ZA BELO HIŠO JE TEŽKA Pomočniki predsednika Eisenhowerja so izjavili, da dobi predsednik tedensko povprečno 25.000 pisem od Amerikan- cev iz vseh delov države. Predlagajo jih predsedniku v izvlečku. Nudijo mu dragocen dnevni vpogled v narodno razpoloženje o različnih mednarodnih in domačih zadevah. Čeprav predsed- nik ne more odgovoriti na vsa pisma, vendar odgovarja na večje število. VAŽNA VEST, Idrija ni taka »nula«. ; zdaj dobila je konzula, i To ni šala — v resnici 1 je to pisalo v — Pravici.' ZA BISTRE GLAVE Smreka, jelka, bor, macesen, gaber. Zapiši te-le besede s samo 10 črkami! Ena noč Malo plašno sem pogledal na raz- burkano morje ■— pihljal je jug. Mor- narji so me pogledali in se mi smejali. Nič ni to hudega dragi prijatelj — mi lovimo še v vse drugačnih valovih, po- leti in pozimi. Torej na pot. Motorna ribarska jadr- nica, last državnega ribarskega pod- jetja Kvarner je dvignila sidro. Kar dobro jo reže. Sedern milj na uro. Tudi obalni parniki ne plovejo mnogo hitre- je. Za ladjo so privezani štirje čolni — s prvim bodo vrgli mrežo, ostali trije pa bodo svetili vso noč in vabili ribice. Barka reže enakomerno valove, ri- biči so posedli po palubi, odrinili mre- že in vrgli karte. Prav nič jih ne moti pozibavanje ladje. Kuhar pa se je dal na delo. Skuhal bom »pašta fižol« na njihov način. Ko smo čez slabi dve uri sedli k večerji sem moral priznati, da je izvrsten njegov -pašta-fižol«. Marsi- katero kuharico bi dal v koš. Kuhari- cam v tolažbo pa moram povedati, da l^i varčeval z mastjo, začimbami in da je vrgel v lonce poleg makaronov in fižola še dobro kilo svinjskega mesa. Z RIBIČI S KRKA Ze tri ure plove barka. Bližamo, se cilju, malemu zalivčku ob otoku Cresu. Jugo je prenehal, morje se je umirilo — ribičem so se kar raztegnili obrazi. Nedaleč od nas se pode galebi in še nekaj metrov dalje se premetava jata delfinov. Z največjo eleganco skačejo iz morja in se kažejo našim radovednim očem. Kjer so galebi in delfini tam so tudi ribe. Vsi smo nekam zadovoljni. Pričelo se je mračiti. Ribiči so se od- pravili v čolne in očistili lučke. Dobra luč — uspešen lov. Čakali smo teme. Sedaj se posadka razdeli. Trije gredo v čolne — ostali ostanejo na barki. Enemu od teh treh sem se priključil tudi jaz. Odrinila sva od ladje in od- veslala kakih 500 metrov od broda. Ribič pa je prižgal luč. In sedaj bomo čakali, dokler ne pridejo ribe. Magari vso noč. Coin se guga na valovih in se poigrava v mirno poletno noč na obali otoka Cresa. Pričneva razgovor. Najprej o vreme- nu, kahor je pač navada, nato o do- godkih doma in po svetu končno pa o ribah in ribolovu. Ribič pravi: »Sedaj poleti je prav prijetno čepeti 6 ur v čolnu in čakati ribe — drugače je po- zimi, ko so noči dolge, brije burja ter je treba čakati včasih od šestih zvečer pa tudi do šestih zjutraj — pa še nisi ulovil nobene ribe.« Večkrat pogledamo v morje, pod luč. Nekaj ribic — lokarde jim pravijo, se poigrava pod lučjo in skačejo na mor- sko gladino. Ribič je takoj ocenil koli- čino, pravi da jih je kakih 20 kg. To je premalo. Za dvajset kilogramov se ne vrže mreža. Čakamo, da se jih na- bere več. Nočejo in nočejo, kakor da bi vedele, da se tako približuje konec njihovega življenja. Čakamo še kako uro, da se jih nabere več. Nočejo. Odveslala sva proti barki. Tudi ostala dva čolna, ki sta svetila po morju sta se vrnila. Nič. Privezali smo čolne za barko, ki je potegnila. Gremo na drug kraj. Eno uro vožnje — v čolnu, prive- zanem za barko. Skoraj neslišno drčimo v noč. Kar naenkrat nas ribič v čolnu pred nami odreže. Na mestu smo. Col- nič se poigrava v valovih, dokler se ne umiri. Ozrem se