§tev. 3 — Letnik III. n PTUJ, 19. januarja 1951 Cena din 3. Poštnina plačana v eotovinî VSEBINA: Mladiaia v tekmovanju — V juršinsketr. sektorju — Na- slov udarnika — Tekmovanje OF v StćLrošmcih — Mest- na komunalna dejaiv-nost — Delo davčnih komisij — Orgaoizacújsko delo OF — Vp:s v delafPsko g'mnaaijo — Novi »istem prodaje im cen — Drobitev kircHiskih gosoo- darstev — I>evesno Škropivo Seje KLO Polenšak — Sodobno gledanje na spolno vzgojo — Skrbniški eveü — Občna tbori Ljudske tehnjke — Drobni naíivetá — O cenah v proeti prodaji — Nova razvrstitev potroSnilcov — Razno. Mladina ^ fehmo^anju ob tO-Ietnki OsvobodHne fronte Tekmovanje v čast 10. obletnice Osvobodilne fronte dobi la v aictivih Ljudske mladine ptujskcsa okraja ved- no večji razmah in za'ím-i iz dneva v dan več aktivov. Окгајпч mladinska tekmovalna .komisija je prejela do ee- daj nad 40 tekmovalnih obvez posa- meznih aktivov. S tem pi ni rečeno, da ostali aktivi ne tekmujejo kot na drugI strani ne moremo trditi, ru» je tekmo- vanje doseglo tisto obliko In vsebino, ki bi odgovarjala mladinski organiza- ciji. Za slednje je krivda na okrajni tekmovalni komisiji, ki doslei že ni ustvarila točne evidence na i potekom tekmovanja, je pa tudi ргеп<*'о po- magala aktivom pri organizaciji tekmo- vanja In sprejemanju obvez. Aînoge od teh so ¿aradi tega načelne, brez kon- kretnih in točno odrejenih rokov, številk In odrejene vsebine. So pa aktivi, ki so poslali zelo dobre obveze. Med temi je aktiv pri KDZ »Osojnlk«. Obveze akti- va zadruge »Osojnlk« prinašamo v ce- loti z namenom, da bi tudi ostali aktivi dobili praktično sliko tekmovalnih ob- vez. Osojnikovi zadružniki pravijo v svojih obvezah sledeče: Vsa mladina iz našega kolektiva se bo udeleževala študija osnovne partij- ske organizacije, razen tega pa se bo dvakrat tedensko vršilo predavanje po željah mladine. V zvezi s tem bomo postavili skrinjico za želje in predloge članov. Zadrugi bomo pomagali e tem, da bo- mo do začetka spomladanskih del s pro- stovoljnim delom očistili in uredili strojno lopo, očistili stroje In splanirali teren pred lopo. Prodiskutirali bomo o slehernem mladincu v aktivu in ugotovili, če je vreden biti član mladinske organizacije ali ne. Članarino bomo pobirali redno in si- cer vsako tromeeečje za sledeče v na- prej. Poročila in statistiko bomo po- .Mljali pravočasno in v redu. Za okrajno tekmovanje lafltumo- umetniških ekupln se bomo pripravili z igro. Ustanovili bomo tambiiraSki orkester ter se pripravili do 27. aprila na samo- stojen nastop v okvir zadrug«. Nudili bomo talno pomoč aktivom Vurberk in Grajena, prisostvovali bomo njihovim sestankom ter jih vabili na naše. Pri upravnem odboru zadruge se bo- mo seznanjali z ::ospodsi skimi potre- bami v zadrugi ter pomagali pri reše- vanju nalog. Trudili se bomo zboljšati red, vsebino In disciplino v !:tivu. Iz gornjih obvez je razvidno težišče dela mladinske organi racije, da Je to potrebno usmeriti predvsem na aktivi- zacijo mladine pri reševanju gospodar- skih nalog. To se da doseči le s preda- vanji o gospodarski politiki ljudske oblasti in ostàlo redno politično vzgojo. Pri vsem tem pa dober aktiv ne sme pozabiti zabavne plati dela mladinske organizacije ter kulturnega dviga svo- jih članov. Druga nič manj važna na- loga mladinske organizacije je organi- zacijski učvrstitev aktivov, sprejema- nje novih članov odnosno Izključevanje vseh tistih, ki kakorkoli kršijo ugled mladine. Razen aktiva zadruge »Osojnlk« eo sprejeli dobre obveznosti tudi aktiv v Zg. Placarju, aktiv »Jože Lacko« Ptuj, delavski aktivi tovarne Strnišče in dru- gi. Vsi tisti aktivi, ki pa še do sedaj niso sprejeli obveznosti, jih tedaj spre- jemajo. V teku tekmovanja bo okrajna komi- sija dvakrat izdala pismena priznanja aktivom, ki bodo dosegli najboljše re- zultate. Prva pohvala In podelitev pri- znanja bo izvršena na okrajni mladin- ski konferenci v začetku februarja, druga pa ob koncu tekmovanja. Fd. Soreîemî pri maršal« Titu Predeednik Zvezne vlade maršal Ju- goslavije Josip Broz-Tito j-^ sprejel 11. t. m. dopisnika italijanske agencije ANSA g. Štefana Terra. Odgovore maršala Tita, ki jih je dobil g. Terra na postavljena vprašanja, je objavilo 16. t. m. naše centralno časo- pisje. Volitve v marcu V nedeljo, 18. marca 1951 bodo volit- ve ljudskih poslancev ra ljudsko sltup- ščino LR Slovenije. Prezidij Ljudske sukpščl . LR Slo- venije je že imenoval republiško volil- no komisijo za te volitve. Letošnji proračun LRS potrjen Na 4. Izrednem zasedanju I-judske skupščine LR Slovenije dne 2. januar- ja t. 1. je bil sprejet pre Tog proračuna naše republike za leto «.3)1. Proračun predvideva 6.355.300 000 din donodkov in prav toliko izdatkov. Dohodke tvorijo daveK na promet proizvodov, tržni dobiček, dohodPina, Izdatki pa so usmerjeni za inves'icije, popravila cest, prosvetne in socialno- zdravstvene namene, državno upra>o in ostalo. Delegat za II. kongres Zveze borcev NÖV Slovenije Organizacijo ZB NOV v ptujskem okraju bodo zastopali na II. kongresu ZB NOV Slovenije 28. januarja 1951 v Ljubljani delegati tov. dr. Potrč Jože iz Janeževc pri Ptuju, minister za zdravstvo pri vladi LRS, Simonič Franc iz Markove pri Ptuju, minister za kme- tijstvo pri vladi LRS, Rogel Rudi iz Bušinje vasi pri Črnomlju, organizacij- ski sekretar pri OK KPS v Ptuju, Bel- šak Franc iz Muretinc, zadružnik, Pre- voljšek Janez iz Nadol pri Zetalah, mali kmet v Kočicah. in Ilovar Tvan iz Trebeljevega, »ekretar Okrajnega od- bora ZB NOV v Ptuju. Imenovani delegati so bili Izvoljeni na Okrajnem zboru NOV v Ptuju dne 14. decembra 1950. GF. Graditev nove proge Za novo 45 km dolgo progo Resnik— Stepojevac, jugozahodno od Beograda skozi kolubarskl premogovni bazen (lignit) bo letos porabljenih 95 milijo- nov dinarjev, dočlm bodo znašali celot- ni stroški za dovršitev te proge 1-100,000.000 din. Vabilo Izvršni odbor Osvobodilne fronte Ptuj sklicuje sejo Okrajnega odbora OF 23 dne 22. januarja 1951 ob 9 uri v dvorani Okrajnega odbora OF (preji hotel Jugoslavija), Ptuj. Vabila *o razposlana vsem članom Okrajnega odbora OF Poročila v zveA z zaHnjo okrožnico naj prinesejo b se- boj Pripravijo naj predlogi za disku- sijo. lï pis&rne Okr. oübora OF VtuJ so na bolj äslavüs mnozicns oigunk^clfe 13. Januarja t. 1. se je vršUo v Jur- sincih delovno posvetovanje predsed- nikov, sekretarjev in