okoli, 12 lučk sveti po morju. Torej so v bližini štiri ribarske barke, vsaka s tremi čolni in lučmi. Spet se prične čakanje. Ali spet ne bo nič? Razgovor in čakanje. Cez kake pol ure se prikaže igla — riba, kakor kača z ostrim kljunom. Ribič je zaklel v hr- vaščini in italijanščini. Kar lepa mo- litev je bila. »Ta vrag nam lahko pre- žene ribe,« je končal. Pa nam igla ni prinesla nesreče. Počasi so se začele nabirati ribice. Najprej tri, pet, deset, petdeset, sto in še in še ... V pol ure je plaval čoln na samih silah, ki so se živahno poigravale kak meter pod gla- dino, vmes ya skakale proti luči. Ri- bič je zaklical proti ladji: »Ribaaa ... dve toni...« Na ladji se je zganilo. Skočili so v čoln in pripravili mrežo. Naš čoln pa je počasi plul proti barki. Ribe so luči lepo sledile. Ribe je treba privabiti čim bliže barki. Počasi smo priveslali do barke. Se kakih deset metrov. Ribiči v drugem čolnu so se nam tiho približali in vrgli mrežo. Ob- kolili so nas s treh strani. Ko je bilo to gotovo, sva se midva urno umaknila iz sredine, ostali ribiči pa so z mrežo v nekaj trenutkih zaprli odprtino. Ribe so se zagnale v ta del mreže, kamor jih je vodila najina luč. Mreža se je napela v veliko vrečo in v njej je bilo na sto- tine in stotine rib. Sedaj pa je bilo treba pljuniti v roke in izvleči mrežo. Vsi smo poizkusili pa ne gre. Zado- voljno se smejijo ribičem obrazi — ve- seli so, da s telesno močjo ne morejo izvleči mreže. Na barki je zaškripal žerjav. Prihaja nam na pomoč. Sedaj bo šlo. Žerjav in še mi. Mreža leze na barka. Rib kar mrgoli. Novo delo. Ribe Зе_ treb^ zd^vàti iz mreže, presortirati po velikosti in jih nadevati v »skrinji- ce«. V eni uri je vse gotovo. Ko so skrinjice lepo naložene, druga vrh dru- ge, pravi kapitan zadovoljno 1950 kg. »No,« pripomni ribič, »ali nisem rekel, da imamo 2 toni.« Vse je veselo. Ku- har je skuhal čaj, da se pogrejemo, dečko pa je prinesel desetlitersko ple- tenko vina. Barka je zaplula proti Krku. Medtem se je zdanilo in ko smo pri- pluli v pristanišče je bilo vse živo. Ze od daleč so videli, da imamo veliko rib. Vse je priteklo in občudovalo. Naj- večji lov tega meseca od vseh sedem bark, kolikor jih ima podjetje. Naše ribe so preložili na drugo barko, kjer so že bile skrinjice z ribami in ta barka je odplula na Reko, odkoder bodo ribe romale po vsej državi. 125.000 dinarjev je strokovnjaško ugo- tovil materialni knjigovodja, ko je pod- pisal kapitanu prevzemnico. Jaz pa sem odrinil ves premražen spat, pa vendar vesel in zadovoljen, da sem videl, kako se lovijo ribe. In ko bodo te ribice že pečene na mizi, ne bo nihče pomislil, koliko truda je bilo treba, predno so jih ulovili. Nad Krkom pa je sijalo jutranje son- ce.. ■ _ stran 6 >Savinjski vestnik«, dne 27. junija 1953 Stev. 25 Telesna vzgoja in šport ATLETIKA Čvrst korak naprej NOVI SLOVENSKI REKORDI: GOLC 14,55 V METU KROGLE, ZAGORC 14,4? V TROSKOKU IN ŠTAFETA 4 X 400 m (VIDETIC, KOPITAR, URBAJS, ZUPANČIČ) 3 : 23,4 Kdor je v soboto predvsem pa v nedeljo pri- sostvoval atletskim borbam na stadionu >Borisa Kidriiac je moral priznati, da je atletsko tek- movanje prav tako razburljivo in napeto kot marsikatera kvalitetna nogometna tekma. Žila- va borba za vsak centimeter in desetinko se- kunde med Dinamom iz Zagreba in domačim Kladivarjem je dala temu srečanju obeležje ve- like atletske prireditve, ki jo v Celju malo- kdaj vidimo. Celjani so v tem srečanju napravili velik po- dvig — moška in ženska ekipa. Bolj kot po- membna zmaga obeh ekip nad kvalitetnimi Di- namovci je razveseljiv izkupiček točk. Moška ekipa Kladivarja je dosegla 30.700, ženska pa 14.003 