blagajnikov VOOF ter celotnih grup ljudske inšpekcije iz osmih okoliških vaških odborov OF. Udeležbe Je bila na posvetovaala zelo dobra, saj je od 58 povabljenih sodelo- valo nad 60 ljudi. Konferenci sta pri- sostvovala tudi delegat lOOF Slovenije in sekretar OOOF iz Ptuja Na posvetovanju je bila ugotovljena vrsta uspehov, kakor tudi pomanjklji- vosti v delu organizacij OF v juršln- skem sektorju. Uspehe dosega predvsem organizacija OF v Juršincih, ki je dala pobudo sosednjih VOOF da so začeli zbirati prostovoljne denarne prispevke za popravilo osnovne šole. V 10 dneh so nabrali nad 60.0(Л din. Na pobudo organizacije OF v Juršin- cih je bil Izvoljen sedemčlanski odbor, ki bo upravljal do sedaj zapuščeni Ijudsko-prosvetni dom, ki so ga na se- stanku preimenovali v »Dom množičnih organizacij«. Frontovci v Juršincih se pridno pripravljajo za kulturno prire- ditev, pobrali so tudi vso azostalo čla- narino ter uredili tekoče pobiranje. Pridno so prijeli za delo frontovci v Rotmanu, ki so šele pred kratkim do- bili svojo osnovno organizacijo OF. Ne zaostajajo pa tudi oni v Dragoviču in Kukavi. V Rotmanu so na seji VOOF pregeldali obremenitve obveznih oddaj ter ugotovili precej nepravilnosti. KLO so dali več pametnih nasvetov. KLO je ugodno rešil njihov predlog, da ee tov. Sori Neži zniža nepravilna obre- menitev obvezne oddaje koruze od 500 kg na 100 kg. V zvezi z raznimi novimi predlogi eo kritično oceniili površno delo prejšnjih odborov OF. ki so ob velikih naporih in materialnih žrtvah na cesti .Hlapon- ci—Juršinci, pri zadružnem domu in drugih gospodarskih delih dosegli raz- meroma slabe uspehe. Delo odbora OF in KLO je bilo tako površno, da ni šlo delo tako daleč, kakor so bili ljudje pripravljeni. V bodoče bodo vpoštevali vse dosedanje slabe Izkušnje in bodo skrbeli za to, da bo vsako delo doseglo zaželjeni cilj. Med živahnim razpravljanjem na konfernci sta vpadla v dvorano nepo- vabljena, poleg tega pa še močno vinje- na Glaser Jožef in Toplak Janez, oba iz Juršinc. Toplak Je pričel takoj ob vstopu zmerjati navzoče, zakaj ne mo- lijo. ker se je slišalo zvonenja iz cerk- ve. Sam je začel na to glasno moliti. S pomocîo scimoprispevko so popravili ceste Skupna vrednost del, k! eo Jih opra- vili vaščanl KLO Moškanjcl v letu 1950 na račun samoprispevka, znaša 37.665 din. Navozili so 75 m« gramoza 25 voz- nikov je prevozilo po 3 m«. Pri nakopa- nju gramoza, izkopavanju obcestnih Jarkov in razgrebanju gramoza Je de- lalo po 8 ur 50 ljudi ter opravilo delo v vrednosti nad 10.000 din. Pri graditvi javne tehtnice Je prispevanih 363 pro- stovoljnih delovnih ur v vrednosti 5243 din. Pri popravilu mostu v Tibolcih če* Pesnico je bilo porabljenega več kubič- nih metrov lesa, ki go ga prispevali va- ičanl, pri delu samem je bilo prispeva- nih 64 prostovoljnih delovnih ur, oboje v vrednosti nad 4920 din. Zgled pri delu so dajali dobri člani OF in nekateri funkcionarji KLO in OF, ki se z lanskoletnimi uspehi niso zadovoljili, ^emveč pričakujejo, da bo- do letošnja prostovoljna dela znaiala mnogo višjo vrednost kot lanska. misleč, da bo na ta način prisilil na- vzoče k ponavljanju. S tem je hotel razbiti konferenco. Navzoči so pozvali oba pijanca k mi- ru ter sta se nato nekoliko pomirila, vendar nista prenehala z izzivanjem. Navzoči pa so odločno zahtevali, da je treba v bodoče pijance, ki bi skušali na podoben način razbijati sestanke in konference, strogo kaznovati. Pričaku- jejo, da jih bo pri tem podpirala tudi ljudska oblast. Re. Sfaslc^v isdomiko je lani imelo 2Л12 délov^ie^yr V lanskem letu eo uprave podjetij in ustanov v ptujskem okraju večinoma pravilno razumele važnost socialistične- ga nagrajevanja najpožrtvovalnejših delavcev. Zelo visok Je odstotek podjetij, ki eo tekoče spremljala potek produkcije in Izpolnjevanja ter preseganja norm S tem so omogočila, da Je bil mnogim delavcem in delavkam n. pr. v Tovarni perila v Ptuju, v Tovarni aluminija ш pri Gradisu v StrnlSču, pri Nadzornl- itvu proge, v Mehanični tkalnici. Obrt- niški produktivni zadrugi »Obutev« In dinagod celo do 13-krat priznan naslov udarnika. Izboljševanje evidence in iz- vajanje zakona o udarnikih «e v letu 1950 ne da primerjati z letom 1946, kar dokazujejo itevilke o razglašenih udar- nikih. Tako je bilo n. pr. v letu 1946 razglašenih 7 udarnikov, v letu 1947 že 218, leta 1948 nad 394, leta 1949 preko 486 in lani 2112 udarnikov. Med podjetja In ustanove, ki ie temu vprašanju ne pripisujejo vse resnosti, eo v Ptuju Vodna uprava, ograd. Pe- rutnina, predvsem pa v Kmclijsko de- lovnih zadrugah, ek-onomi1ah m držav- nih posestvih. Ker ie dela veČini poijetlj In-usta- nov po norman, le f« povsoí* mogoče zasledovati delo po normjh ter prizna- vati borcem za pr«ise?%ji ojačevaljl so v slanem stanja, eden od teh je defekten,kermu manjkajo iamice, a drugI trna tudi sld- be žarnice. Največje težkiis Ima pod- jetje prt nabavi raznih de' v za apara- turo in ojačevalce, posebno kar so tiče žarnic. Manjkajo tudi ža.-iic«? za »-az- «vetljavo dvorane. Urediti bo trebn za- silno razsvetljavo dvorane zato je pj- treben Ôvatnl akumulato Sploina komunalna dejavnost: Sadno drevje celotnega mestnega ljudskega rajona Je močno okuženo po kaparju San José. Mestni IJuđitCl od- bor Je ustanovil 11 ekip za pregiCdova- nje sadnega drevja. Do sed t J bi^o ugotovljeno, da Je treba pos »"p t» 344 dreves, pomladiti 269 in očistiti pa Ž043 dreves. Po očiščenju In pomlal^nlu (kar se nadaljuje) se bo resno pristopno s škropljenju. Rogoznlca ogroža « svoVnil poplava- mi 2,50 ha obdelovalne zemijo, ki je bila v letu 1950 dvakrat pon a» ena. Da ee te poplave omejijo, se ustanovila In ooMvela v Rogoznlcl vod.io zadruga, ki ћп pod podporo MI.O nr'ora'a v bodoče Vie storiti, ia »e poila<»> preprečijo ali vsaj omejijo. Kar ee tiče ulične r?>«/¿tllaye mesta rtuja, primanjkuje ž.;rr.i;. V teku .eta 1450 smo na ftevllne iTi-nce In proînje prejeli samo 10 ianic 500 vatnih in danes večina ulic in iov noroz*v ît- Ijenlh. Mestni Undski odbor je spremljal •koei гче leto raarvoj In koristi komu- nalne dejavnosti, obravnaval prejete predloffe. Jih savračal ali osvajal, upo- števajoč planske naloee in potrebe lindskega gospodarstva. ТпИЧо bolj mu bndo v bodoče dobrodolli pametni in ntemelJeni novi prfdlocL Edino na ta načtn je moiroče volivcem in Itvoljenim predstavnikom ljudske oblaíti zasledo- vati «ктфпе gospodarske intere«* in RL Fïodcija mdiîstdiskigci Mogci m îpàsko petrosiíjo ' тшш sistemu predale ш oeii Pojasnilo predsednika zveznega sveta za blagovni promet Osmana Karabegovića Namen ukrepov, ki jih izdaja zvezna irlada v organiziranju blagovnega pro- meta je, da se ta promet kar najbolje In najuspeJneje razvija, da bi bilo Iz blagovne menjave odstranjeno vse, k^r svlra pravilno uporabo načela ponudb In povpraševanju, kar pa dejansko po- meni elemente admlnlstratltvnega upravljanja, ki se na sektorju blagovne Izmenjave izražajo v prostem razdelje- vanju blaga, opravljanju prometa v različnih prikritih oblikah, v zastarelem načinu nagrajevanja delavcev v trgovi- ni, ki Jim nI dajal vzpodbude za kar največje In najbolj kvalitetno oprav- ljanje blagovnega prometa. Razumljivo je, da je treba na te ukrepe gledati tudi v luči prav vseh okoliščin, v katerih se je znašla naSa država ne samo zaradi sovražne bloka- de informblrojevskih držav, ampak tu^ zaradi že znanih posledic suše, katerih vpliv se je moral pokazati v našem go- spodarstvu In povzročiti številne težave. Te ukrepe je prav tako treba Stetl za konkretno prizadevanje vlade, da pre- brodimo te težave s skupnim prizade- vanjem In s tem, da prenašamo enako razdeljena bremena na vse državljane na'^e države, kolikor je to le mogoče. Kakšen Je danes stvarni položaj na področju blagovne menjave In zaradi česa trpi naô sistem blagovnega prome- ta? v prvi vrsti Jê treba poudariti, da se nai blagovni promet v sedanjem siste- mu na različne načine omejuje, razvija in dirigira po upravni liniji. Potrošnik nima možnosti, da bi kupil blago, kjer bi hotel in kakršno bi hotel. Blago se razdeljuje po upravni liniji in posledica tega je, da nastaja poleg absolutnega primanjkovanja določenih predmetov (tekstillje), ki so ga povzročile težave г uvozom surovin, tudi relativno primanj- kovanja blaga, ki pogosto leži razpo- deljeno po mestih in okrajih neprodano.. v tem letu se Je zaradi zelo visokega skoka cen kmetijskih proizvodov tia trgu a » tem tudi zaradi velikega od- toka denarja iz rok delavcev v roke posameznih kmečkih proizvajalcev, di- sproporcija okrepila, čeprav je že prej obstajala, to Je disproporcija med cena- mi industrijskega blaga In cenami kme- tijskih proizvodov, da ne govorimo o veliki disproporciji cen nekaterih po- sebno iskanih industrijskih proizvodov (tobak, vžIgaUce, eoi, petrolej) v odnosu na cene kmetijskih proizvodov na trgu. To je imelo za posledico, da so se ne- kateri kmečki proizvajalci izmikali ob- V tnostim do države in vse večjo ten- denco za Ipekulacijo s prehrambenimi predmeti na trgu. To Je poslabšalo živ- ljenje mestnega prebivalstva. Prt fetn pa eo cene industrijskega blaga ostale Iste. To v skrajni llnljl vsekakor nI sti- muliralo kmečkega proizvajalca k večji in kvalitetnejši proizvodnji, da bi pri- nesel na trg več blaga in zahteval nor- malnejše cene. ker je z Izkupičkom za malo prodanega blaga na trgu mogel zadovoljiti svoje osnovne potrebe po industrijskem blagu, posebno po ciga- retah. vžigalicah, soli In petroleju. Ra- zumljivo je. da pri tem niso mišljeni tisti proizvajalci, ki prodajajo svoje proizvode po nižlh enotnih cenah in kupujejo industrijsko blago z boni po vezani trgovini ali pa s 60-ođstotnlm popoustom v prosti prodaji. V takem položaju in pri taki politiki cen se je postavilo vprašanje: ali zago- toviti več potresnega blaga, kar v teh pogojih neobhodno pomeni zoževanje petletnega pl^na tako po obsegu kakor po asortlmentu, ali pa uporabljati in razširjati okorne administrativne ukre- pe, ki V svojem bistvu pomenijo destl- mulacljo kmetijske proizvodnje aH pa pustiti, da Spekulantske cene stihijsko rastejo in pripeljejo delovno ljudstvo do lakote, oziroma podvzeti take eko- nomsk.e ukrepe, ki morajo pravilneje regulirati razdeljevanje potrošnega bla- ga delovnim ljudem naše države v sme- ri zaščite standarda naših ljudi — de- lavcev in nameščencev v mestu in in- dustriji — in ki stimulirajo kmetijsko proizvodnjo in omogočijo, da bo delovni kmet prišel do zasluženih količin indu- strijskega blaga in da bodo odpravljeni razni admlnhtratlxmi ukrepi povsod, kjer niso nujno potrebni. To pa kon- kretno pomeni: v prvi vrsti redno pre- skrbr» mestnega in industrijskega pre- bivalstva K prehrambenimi predmeti, za- gotovitev potrebnih količin žitaric, masti, mesa, sladkorja, zelenjave, da ne bi bflo prebivalstvo izpostavljeno Spekulant- skim cenam v prosti prodaji. Vlada je to v osnovi zagotovila bodisi z odku- pom, bodisi z uvozom hrane iz Inozem- stva. Cenik prehrambenih predmetov zagotovljene preskrbe z otirom na spremembo načina prodaje pred- metov zagotovljene preskrbe so se cene pre< hrambenib predmetov povprečno znižale za 38%. Cene Doedinlb oredmetov so iledeče: etiSena svinjska irlnira 1 kg „ 37.— euiene svinjske noje !n repi I k« « 15.— suïeni »vlnjskl In goveji Jezik 1 k«; „ 68,— zaseka, mast * ocvirki Ï kg „ 34.— ocvirki 1 ki „ 17.— Cene ostatiffl predmetom dopolnilne preskrbe ostanejo neizpremenjene. Cene za milo. drva, premof t zagotovljeni pre- skrbi s« n« Izpremene. Cene tobaCnim pro'mdoni fa cigaretam »e zvliajo za 100 odstotkov. Kuhinjska lol 1 ke din 10.— sol za živino 1 ka „ 5 — petrolej za razsvetljave 1 I » 50.— * Popolna In redna preskrba, to je pre- skrba po obstoječih normah, bo močan činitelj življenjske ravni mestnega in industrijskega prebivalstva, močan či- nitelj zoper nastalo špekulacijo z živili. S tem je v ozki zvezi tudi vprašanje pravilne in pravočasne obremenitve kmečkih pridelovalcev in izvajanje obveznega odkupa, zgraditev politično zanesljivega in Čvrstega aparata za iz- polnitev te velike naloge. Pri tem pa niso zagotovljene samo ob popolnem varčevanju in najracio- nalnejši potrošnji potrebne količine ži- vil. temveč se je vlada, ki Je upošte- vala težave s prehrano v tem gospodar- skem letu. katere so nastale zaradi vi- sokih cen na trgu In sploh zaradi po- manjkanja, ki ga Je povzročila suša, odločila «a precejšnje »tnifanje cen ži- vilom v lagotovljenl preskrbi in vezani trgovini, in sicer v celoti ta 38 ño 40 odstotkov. Glede na taklno «niïanje cen bodo potroSnikl v tiAsrotovIJenl preskrbi i*- dali v letu 1951 približno 7 tnilijard manj «a živila, kmetje pa гл «vila. ki jih dobijo v vezan! trgovini, približno 800 milijonov manj. To pomeni, da bo- do za količini živil po znižanih cenah v zagotovljeni preskrbi in vezani trgo- vini delavec, uslužbenec In kmet. ki ne prideluje žita, ki pa dobiva žito od države, Izdali približno 7 milijard 600 milijonov dinarjev manj. Prav tako bo vlada v boju zoper Spekulantske cene na tnru in za zava- rovanje življenjske ravni delovnih lju- di irda'a celo vrsto ukrepov, ki bodo namenjeni intervenciji na trgu s kme- tijskimi pridelki, in sicer s pomočjo iiroke mreže nrodaîaln kmetijskih po- sestev in kmečkih delovnih zadrug. Do- ločena državna posestva in zadruge bo- do Intervenirale v določenih potrošni- ških središčih z dobrim in kvalitetnim blagom. Računamo, da bodo državna posestva In zadruge, upoštevajoč pri tem proizvodnjo v vsej državi, v letu Î951 dala na trg približno 26П ООО ton zelenjave, 34.000 ton sadja. 