točk — to sta števili, ki jih v svoji dru- štveni zgodovini v borbah za državno prven- stvo, še nikdar niso dosegli. Po II. kolu zvezne atletske lige so se naši atleti uvrstili na 3. me- sto v državi za ekipo Partizana in Crvene zvez- de iz Beograda, ženska ekipa pa na 2. mesto, tesno za Mladostjo iz Zagreba. Celoten kolektiv se je zavedal važnosti sre- čanja. Res je, da so nekateri doseg-li s svojimi rezultati slovenske rekorde, drugi zopet popra- vili celjske, oziroma svoje osebne rekorde, ven- dar v obilici kvalitetnih rezultatov je bil sle- herni atlet in atletinja deležen toplega prizna- nja svojih društvenih prijateljev in gledalcev. Z rušenjem rekordov je najprej pričel Edi Gole v metu krogle. Ves nasmejan je bil ob sodni- kovem glasu — 14,55 m! Lorger nas je v soboto nekoliko razočaral . . . Tek na 1500 m je spra- vil na noge vse gledalce. Hanc je vodil v zad- njem krogu ogorčeno borbo s Cularjem, ven- dar mu je Čular le srečno ušel zahvaljujoč ve- liki prednosti iz prvih dveh krogov. Hanc je v tem teku dokazal, da bo letos na tej progi zo- pet lahko dosegal čase pod 4 minutami! Igor Zupančič je presenetil s sijajno zmago nad kan- didatom za državno reprezentanco Reljo in To- mašičem v teku na 400 m. Peterka je zopet iz- boljšal celjski rekord v metu kladiva! Presene- tila je Železnikova v teku 80 m z ovirami z 12,9 Sek., prav tako pa še mlada Slamnikova s prav dobrim časom na 200 m. Obe štafeti 4 x 100 m so Celjani nesrečno izgubili in to zaradi sla- bih predaj! Ženska štafeta pa je kljub temu po treh letih zopet enkrat dosegla čas pod 53 ' sekund! V nedeljo je bilo tekmovanje še zanimiveje. Po sigurnih zmagah Urbajsa in Kopitarja v te- ku 400 m z ovirami ter Lorgerja na 200 m, je sledil razburljiv tek na 800 m. Zagrebčan Cu- lar je bil zopet zmagovalec, vendar ga je Igor Zupančič zadnjih 300 m lovil v tako silovitem finišu, da vse do cilja niso bili gledalci prepri- čani v njegovo zmago. Zupančič in mladi Vi- potnik sta na tej progi dosegla svoje osebne rekorde. Za veliko presenečenje je poskrbel Za- gore Lojze v troskoku. S 14,4? m je dosegel nov slovenski rekord, svoj najboljši rezultat in ob- enem legitimacijo kot član državne reprezen- tance za dvoboj z Grčijo v Atenah! Gole tudi v nedeljo ni miroval — v metu diska je s 44,98 m postavil nov celjski rekord v tej di- sciplini. Hantí in Mlinaric sta odnesla dvojno zmago na 5000 m, v metu kopja je Roje posta- vil s 56,37 svoj osebni rekord, v skoku ob pa- lici pa Glavač s 3,76 svoj najboljši rezultat. Višek celotnega tekmovanja pa je bil štafetni tek 4 X 400 m. Po sijajnem teku Videtiča, ki je prinesel Celjanom nekaj prednosti, drugi te- kač Kopitar ni zmogel obdržati te prednosti pro- ti odličnemu Kuzmiču, tako da je tretji tekač Kladivarja Urbajs lovil odličnega КеЦо. Že ga je dohitel, nekaj časa sta tekla v isti ravnini, nato pa je Relja zopet ušel. Zadnja predaja — Tomašič od Dinama je prejel palico 4 m pred Zupančičem. Pričel se je lov, v katerem je ves stadion bodril Igorja. V zadnjem zavoju je Zu- pančič še povečal hitrost, tam nekje v višini tribune ga je ujel in prvi pretrgal ciljno vrvi- co. Ta zagrizena borba obeh štafet je rodila dva nova rekorda —, hrvatskega in slovenskega! Tekači Kladivarja so v tem teku prekosili sa- mega sebe, kar nam dokazujejo vmesni časi: Videtič 51.8, Kopitar 52,5, Urbajs 49,6 in Zupan- čič 49.5. Pri ženskah je Slamnikova brez prave kon- kurence na 800 m dosegla svoj najboljši čas 2 : 24,2, presenetila pa je tudi Belejeva s prav dobrim 5asom. Majcenova je dosegla v skoku v daljino odličen rezultat 5,31 m! Tudi Dinamovci so postavili več svojih oseb- nih