7800 ton me?a. 400.000 hI mleka, 8 milijonov Jajc, 20 POO ton vina, žganja Itd. Kar se tiče prometa z industrijskim blagom oziroma z monopolskimi pred- meti. je treba poudariti tole: Vse Indu- strijsko blago, ki Je namenjeno Uroki pot'-oîfnji. bo dano v prosto orodajo in se bo pTfM^aiaTo tin prosto formiranih сет>аћ. nri čemer bodo potrošniki v za- gotovljeni preskrbi lahko s denarnimi kuponi, kmetje pa « boni kupovali hi^fTf^ v prostpri vromeiu « oopustora in ticer potrošniki v xarotovîjeni pr^- »kt-bi * Äft-odstotnfm pontisfcm. kmetji pa na bone ц ffî-oflitotr»«?»! popustom ! od prosto formiranih cen. Drva, premog in milo ostanejo tudi Se nadalje normirani in veljajo zanje nižja enotne cene. Na ta način so odstranjene vse ome- jitve pri prodaji blaga oziroma posta- ne vse blago pristopno potrošnikom bodisi na denarne kupone ali bone ali pa za gotovino. Tobak in vžigalice, glede katerih so določene enotne cene za vso državo, bo mogoče kupovati samo za gotovino, pe- trolej pa se bo lahko kupoval tudi s popustom. ^ ZviSa^Je cene tobaka, tobačnih izdel- kov, vžigalic, soli in petroleja Obenem z odločbo o znižanju enotnih cen artiklov v zagotovljeni preskrbi je izdal svet za blagovni promet zvezne vlade odlok o novih, zvišanih enotnih cenah tobaka, tobačnih Izdelkov, vžiga- lic, soli In petroleja v prosti prodaji. Nove enotne cene teh predmetov v pro- daji na malo so sledeče: 2. cigare: Trabuka 12 din za 1 kos. Operas 13 din za 1 kos, Portorico 6 din za 1 kos, krat- ke domače 4 din za 1 ko 3. TOBAK: Treblnjac 4000 din za 1 kg, Zetski 700 din za 1 kg. za pipo 300 din za 1 kg, za tvečenje 300 din za 1 kg. 4. TOBAK ZA NOSLJAN.TE: 350 din za 1 kg. 5. VŽIGALICE 4 din škatlica po 5C vžigalic. e. KUHINJSKA SOL 10 din za 1 kg. 7. SOL ZA RIBICE 4.50 din za Ikg. 8. ŽIVINSKA SOL 5 din za 1 kg. 9. PETROLEJ ZA RAZSVETLJAVO 50 din za 1 liter. Sol In petrolej lahko kupujejo potroš- niki tudi z določenim popustom na de- narne kupone industrijskih potrošniških nakaznic In na denarne kupone z bonov po vezanih cenah: Tobak, tobačne zdel- ke In vžigalice lahko kupujejo vsi po- trošniki samo po novih enotnih cenah v nadrobni prodaji. * Prednost tega načina v prometu j« v tem, da potrošnik ni vezan na dolo- čene prodajalne, na določene vrste in Icoličine blaga, kakor je bilo to pri do- sedanjih industrijskih nakaznicah. nI (Nadaljevanjee na 3. etraiû) Ptuj, 19. januana 1951 >PTUJSKT TEDNir- Siran 3 Hmeíijskih gospodarstev Píalo »e Je đoeiej V Časopisih pisalo o primerih drobljenja veijlh kmetijskih gospodarstev na manjša posestva, če- ravno je tudi v ptujskem okraju lepo Étevilo primerov, ki kažejo, kako po- skušajo pcedincl to doseči in da jim to ne uspeva. Redki so primeri, kjer b! poskuial odbor OF vplivati na take primere, da bi bili preprečeni, ie predno bi prifilo do rasnih poti in stroškov v večini pri- merov manjiih posestnikov. V zadnjem času je vrnjena OLD Ptuj vrit^ odločb Ljudskega odbora sa Ma- riborsko oblast o «avrnjenlh pri- tožbah. Med njimi je najinačilnejii primer, ki »adcva na eni strani Roa- m» i Lovrenca In Elizabeto, po^estnwa le-hektarskeifa poeestva i« male posestnike Gojči^i Mihaela in Ma- rijo, GoJči« Alojza In Ат»Шо »z ter Gojčlč Marijo i. »f rš. f^®^« ^ posestniki bi n»J dobni «»„»»«e f®*® ?" drufmče manjše površine njiv ali gozda, « čimer se njihov gospodarski položaj ñe bi znatno izboljšal, dočlm bi na dru- strani emanjíanje večjeea kmetij- skeea «oepodarstva maino vplivalo na odkupno moč ter na ostale pogoje za razvoj druibenega fospodarstva. N-iđvomno so vsi Imenovani imeli • tem poskusom razna pota in skrbi, ven- dar bodo morali končno primati, da um poskus ni uspel. Imenovani se prav dobro zavedajo, da dajejo Iz drobnih kmetijskih gospodarstev ustvarjene verJe «»družne gospodarske enote vse moSnosil In pravice mlaJSlm In od- raslim delovnim ljudem na podeželju, da priöcjo do tadostne površine la ustvarjanje osnovnih življenjskih po- ni mofgofe drobiti gojev in za pridobitev ohISnIce. Pri do- sedanjih dobrih zadrugah, kot Je n. pr. zadruga »Osojnlk« pri Ptuju In zadruga Sobetine! nlie Ptuja, se lahko prepri- čajo, da se Jim nI treba boriti za košček zemlje, ko pa Jim je na razpolago na sto- tine hektarjev raznih povriin, kjer lahko ustvarjajo kot zadružniki sebi In svojim družinam boljše življenje, kot pa bi ga imeli na malih priborjenih In od večjih posestev odtrganih njivic. Vzikl odbori Osvobodilne fronte h« bodo morali v bodoče temu vprafianjn odločneje posvetiti, đa se ne bo treba nepoučenim ali nezaupnim pedincem preko večjih skrbi pozneje zadovolje- vati z zavrnjenim! proinjam! In prl- toibamL ^ Pr- KLO Starše ie zainteresiran na dosraditvi zadružnega doma v zvezi z nadaljevanjem graditve za- družnega doma v Staršah je KLO Star- še na seji v decembru 19S0 razpravljal o predlogu, da «e končno ugotovi, kake dohodke in izdatke Je imela Uprava za gridltev zadružnega doma v Staršah, koliko materiala Je uporabila In kaj Je 2 ostankom materiala In finančnih sred- stev, ki niso bila deponirana pri Narod- ni banki. KLO Je zahteval od KZ Starše, ki Je prevzemala material, da mu predloži za- devni obračun. Pravilno bi bilo, da bi končno povsod KLO in OF zganili vprašanje v zvezi z dograditvijo začetih zadružnih domov in končali brezdušni o^nos do matfípla In finančnih sredstev, o katerih marsi- kje ni evidence. Pit* Mi №еш19 topivo res šMoie Naše sadovnjake Iz dneva v dan uni- čuje največji sovražnik sadnega drevja _ kapar San José. Od leta 1944, ko se Je škodljivec v širšem obsegu pojavil v