rekordov. Mladi Kuzmič se je odlikoval v skoku v daljino s 6,88 in v teku na 200 m, Škri- njar v teku na 3000 m, Kostrič v metu kladiva čez 50 m in Rauchova, ki je prvič preskočila 5 m! Največje presenečenje pa predstavlja ve'- liko število točk ženske ekipe Dinama, ki pred dvemi leti v jugoslovanskem merilu ni pred- stavljala ničesar, danes pa se postavlja v vrsto najboljših ženskih ekip v državi! Pričakujemo lahko, da bo 111. kolo zvezne lige prineslo Kladivarju nove uspehe, naša naj- večja želja pa je, da bi v finalnem srečanju v jeseni prišla ženska ekipa iz Zagreba po dol- gih letih zopet kot zmagovalka. Temu naslovu — naslovu državnega prvaka — je letos izred- no blizu! Cas dveh mesecev je treba solidno izkoristiti za vadbo in uspeh ne bo izostal. SAH USPEH CŠK V MARIBORU Celjski šahovski klub je minulo nedeljo na- stopil v Mariboru proti prvemu moštvu Branika v prijateljskem dvoboju na osmih deskah. Bra- nik je zmagal z rezultatom 5 : 3, kar je prav- zaprav uspeh za Celjane, če upoštevamo, da je moštvo Branika prvak Maribora in ima v svoji sredi povečini mojstrske kandidate in prvoka- tegornike. Za Celjane je dobil partijo inž. Ma- rek proti mojstrskemu kandidatu dr. Nemcu, remizirali pa so: Modic, Oder, Plavčak in Straj- her. Za Branik pa so zmagali: inž. Cisar, Ketiš in Rupar R., remizirali, pa Konic, inž. Mešiček, Reinsberger in Sfiligoj. Istočasno je nastopilo II. moštvo CŠK proti mladinski ekipi Branika na osmih deskah in doseglo neodločen rezultat 4 : 4. Za CŠK so par- tije dobili Vučkovič, Pukmajster. in Dečko, ne- odločeno pa sta igrala Piki in Sušin. Za Branik so zmagali Studnička, Midlil in Kastelic, remi- zirala pa Pem in Marks. Revanžua dvoboja bo- sta v Celju 12. julija. BRZOTURNIR BETONA Šahovska sekcija Betona je ob zaključku fur- nirja za prvenstvo sekcije priredila brzoturnir. Udeležilo se ga je deset igralcev. Zmagal je Speglič s 7 in pol točk, sledijo: Tome 7, Pelko 6, Lipovšek in Vučkovič 5, Šnajder F. 4 in pol, Kovačič 4, Tavželj 3, Zentner 2 in Krivec 1 točko. BRZOTURNIRJI CINKARNE Sind, šahovska sekcija Cinkarna je priredila brzoturnirje v aprilu s 16 udeleženci, v maju s 12 in v juniju s 13 udeleženci. V aprilu in juniju je zmagal inž. Pipuš, v maju pa Šnajder Jože. ŠAHOVSKO TEKMOVANJE REPREZENTANC SLOVENSKIH MEST Šahovska zveza Slovenije priredi v dneh 4. in 5. julija v Ljubljani tekmovanje reprezentanc' slovenskih mest. Povabljenih je 47 reprezentanc, tako da bo to tekmovanje množičnega značaja. Udeležba celjske reprezentance je že zagotov- ljena. Celjski okrožni šahovski odbor bo dolo- čil igralce in objavil listo udeležencev v oglas- ni omarici. Udeležba je obvezna, utemeljen za- držek pa se mora javiti najkasneje do 2. julija oskrbniku Šahovskega doma. Nogomet: PO DALJŠEM ČASU - PORAZ KLADIVARJA! ŽELEZNIČAR (M) : KLADIVAR 3 : 2 (1 : 1) Kladivar je v nedeljo v tekmi za Titov pokal doživel v Mariboru tesen poraz. Igra Celjanov ni bila zadovoljiva in so srečanje zasluženo iz- gubili. Po dolgem času je nastopil v moštvu Cater, ki izgleda da še ni povsem dober od po- škodbe. Celjani so tekmo izgubili v zadnii mi- nuti. Oba gola za Kladivarja je dosegel Do- brajc. B moštvo Kladivarja je na domačem igrišču doseglo komaj neodločen rezultat z B moštvom Železničarja iz Maribora 1:1! ■ V Konjicah so domačini prepričevalno pora- zili Žalčane s 5 : 1 (4 : 0). Nogometaši ŽSD Celia so nastopili v Ravnah in so dosegli proti Fužinarju lepo zmago 6 : 3! Lepo zmago so dosegli nogometaši Rudarja iz Velenja doma proti članu slovenske nogometne lige Proletarcu iz Zagorja z 2 : 1 (1 : Í). V NEDELJO - SKUPŠČINA NOGOMETNE PODZVEZE Po sklepu skupščine NZS bo celjski bazen z Zasavjem imel svojo nogometno podzvezo, ka- tere ustanovna skupščina bo že v nedeljo. 28. t. m. ob 8. uri v posebni sobi hotela Pošte v Celju. Nov organ v Celju bo brez dvoma v ve- liki meri prispeval nadaljnjemu razvoju nogo- metnega športa in hitrejšemu ter uspešnejšemu reševanju vseh perečih problemov. Celjska pod- zveza pa bo prispevala zbližanju naših nogo- metašev z nogometaši v rudarskih revirjih, s katerimi so naši klubi bili vedno v tesnih pri- jateljskih stikih. Skupščini želimo plodnega delal Košarka: ZOPET RAZOČARANJA! Na mladinskem prvenstvu Slovenije v Trbov- ljah so nas celjski mladi košarkarji zopet raz- očarali. Od 11 nastopajočih ekip so se uvrstili na 10. mesto!!! Prejšnja leta smo bili vajeni, da so bili mladinci nekje med prvimi ekipami. Ženske so doma proti ekipi AŠK iz Ljubljane visoko izgubile prvenstveno tekmo s 66 : 29 (19 : 15). Uspešno so se upirale le prvi polčas, v drugem pa niso več izdržale tempa. Nastopilo je le 5 igralk, ki so morale igrati celo tekmo. Kje so bile ostale . . .? PRIHODNJI SPORED V dneh 27. .in 28. t. m. bodo v Celju metalur- ške igre in tekmovanja vseh delovnih kolekti- vov barvne metalurgije FLRJ. Nastopali bodo v odbojki, nogometu, atletiki in še drugih igrah. V nedeljo, 28. t. m. pa bo v mali dvorani Do- ma OF medmestno sabljaško tekmovanje žensk v floretu. Nastopajo mesta: Zagreb, Ljubljana, Maribor in Celje. Tekmovanje bo od 9. ure da- lje, dopoldne in popoldne! NADALJNJI PODPORNI ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE Bakijevič Hasan, slaščičar. Zidanškova ulica 4 500 din: Belaj. Ana, gostilničarka, Polule 500 din; Mihajlovič Kosta, slaščičar, Ljubljanska 8 500 din: Preskar Jože, svečar. Savinjska ulica 1 500 din: Žerdoner Jožef, gostilničar, Miklavški hrib 2 500 din. Obrtniki — podjetja, posnemajmo jih! Okrajni festival v Mozirju v Mozirju so začeli velike priprave za okrajni festival. Iz bogatega sporeda izdajamo danes samo to, da bo 2. av- gusta na nekdanjem Pevčevem vrtu ob glavni cesti odkritje spomenika v zad- nji vojni podlim borcem za svobodo. Spomenik je delo domačina, mladega kiparja Cirila Cesarja, ki ima prav se- daj v Jakopičevem paviljonu v Ljub- ljani veliko razstavo svojih del. Kakor čujemo, je zanimanje za obisk festivala že sedaj zelo veliko. Zaradi tega ne bo odveč, da nudimo oddaljenim gostom nekaj zgodovinskih črtic o Mozirju. V Corn ji Savinjski dolini je bil na- seljen človek že v najstarejših časih^ v starokameni dobi. O tem pričajo najdbe v Potočki zijalki na Olševi pri Solčavi. Iz poznejših časov prazgodovinske do- be ni sledov o človeku, domnevajo jih pa na gradišču na Štrucljevem vrhu na zapadni strani Mozirja, kjer so v zad- njih dneh pri preiskovanju gradišča odkrili predmete, izdelane od prvih Slo- vencev. Se prej ko ti pa so bili v dolini Rimljani, kar dokazujejo v rečiški do- lini ostanki rimskih poslopij, nagrobnih kamnov in zaobljubnega kamna. Slovenci so se tod naselili v 6. in 7. stoletju. Seveda so zasedli najprej do- line in p>otem prodirali v hribe in gore. Sčasoma sta si zasedeno ozemlje delila dva gospodarja, od katerih je eden go- sî>odoval od Celin (kratka soteska med Mozirjem in Nazarjem) proti zapadu, drugi od Celin proti vzhodu, t. j. na ozemlju, ki teži k Mozirju. Gospodar Mozirja in okolice je sprva pač bival v Mozirju, pozneje pa si je zgradU grad, toda kje, tega še ne vemo prav, najbrž na južni strani Brecljeve- ga vrha, kjer nosi nekaj parcel ime Gradišče. Sprva nerazkosano ozemlje se je sčasoma začelo drobiti. Od zapada so posegali vanj graščaki, ki so bili last- niki Vrbovca, Gornjega