ptujskem okraju, pa do danes. Je epl- demično zajel In okužil lahko rečemo vse sadovnjake. Nekaj sadovnjakov je lažje okuženih, po večini pa so močno in srednje okuženi. Takoj po osvöboditvi, ko so bile opa- žene prve večio okužbe, so se vsi za- vedni sadjarji in strokovnjaki iismeriU v borbo proti temu parazitu. Ljudska oblast jim je nudila vso pomoč ter preko ljudskih odborov in kmetijskih zadrug strokovno oporo, organizirala . škropljenje, opozarjala in celo prlsllje- vala posameznike k večji skrbi za svoje sadovnjake. Po petih letih prizadevanj opažamo, da nismo dosegli pričakovanega uspe- ha. Ameriškega kapar j a nismo uničili niti omejili. Opažamo nasprotno, da se okužbe vedno bolj širijo in da kapar grozi s popolnim uničenjem vseh sa- dovnjakov. Ob tem stanju si sadjarji postavljajo vprašanje, kje Je krivda za to. Ponekod obdoliujejo celo škropivo, posebno durlo, da se Jim Je sadno drevje posušilo. Poglejmo, kaj Je prav- zaprav na stvari. Znano Je, da Je po- trebno pri škropljenju, oziroma še po- «ebej pri pripravi škropiva precej na- tančnosti, saj prav majhna nepravilnost lahko povzroči velikansko škodo. s> tem, da ne škropimo ob pravem času, aH če Ékroplmo z nepravilno koncen- tracijo, ali s pokvarjenim škropivom, če škropimo samo površno, lahko po- vzročimo največje razdejanje v sadov- njaku. Ugotoviti je treba, da eo se v mnogih krajih dogajale prav te stvari. Posledice so porazne. V krajih, kjer so ekipe škropi'e v času, ko je zmrzovalo ali pa v času, ko j- drevje že odganjalo, je škropljenje drevje zadušilo, da to sploh ni več ozelenelo. Prav tako se Je zgodilo z drevjem, ki je bilo poškrop- ljeno z durio, ki Je pred uporabo zme- nila. Nemogoče poskuse s koncentracijo škropiva je delal n. pr. v Središ^ vodja ekipe Santi, ko Je poskusil škro- piti 2 20% in še večjo koncentracijo durle kljub temu. da se sme uporab- ljati le 6% kot najvišja koncentracija. Drevje nI več ozelenelo. Vendar pa povsod, kjer se Je drevje posušilo, ni bil za to leti vzrok. Tudi tam, kjer je bilo škropljenje Izvedena po vseh pravilih, je obstojala možnost, da se bo tu In tam kako drevo posušilo. Zakaj? Drevesa, ki so se v takih slu- čajih posušila, so bila tako okužena, da ni bilo na njih niti cm* zdrave Skorje. Tako drevo bi se prav tako posušilo, ker Je bila vsa površina drevesa ena sama rana. V takem slučaja je jedka oljna emulzija samo pospešila neogibno smrt drevesa. V očeh nevednih kmeto- valcev-sadjarjev Je bila krivda za to zapisana slabemu škropivu, slabemu delu ekipe, ponekod so celo izražali »globokoumen« eum, da je bilo drevje poškropljeno s kaparjem. O smešnosti prednjega ne bi radi razpravljali. Obsojanja, da škropivo ni dobro, da ne učinkuje, da je po škropljenju okuž- ba še večja, v ogromni večini primerov ne drži. Jasno pa je, da Je treba paziti, da škropiva že pred uporabo ne pokva- rimo. Tako škropivo prav tako povzroči škodo. Zato Je treba paziti, da koncen- tracije škropiv obvarujemo pred mra- zom. Skrbeti pa moramo seveda tudi za pravilno pripravo škropiva, kot za škropljenje «amo. Drevosan, ki ga upo- rabljamo letos za zlmeko škropljenje, se pripravlja v 6% emulziji. Ce Je bilo škropivo dobro vskladiščeno in zava- rovano proti mrazu, bodo sadjarji z njim zadovoljni In bodo Imeli uspehe, seveda če bo škropljenje pravočasno In pravilno Izvedeno. Zato Je sedaj treba pohiteti s škropljenjem, da nas čas ne bo prehitel. Neuspeha v borbi proti kaparju torej ne smemo pripisovati škropivu. Vsa škropiva, kot so durla, drevosan, pa- nolln, neolisol itd. so neoporečna in imajo zagotovljen učinek proti kapar- ju, seveda le, če jih pravilno in pravo- časno uporabljamo^ —ak. V Moškanjcih îmaio dobro evi- denco o poginulih prašičih Vprašanje svinjereje Je v KLO Mo- Ikanjd v ospredju vseh ostalih gospo- darskih vprašanj. Evidenca, ki Jo ima KLO, Izkazuje, da Je v letu 1950 pogi- nilo na področju tega KLO 48 prašiče 7 O tem razpravljajo s toliko večjo res- nostjo, ker eo dobili plan za odkup pi- tanih in mršavih prašičev z^ ^eto i«51. Na zadnji lanskoletni seji KLO niso Sli mimo tega vprašanja. S predlogom plana odkupa mršavih In pitanih pra- šičev za I. 1951 se KLO ni mogel spo- razumeti, ker Je smatral, da Je ž« plan odkupa meea sam na sebi visok. Шоч s!st0m proda}® in o^n (Nadaljevanje c 2. strani) vezan an določeno območje (okraj, me- sto), ampak lahko z denarnimi kupon! in boni kupuje vsako blago na vsem ozemlju FLRJ. To pomeni, da je od- pravljeno vsako omejevanje teritorialne veljavnosti industrijskih potrošniških nakaznic in bonov, kakor tudi posebne oblike prometa (prodajalne za zagotov- ljeno preskrbo, prodajalne za vezano trgovino, prodajalne za prosto prodajo), razen prodajaln vojaškega trgovskega podjetja, ki bodo tudi še nadalje ostale zaprtega tipa, paČ pa se bo industrijsko potrošno blago tudi v njih prodajalo s popustom od prosto formiranih cen. Ta- ko bodo Imeli potrošniki širšo izbiro in boljši asorilment blaga Potrošnik! v zagotovljen! preskrb! bodo dobili določen znesek denarnih kuponov, na podlagi katerih bodo lahko kupovali b4go g popustom. TI znesk! «o takini, da bodo potrošnik! v glav- nem lahko kupovali enako količino in- dustrijskega biaga kot že prej, razen v primeru, če bi se odločili edino za pred- mete kot je volna, luksuznejše tekstilije 'td. Na o^roïke nakaznice bo mogoče glede na določeno število denarnih ku- i—i^v fci'.:?ov::.ti več kot prej, kar po- meni, da bodo družine z otroki laže Iz- hajale kot prej, kar je tudi opravičeno. Odpravljene so vse vrste dodatne preslcrbe z Industrijskim blagom, razen preskrbe nosečih žen, novorojenčkov In vojaških vojnih Invalidov, ki nosijo ortopedlčne obutvene pripomočke, kakor tudi vse do sedaj obstoječe razlike v R-kategorijah. Kategorizacija potrošni- kov Je omejena v glavnem na tri osnov- ne kategorije:: R, D In O. Te razlike pri R-kategoriJah glede količin Indu- strijskega blaga v zagotovljeni preekrbi so bile upravičene v povojnih letih. Po petih letih od končane vojne In ko so do neke^ mere zadovoljene osnovne potrebe po tem blagu, preneha potreba vzdrževanja teh razlik, posebno Se, če upoštevamo,, da bo za težja dela In za pomembnejša delovna mesta v proiz- vodnji zagotovljena obutev in delovna obleka kot Inventar tovarne. In sicer srmo tam. kjer je to posebno potrebno. Pač pa o«tane plača — nagrajevanje i denarjem glavno merilo