grada in Rude- neka, od nasprotne strani žovneški, pa- ski in šoštanjski graščaki. Gospodar Mozirja in okolice je bü sprva pač slovenskega rodu, pozneje tujec. Za gospodovanja oglejskih pa- triarhov nastopajo najprej Vovbrški, nato Celjski grofje kot fevdniki. Za zad- njega Celjana je mozirski grad propa- del, če ne že pred njim. Zemlje se je polastil deželni knez, jo združil najprej s forhteneško (Forhtenek je grad sever- no od Šoštanja), nato z žovneško, do- kler vsega skupaj niso kupili Schrotti, prejšnji upniki deželnega kneza. Kup- čija je bila sklenjena na predelu 16. in 17. stoletja. Schrotti niso ostali edini lastniki Zovneka in k temu pripadajo- če zemlje, temveč so imeli dolgo vrsto raznih naslednikov. Mozirje ni samo najstarejša, temveč tudi največja naselbina na mozirski ravnini. To ima zahvaliti obrti in trgo- vini, ki sta se razvili v njem potem, ko so ljudje uvideli, da gre delo bolj od rok, če se deli. Tako so bili izpolnjeni pogoji za podelitev trških pravic, ki pa o njih ne vemo, kdo mu jih je podelil. Mogoče so bili to Vovbrški, če ne pa Celjani, zakaj za časa te rodovine je imelo Mozirje že svojega trškega sod- nika (1405). Kot trg se je moglo Mo- zirje seveda še bolj razvijati, kakor bi mu bilo to sicer mogoče. Zunanja slika Mozirja se je pogosto izpremenila, zakaj neredko je ogenj upepelil dele naselbine ali celo vso na- selbino, tako 5. maja 1660, 12. junija 1746. Zaradi turške nevarnosti so cer- kev obdali z zidom, imenovanim ta- bor, ki je še dobro ohranjen, čeravno je niižji in ponekod docela odpravljen. Da je bil tabor trdnejši, je stal v jugo- zapadnem kotu obrambnega zidu še stolp, od katerega pa danes ni nikake- ga sledu. Nadalje naj omenimo leta 1833 zgrajeno staro in leta 1896 dogo- tovljeno novo šolo. Prva služi občin- skemu ljudskemu odboru in ljudski mi- lici. Tu je tudi matični urad. Leta 1945 otvorjena nižja gimnazija je dobila svo- je prostore naslednje leto v brški gra- ščini, kjer pa ne bo mogla dolgo ostati. Zavodu bo treba oskrbeti primernejše prostore. Stavbišče ima občinski ljudski odbor že pripravljeno. Končno telovad- ni dom Partizana! Zgrajen v letih 1932 do 1934 je bil lani obnovljen, da je uži- tek muditi se v njem. Prebivalstvo se je v teku časa poslu- ževalo različnih virov dohodkov. V pr- vi vrsti je omeniti gozd. Les in proiz- vode žag so že na koncu srednjega ve- ka spravljali po Savinji in Savi, do leta 1842 do Mitrovice, poslej pa še dalje do Pančeva, Palanke in Bele Crkve. V začetku zadnje vojne je splavarjenje prenehalo in se ni več obnovilo, če se ne oziramo na edino vožnjo pred nekaj leti. Zato pa je na naših cestah živah- nejše. Poleg navadnih vozov vidimo tu- di vozove s krogličnimi ležaji, kar omo- goči lahek prevoz dvojne teže. Drugi vir dohodkov prebivalstva je govedoreja. Res je med vojno silno tr- pela, a pKjčasi se vendar popravlja. — Ovčjereja po Smihelu in gornji Rade- gundi je še znatna, toda izdelovanje do- mačega sukna je pred 60 leti preneha- lo. To sukno je bilo znano pod imenom mozirsko sukno, pač ker se je moglo na sejmih v Mozirju prodati. Ali so vino iz vinogradov v okolici Mozirja prodajali, ni znano. Brez..,dvo- ma so ga razpečavali vsaj v majhnih množinah. Danes spominjajo na svoj čas številne vinograde le skronani ostanki. Med hiranjem trte se je pa razvijalo sadjarstvo. Razvoj sadjarstva v mozir- ski okolici je zlasti propagiral naduči- telj Franc Praprotnik. Tako je omogo- čil ljudem, da so v dobrih letih prišli do lepih svot. Zal, da se tudi tukajšnji sadjarji ne bodo mogli ubraniti sadne- ga škodljivca — ameriškega kaparja. Ko se je začelo v Žalcu v drugi polo- vici