nagrajevanja Ko govorimo o tem. koliko bo dobil potrošnik blaga za določeno vrednost denarnih kuponov s popustom, tedaj moramo upoštevati, da postaja v pogo- jih popolneca in rednega izpolnjevanja zagotovljene preskrbe s prehrambenimi predmeti In Slrše intervencije sociali- stičnega sektorja na trgu, ta vsota mno- go realnejša kot pa v pogojih doseda- njega «talnega dviganja cen na prostem trgu. Poudarit! Je treba, da dvlf oen vžiga- licam in tobaku ne bo vplival na zniža- nje življenjskega standarda delavcev, ker 80 znatno znižane cene prehrambe- nim predmetom. Kmečkim proizvajal- cem 80 bile te cene že Itak prenizka, posebno še, če Jih primerjamo s cenami kmečkih proizvodov na prostem trgu Med tem po se cene petroleja In eoli lo neznatno povišajo. Če Jih kmet kupuje z boni s popustom. Z ozlrom na kmete Ima ta sistem to osnovno prednost, da morejo kmetje kupovati vse Industrijsko blago z boni s popustom ali za denar v vseh proda- jalnah na vsem ozemlju FLRJ. česar doslej ni bilo, t. j. ukinja se vsaka omejitev kupovanja Industrijskega bla- ga za kmete. Razen te^a se popust ▼ višini eo odstotkov, ki je do zdaj veljal za blago v prosti prodaji, ki ga Je bilo razmeroma malo in le v nekaterih pro- dajalnah, poveča na 63 odstotkov in to za vse blago in v vseh prodajalnah Industrijskega blaga Kmet tako lahko dobi vsako blago. Ima mnogo širšo in bogatejšo izbiro, kar ee bo vsekakor pozitivno odražalo r zainteresiranost! kmeta pri kmečki proizvodnji In za večjo prodajo proizvodov tako potom odkupa kakor na prostem trgu. Ko govorimo o oenah industrljskegii blaga. Je treba upoitevati, da go se cene surovinam na svetovnem trgu, k! jih uvažamo za proizvodnjo Industrijskega blaga Široke potrošnje, znatno dvignile. Tako so se dvignile cene bombažu za 100 odst., volni za 119 odst^ kožam za 99 odst. Itd. Poleg drugega omogoča ta sistem, da popolnoma uresničimo osebno zaintere- siranost delavca v trgovini, da mrežo osvobodimo distributerstva, ki Je doslej zahtevalo trdne cene In distribucijske plane. Trgovina bo lahko pazljlveje spremljala želje tn okus potroinlkov In postala živa vez proizvodnje in potroS* nje. To bo naredilo trgovino bolj ekspeditivno, kulturneJSo Itd Ve« sistem prodaje Industrijskega blaga, kakor tudi nov odnos cen Indu- strijskega blaga in kmetijskih proizvo- dov mora poleg vseh omenjenih ukre- pov, privesti do tega, da bo stimuliran dvig kmetijske proizvodnje, da bo pri- šlo čim več blaga na trg in da bo v na- daljnjem razvoju dosežen tak odnos cen, 1e1 bo poleg učvrstitve kupnih fon- dov mesta pripeljal do normalnega zni- žanja een kmetijskih proizvodov in s tem tudi do znižanja oen inuustrU^kega blatta, kar bo pomenila dvig standarda I delavcev ! kmetov. To naj bi v bliž- nji bodočnosti pripeljalo do takega od- nosa v Izmenjavi blaga oziroma v odda- janju državi žita. masti In drugih pred- metov, potrebnih za prehrano — da de- lovni kmet ne bo čutil tega kot breme, temveč za njega edino in normalno pot izmenjave blaga — oziroma možnost nabave potrebnih količin Industrijskega blaga. To bi hkrati odstranilo vse tiste posledice, ki Jih Ima dosedanji obvezni odkup za kmečko proizvodnjo, državi pa bi omogočalo, da obvezno odkupuje veûno manj predmetov V zvezi z vsemi navedenimi spre- membami v naši trgovini je treba v prvi vrsti začeti najostrejko borbo proti vsa- kemu malomarnemu, počasnemu In birokratskemu reševanju vprašanj za- gotovljene preskrbe. Preusmeriti je tre- ba proizvodnjo državnih posestev in kmečkih delovnih zadrug, da bodo po- stali. važen činitelj v intervenciji na trgu — v večjih mestih in induetrijsldh središčih Odkup moramo pravočasno izpolnjevati ter ¿ varčevanjem mate- riala v vseh panogah oskrbeti tržiiče * potrebnim blagom Končno je treba poudariti, da Je največji del odgovor- nost! za Izpolnitev teh naloa na delav- cih v trgovinski mreži, na njihiTveT» ▼sestranskem trudu, da bodo v vsaVi-rij pogledu »boljšali trgovino, da bodo rn- gotoviîl pravilno odvijanje prometa îa da bode zboljžall postrežbo potroinikov. Seje KLO Pol^^nšak brez pred- stavnikov OF Na prvi letošnji seji KLO Je bil po- trjen predlog o sledeči sestavi komisije < za popi« živine in strojev: Predsednik Janžekovič Franc, Člani Florjančič Ivan, Bezjak Janko. PoznlC Anton, Petek Marija, Kovačič Ivan in , Erhatlč Alojz. Za popisovalce so bili predlagani In potrjeni: Vlsenjak Simon, Fra« Franc, Kosec Franc (PolenŠak-Hlaponci), Majcen Ma- rija, Cui Ignac, Ncvak Marija (Bra- noslovci), Rojht Franc, Vajda Franc, Silak Franc (Polend- Laslgovci). Istočasno so obravnavali predloge o nabavi škropiva za sadno drevje, o ob- vezni prodaji sIrke v letu 1951 (500 kg), o socialnih podporah 1er o namestitvi administratorja. Vse predloge so po- trdili. Kot večina prejšnjih sej, se j« tudi ta vršila brez navzočnosti predstavnikov množičnih organizacij (OF LMS АГ2>, zato nI čudno, da večina predlogov ta eklepov ljudstvu tli znai« Upamo, da le bo novi odb-^*- OF tem- neje povezal s KLO In di Ö0 ta pove- zava koristila političnemu delu OF v tem delu Slovenskih gone. Ku _ ★ - Predelovalca Ш oroti visokemu plačilu Redno delo In zaposlitev sta ee zdela nerentabilno Kovačec Francu in Ivanu, očetu in sinu iz Vltomarc it. 19, zato sta si poiskala nekaj Izrednega. Lotila sta se predelovanja telečjih kož. Za svoje delo sta zahtevala drago plačilo. Mislila sta, da bosta dolgo tako slu- žila. Toda tudi tej Spekulaciji je bilo konec. Okrajno sodišče v Ptuju Ju Je obso dilo zaradi prikrivanja kož In ir)eku- laclje na po 6 mesecev odvzema prosto- sti. Kovačec Franc Je bil pogojno ob- sojen. Zraven tega Jima Je bilo zapli- njeno 2400 din za vr>dnost usnja Pla- čala bosta tudi po 200 din povorečn'ne. Poedlncl Kovačecevega kova bi radi doma na lahki način zaslužili več kol delavci v produkciji ali zadružn'ki pri težkem delu, vendar Jim ljudstvu na vaseh ne da dolgo prilike, da b živcu na račun sovaščanov. _ ★_ Letne skupščine sindikalnih podružnic Okrajni odbor Zveze de\^vGev In na- meščencev trgovskih podletlj Jugosla- vije v Ptuju je potrdil prjd'og plann za letne skupščine in sicer: V nedeljo, dne 21. januirla lÖM: Podružnica ét. 3 (Vino-Sadie) Ptuj, Podružnica št. 5 (Odkup poljskih pri- delkov). V soboto, 27. janua.jii lS51t Podružnica St. 3 (Vlno-Sadje) Ptuj, sa), Podružnica št, 6 (Potrošniška za- druga), Podružnica št. 7 (S'lovei ija- vino), Podružnica it 8 (Vinarska za- druga) Ptuj. V nedeljo, 28. .lanaarje 1<»51 Podružnica št. 1 (Okraj zveza kme- tijskih zadrug), Podružnica it 2 (Okraj- ni magazini Udeležba dui^itov » te- rena. V ponedeljek, 29. Jana r .t» Iffl; Podružnica it. 9 (Vinarska zadiuga Ormož). Vse podružnice so prejele od Okraj- nega odbora Ptuj potreona navodila, da bodo skupščine dosegi -vnj namen. Iz pisarne Окгајпека odbora sindikatov Ptuj _ ★ _ RAZGLAS Mlnlrtrstv za notranje zadeve FLRJ Je odločilo, da se kolesa In motoma kolesa, k! Imajo motor do SOccm, v letn 1951 ne bodo registrirala. Zarad! tega odpade v tem letu prijavljanje omenjenih vozil v registracijo pri po- verJenlStvn "Л notranje zadeve. S tem odpade tndl vsako prijavljanje spre- memb glede lastništva In preureditev na teh pravilili. Državljan! lahko nporabljajo kolesa na ozemlju LRS brez Izkaznice o kole- su. Dosedanje registrske tablice morajo državljan! vmit!. Kdaj !n kako bodo organ! za notranje zadeve zbiral! tabli- ce, bo objavljeno s posebnim razglasom. — Iz pisarne ministrstva za notranje ■adeve LRS. O teh važnih gospodarskih vprašanjih so razpravljali v navzočnosti sekretarja OF tov. Obrana Franca. Predavanje v Ljudski univerzi v Ptuju „Sodobno gledanje na spolno vzpjo" Predaval bo dr. Pert! Eman iz Maribora Naslednje predavanje v ptujski Ljud- ski univerzi bo 25. januarja ob 19. uri v sindikalni dvorani železničarjev. Pre- daval bo znani pedagog In zdravnik dr. Eman Pertl Iz Maribora o temi »So- dobno gledanje na spolno vzgojo«. Predavanje bo prav gotovo zanimalo vse, ki se bavljo z vzgojo mladine, predvsem pa naie starie, ki jim često posebej ob teh vpraianjih manjka prave orientacije. Morda bo kdo dejal, da Je razpravljanje o tem odveč Res ne bi kazalo, da bi obravnavali vpraSanJe •polne vzgqje ločeno od vseh drugih vpraianj družbene morale, kot so to delali nekoč in povzročili • tem več ikode kot koristi, vendar nas nesrečni primeri, ki izvirajo Iz nevednosti. Iz ne- smiselnih predsodkov ali celo iz starega izkoriSčevalfkega odnosa do ljudi opo- zarjajo, da je treba o tem spregovoriti rêsno besedo Predvsem so poklicani, da govore o tem razgledani, odgovorni In izkušeni vzgojitelji Kaj je tisto staro, kar vpliva nega- tivno na mladega človeka, kar ga poni- žuje In odvrača od plemenitosti znača- ja, kaj Je novo, kakšnega človeka prav- zaprav hočemo, kako naj pomagamo v tem pogledu mladini, kakšna naj bo zdrava In srečna socialistična družina, kaj nam govore dosedanje pedagoške In medicinske Izkušnje na področju spolne morale, o vsem tep nam bo govoril v četrtek tov dr E Pertl Razmliljajte o teh problemih že prej In pripravite vprašanja za diskusijol Dobro bi bilo, da bi se predavanja udeležili tudi vzgojitelji Iz podeželja. Skrbniški sveti pomagajo mladoletnikom Ljudska oblast je i>oles ostalih nalog vzgoje In Izobrazbe mladine posebej ie prevzela skrb za mladoletnike, ki ni- majo najbližjih svojcev. Ta naloga je poverjena oddelku za skrbništvo pri svetu za socialno skrbstvo. Kot že ome- njeno Je težišče dela skrbništva varstvo mladoletnikov, da bi se zagotovil inte- res družbe z njihovo vzgojo In usposo- bitvijo za delovne člane ljudske skup- nosti Skrbnlitvu Je v pomoč skrbniški svet. Vsak skrbniški svetovalec vzdržuje stik 1 določenim terenom preko obiskovalk, ki mu poročajo o vseh problemih mla- dinskega skrbstva. Te prenaša potem na skrbnlikl svet, da ta lahko podvze- ma potrebne ukrepe. Marsikatet* sve- tovalec pa večkrat le težko poroča, kei mu nekatere neodgovorne obiskovalke po neresno opravljenih nalogah ničesar niso prinesle. Požrtvovalno 80 v preteklem letu opravljali svojo nalogo skrbniški bveto- valcl: Ploh Franc iz Zetal, Purg Ignac Iz Podlehnlka, Krajne Franc iz Clrku- lan, Purg Genovefa iz Vida, Setar Ma- rija Iz Lovrenca, Gajser Vinko Iz Jur- iinc, Belšak Ludvlg Iz Velike Nedelje, Kocmut Karollna In Bratanlč Franja Iz Ptuja, Rubin Ljudmila iz Grajene, Be- drač Janko iz Muretinc in Zldarlč Juli- Jana iz Središča. Med najvestnejšimi obiskovalkami je Mllnarič Julijana iz Mestnega vrha, Jurgec Jožefa iz Gruškovca, Bezjak Marija Iz Nove vasi, Habjanič Ii lijana iz Sedlašeka, Bračič Veronika iz Vel. Varnlce, Ploh Marija iz Slavšine, Ca- puder Ana Iz Ptuja in Hercog Ana iz Paradiža. Navedeni posvečajo vso skrb proble- mom mladoletnikov, ki so pomoči naj- bolj potrebni. Za svoje požrtvovalno delo so prejeli sicer malenkostne na- grade, vendar Jim Je največja nagrada zavest, da vršijo veliko nalo-io, ki bo najbolj nagrajena s tem, ia bo eden ali drugI mladoletnik izšolan, Izučen, poslan v okrevališče ali v kdkšen dom v nadaljnjo Izobrazbo, vsi pa bodo po- stali zvesti in zavedni državljani svoj« socialistične domovine. Ki. Jlfadske hUrnkt Organizacije Ljudske t'ihnike v ptuj skem okraju sv^je pred vaJlnlml naloga mi: pre-i letnimi r^bt•nimí r,boi4. Ti oO obračun dela v letu 1950, oh tej Tülki pa se sprejemajo tudi načrti dela zi tekoče leto. Nekatere organizacije Ljudske tehni- ke v ptujskem okraju so letne občne zbore že imele. Ena teh Je Avto-moto druStvo Ptuj To je za leto 1951 spre clo sledeči letni načrt: "zvežball bodo 70 vozačev za motorno kolo, 63 za osebni avto In 55 za tovorni avto. Poleg tega bodo ustanovili dvs krožka, Izvedli tri akcije na vasi, organizirali štiri pri- reditve, imeli osem predavanj In zbrali 80.000 din članarine. Kakor vidimo. Je plan obilren In Je zajel vso dejavnost organizacije. Da bo plan realiziran, so Jamstvo lanskoletni uspehi tega društva. Avto-moto društvo Središče, ki Je prav tako ena najboljših organizacij Ljudske tehnike v okraju, Je sprejelo na letošnjem občnem zboru sledeče obveznosti: Izvežball bodo 45 vozačev za motorno kolo, 45 za osebni avto in 34 za tovorni avtomobil. Pri- pravili bodo nekaj predavanj in akcij na vasi. Ustanovili bodo pionirski In- teresni krožek ter zbrali 25.000 din čla- narine. Tudi za to društvo ni dvoma v izvršitev postavljenega plana, saj so lan- skoletni plan z uspehom Izvršili. Vso pohvalo zasluži tudi Avto-moto krožek v Sikolah. Pričeli so s teoretič- nim tečajem, ki ga obiskuje 35 tečaj- nikov. Ko bo ta končan, bodo Izvedli praktični del tečaja — vožnje. V tem jim bo pomagalo matično društvo StmlSČe. V StmlSču občnega zbora Se niso imeli. Pred nekaj dnevi so opravili le Se prve društvene Izpite. Od 28 .tečaj- nikov je izpit položilo 7 kandidatov. O vzrokih