prejšnjega stoletja hmeljarstvo, so začeli tudi Mozirjani saditi hmelj. Med prvo svetovno vojno, ko je bilo težko za moko, so ljudje, zmanjšali nasade, v ko- likor jih niso odstranili ter posejali ži- to. Zaradi lepih povojnih cen so pri- čeli zopet vsi saditi hmelj, toda cene so padle in blaga se skoro niso mogli iznebiti. Hmelj je začel z nj.ih izginjati. Zadnji sadež je bil izrvan leta 1942. No- vi nasadi pa so še redki. KmetîjsRa zadruga Str a Ж1 Ж C e nudi vsem podjetjem in ustanovam neomejeno količino ŽGANEGA APNA IN PESKA vseh vrst v najboljših kvalitetah iñ po konkurenčnih cenah. Material dostavljamo tudi na gradbišča. Se priporočamo ! Vam nudi v veh količinah VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA pri Slatini Radencih. Dostavimo Vam tudi na dom. ZIDARJE IN TESARJE SPREJMEMO. Hrana in stanovanje preskrbljeno Gradbeno podjetje Moste Ljubliana, Zaloška cesta 5 a IZ SMARTNEGA OB PAKI MOZIRSKI PIONIRJI-TAMBURASI SO NAS OBISKALI Preteklo nedeljo p>opoldne so prire- dili mozirski pionirji-tamburaši v Smart- nem ob Paki nastop. Pokazali so Smart- čanom, kaj so se v pol leta naučili. Pri- znati moramo, da so nas s svojim na- stopom v izvajanju posameznih pesmi prav presenetili. Ob tej priliki pa mo- ramo priporrmiti, da so si pionirji za- služili vsaj malo večje pozornosti, ka- kor so jo pa bili tokrat deležni od naše strani. Lepo ni, da ni bilo niti enega zastopnika množičnih organizacij na prireditvi. Mladini bi morali ravno po- kazati, da smo veseli, ko se ona vadi izven šole še s čim koristnim. Kako po- razno vpliva na mlada srca, če le-ta vidijo, da odrasli za njeno delo ne po- kažejo nikakega smisla ... Mozirskim pionirjem in vodji zbora tov. Vočku čestitamo na doseženih uspehih, Šmart- čanom pa priporočamo, da naj drugič obiščejo slične prireditve. OBČINSKI ODBOR SZDl. JE IMEL SVOJ OBČNI ZBOR Zadnjo nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor občinskega odbora SZDL. Tokrat je bil zbor prav živahen. Po po- ročilih predsednika Napotnika in taj- nika Steblovnika se je razvila prav raz- gibana debata o delu občinskega odbora in ostalih množičnih organizacij v pre- teklem letu. V preteklem letu je imel lep uspeh pri svojem delu KO RK, isto- tako tudi ZB. Posebno so podčrtali delo Ljudske univerze, katera je pripravila ljudem res koristna in zanimiva preda- vanja, ki so bila vsakokrat prav do- bro obiskana. Tudi naše žene v delu niso zaostajale. 2al pa ne moremo tega reči za mladinsko organizacijo. Ta ni pokazala onega, kar javnost od nje pri- čakuje. Priznati moramo, da se mladina delno udejstvuje v nekaterih organiza- cijah, vendar njena lastna organizacija ni pokazala kaj prida. V poročilu je bilo nadalje navedeno, da člani Socialistične zveze vse prema- : lo sodelujejo v diskusijah o važnih go- spodarskih vprašanjih in kažejo vse premalo zanimanja za delo naših ob- činskih podjetij. Za bodoče delo pa je podal primer- ne smernice tovariš Dvornik. Iz vsega gornjega so izluščili navzoči sklepe, ki bodo služili novemu odboru in članstvu kot smernice za bodoče delo. Delegati so izvolili nov upravni od- bor, ki šteje 11 članov, nadzorni odbor pa 3 člane. Izmed teh je 7 nameščen- cev, 1 delavec, 1 učitelj in 2 kmeta. V odboru sta 2 ženski. Ali ni premalo de- lavcev in kmetov? Želimo novemu od- boru pri delu mnogo uspeha v dobrobit celokupnosti. Načrti za novo šolo gotovi Načrti za novo šolsko poslopje, ki jih je izdelal projektivni urad OLO Celje, so gotovi. Ker pa je po načrtu pred- videna paviljonska zazidava, zato neka- terim to ni po volji, češ da na deželi te novotarije, ki še pri nas ni preizku- šena, ne gre forsirati. So pa zopet drugi, ki jim te vrste načrt prav ugaja. Ven- dar se pa merodajni ne morejo zaradi različnih mnenj odločiti, kako in kaj. Mišljenja smo, da bo pač treba nekaj ukreniti, če hočemo dobiti novo šolsko poslopje. Ce Ljubljana zahteva te vrste zazidavo, potem je jasno, da se bo treba s tem sprijazniti, to tem bolj, ker smo trdno prepričani, da nihče ne bo hotel biti kriv, če se bodo lepega dne stropi v stari šoli FKjdrli in zasuli pod seboj učence. Treba s"^ bo kmalu odločiti, kajti ljudje so že dejansko pokazali dobro voljo in si nove šole želijo. Ce smo od- kriti, bomo priznali, da je prav naše staro šolsko poslopje v najbolj slabem stanju v okraju, na drugi strani pa tudi ni v okras vasi, kamor prihaja vedno mnogo tujcev. Zakaj ne bi imelo Šmartno lepega., zdravega šolskega poslopja? Okraj nas bo gmotno podprl, o tem imamo zago- tovilo. Treba se bo pač odločiti. OBJAVE IN OGLASI LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA MESTNI LJUDSKI ODBOR CELJE Štev. I-?30-55-5 Celje, dne 22. 6. 1953 ODLOČBA Na podlagi čl. 136 točka 12 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, Ur. list LRS, štev. 19-52, odločam, da se na področju Celje- mesto skličejo redni zbori volivcev v vseh volil- nih enotah. Na zborih volivcev bo poročal o delu Mest- nega ljudskega odbora ljudski odbornik, ki do- loči po predhodnem posvetovanja z volivci tudi dan zbora volivcev, katerega sporoči Mestnemu ljudskemu odboru. Podrobna navodila in vabila prejmejo ljudski odborniki pri Mestnemu ljudskemu odboru, ki naj se v ta namen čimprej zglase v tajništvu Mestnega ljudskega odbora. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik MLO: Jerman Riko OBJAVA Sprejemni izpiti iz slovenšične in ra- čunstva za kandidate, ki so vložili prošnje pri trgovskih podjetjih mesta in okolice bodo 29., 30. junija in 1. julija s pričetkom ob 9. uri v Soli za trgovske učence v Celju, Vodnikova ulica. Trgovinsko-gostinska ^ zbornica za Celje mesto Trgovinska zbornica za Celje-okolico PRIJAVE ZA ŠOFERSKI TEČAJ Avto-moto društvo Slander, Celje obveš^ča vse interesente, ki želijo posečati šoferski tečaj, da sprejema prijave od 25. junija do vključno Ж 6. dnevno od 14.—1?. ure v društvenem lo- kalu, Miklošičeva 2. Ker je še samo nekaj mest praznih, pohitite s prijavami. Odbor TEHNOMETAL CELJE. MARIBORSKA 13 kupi večje količine prvovrstnega sladkega sena. Interesenti naj se zglasijo v upravi podjetja. PRODAM 1 ha borovega gozda. Naslov: Gaber .Mojz, Cerovec 15, Šentjur pri Celju. GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno (sta- rejšo), iščem k tričlanski družini. -Nastop ' čimprej. Naslov v uprii\i lista. ŽA SOBO nudim pomoč т gospodinjstvu. Na- slov v upravi lista. ŠIVILJA išče takojšnje, zaposlitve. Informacije v upravi lista. PES VOLCJAK se je zatekel. Naslov v upravi lista. OTROŠKO VOLNENO JOPICO sem našel v so- boto v parku. Informacije v upravi lista. PRED SINDIKALNIM DOMOM sem našla žen- ski dežnik. Vprašati v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 28. junija 1955 tov. dr. Bitenc Maks, Ce- lje, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. » KINO KINO UNION CELJE Od 26. 6.-2. 7. »VELIKI CARUSO«, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 26. 6.-29. 6. îEN DAN ŽIVLJENJA«, mehiški film Od 30. 6.-2. 7. »NORO SRCE«, angleški film Predstave dnevno ob 18.15 uri, ob nedeljah ob 16,15 in 18,15 uri. LETNI KINO CELJE Od 27. 6. do 2. 7. , »SUŽNJA PRETEKLOSTI., ameriški film ' Pred.stavc dnevno ob 20,30 uri. KINO ŽALEC Od 26.-29. 6. >JARA GOSPODA«, slovenski film Celjani ! UDELEŽITE SE POLNOSTEVILNO ZBOROV VOLIVCEV, KI BODO TE DNI!