tega, lahko bi rekli neuspeha, bo brez dvoma treba razpravljati na občnem zboru. Ugotoviti Jih bo treba ter čimprej odpraviti. Društvo v Stml- Sču ima vse pogoje za uspešno delo. Prepričani smo, da bodo uspehi v le- tošnjem letu večji In da bodo odgovar- jali uspehom, ki Jih dosezajo pri grad- nji velike tovarne. Vprašanje zase pa predstavlja občni ibor Pomorsko-brodarskega dnjštva v Ptuju. Na tem občnem zboru je bila opaziti predvsem neresnost vodstva. Na zboru niso razpravljali o tem, kako bi poživeli delo v društvu, temveč o tem, kako bodo društvo razpustili. Razprav- ljali so, da se bodo tekmovalcl-kajaka- Sl, ki imajo v svoji sredi celo držav- nega prvaka — mladinca Srola — pri- ključili društvu v Celju ter zanj tek- movali. O pogojih za delo v tem društvu ne bomo govorili, ker jih vsak pozna. Obstoja le problem vodstva, resnosti in volje do dela. Uprava društva s sekre- tarko tov. Kuharjevo, VIdovičem, Vi- harjem in ostalimi bi morala te proble- me razčistiti ter se resno lotiti dela. Za to obstojajo vse možnosti tudi v seda- njem zimskem času in ne le poleti, ko so razna tekmovanja. Sličen primer nedelavnosti najdemo tudi v nekaterih klubih tehnike Tako je n. pr. Klub tehnike v zadrugi »Osoj- nik» pred nekaj meseci spi;ejel nagra- do kot najboljši klub v okraju, med- tem ko Je danes o delu v tej organi- zaciji le malo videti ali slišati Podobni primeri so še v Sobetincih, Majšperku, na tujski gimnaziji in mogoče še kje Nekaj krivde za to stanje nosi seveda tudi OOLT, o čemer amo razpravljali ie v prejšnji številki. Ob priliki občnih zborov je nujno, da se stanje v teh prganizacijah popravi. Teh nedostatke v ni ogoče z ničemer opravičevati, treba pa je poskrbeti, da bodo občni zbori predstavljali dei?nsko preokretnico v delu organizacij LT. VK. Stran 4 -PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 19. ianuaria 1951 Drobni nasveli Jajčni rumenjak, ki ga gospo- dinja takoj ne uporabi, je možno najbo^ Ije ohraniti za poznejšo porabo, če se ga da v kozarec nanj pa nalije sveža voda. Ko ga hočemo zopet uporabiti, je treba vodo odliti. Likalni k ne zar javi. če ga po upo- rabi še malo toplega namažemo na spod- nji strani s stearinom (svečo), nato pa ga zavijemo v volneno krpo in shranimo na suhem mestu. Novi emajlirani posodi po- daljšamo trajnost, če jo pred uporabo napolnimo z vodo, v katero smo vlili 50 gr kisa in dodali 50 gr soli ter to vse- bino prekuhavamo eno uro. Na ta način pripravljen emajl bo zelo trpežen. Mastne madeže odstranimo iz obleke, če jih posiijemo z nastrgano kredo. Včasih je treba to večkrat pono- viti, če so madeži starejši. Lahko pa te madeže spravimo iz tkanine tudi s piv^ nikom preko katerega potegnemo vroč likalnik. Ribe ie lažje ostrgati. Če jih pred- hodno oplaknemo v vroči vodi ZA VRTNARJE! Ce bi si radi prihranili od semenske- ga krompirja nekaj za hnao si pi ma- gajte na sledeči način: Z ostrim, tankim nožem izrcžHe iz krompirja vsako za tívIIjíI-» spoîcbno očesce, ki ga naj obdaja iepirp bi rabili štirikrat več. Zemlja mora biti dobro pot-jnujena. Nasad je treba primerno oi^ova''! da ga ne ovira suša ali trava. Okrajna skupščina LT se bo vršila 28. januarja t. 1. Okrajni odbor Ljudske tehnike Ptuj je na svoji seji dne 10. januarja t. L v duhu statuta organizacij Ljudske teh- nike sprejel sklep o sklicanju redne letne skupščine Olirajnega odbora Ljud- ske tehnike Ptuj. Ta se bo vršila v nedeljo, dne 28. ja- nuarja 1951 ob 7.30 v prostorih 2elez- ničarskega doua na Ormoški cesti v Ptuju. Skupščini prisostvujejo delegati os- novnih organizacij, ki so bili izvoljeni na rednih letnih občnih zborih društev. Okrajni odbor Ljudske tehnike Ptuj. Zvez.ia vlada Je izdala sledečo od- ločbo o določanju vrst In količin pre- hrambenih artiklov zagotovljene pre- skrbe in o določanju vrednosti blaga proste prodaje, ki ga potrošniki lahko kupujejo s popustom na Industrijske potrošniške nakaznice: 1. Potroši^ikom, ki so prevzeti v za- gotovljeno preskrbo s predmeti prehra- ne, milom in kurivom, so zagotovljene Se nadalje iste količine in vrste teh ar- tiklov kot doslej. Te artikle bodo po- trošniki kupovali na dosedanji način po znižanih ozir. nižjih enotnih prodaj- nih cenah. 2. Industrijske potrošniške nakaznice, s katerimi potrošniki, ki so prevzeti v zagotovljeno preskrbo, kupujejo blago Šolski avto Avtc-moto društva Ptuj Шочш т&шжпШ^ч potrošnikov Predsednik sveta za blagovni promet zvezne vlade je izdal sledeče navodilo o novi razvrstitvi potrošnikov v potroš- niške kategorije zagotovljene preskrbe za industrijske izdelke: 1. Po vrsti dela, stopnji odgovornosti, po letih potrošnikov, kakor tudi z ozi- rom na osnovo, po kateri imajo pravico do zagotovljene preskrbe, so razdeljeni vsi potrošniki, ki so prevzeti na zago- tovljeno preskrbo, v sledeče osnovne potrošniške kategorije za industrijske izdelke: Ш, IG in ID. 2. V potrošniško kategorijo !R spada- jo. vse osebe v delovnem odnosu (de- lavci, uslužbenci, nameščenci in učenci v gospodarstvu), člani obrtnisko-prede- lovalnih zaci ug, vojni in delovni inva- lidi, znanstveniki in umetniki, osebni upokoje'nci, učenci srednjih šol nad 14. letom starosti, učenci strokovnih šol in redni študentje. V potrošniško kategorijo IG spadajo: obrtniki, osebe svobodnih poklicev (zdravniki, zobozdravniki, zobni tehni- ki, advokati, babice itd.), duhovniki, nosilci družinske invalidnine, družinski upokojenci, gmotno nepreskrbljene ose- be, ki so nesposobne za delo, sama žena z dvema ali več otroki, ki so mlajši od 14 let, člani družine nosilcev zagotov- ljene preskrbe, razen otrok, ki so raz- vrščeni v kategorijo IR, imajo pravico do zagotovljene preskrbe. V potrošniško kategorijo ID spadajo: otroci do dovršenega 14. leta starosti. 3. Za preskrbo z industrijskimi izdel- ki obstajajo sledeča dopolnilne potroš- niška kategorije: VP-1 za noseče žene po končanem sedmem mesecu noseč- nosti zaradi nabave opreme za novoro- jenčka, VP-2 za noseče žene po konča- nem petem mesecu nosečnosti in za vo- jaške vojne invalide, ki nosijo ortope- dična pomožna sredstva. 4. S tem navodilom je zamenjano na- vodilo o razvrstitvi potrošnikov v po- trošniške kategorije zvezne zagotovlje- ne preskrbe, ki je bilo doslej v veljavi, kolikor se nanaša na razvrstitev v po- trošniške kategorije za industrijske iz- delke. 5. To navodilo je stopilo v veljavo 15. januarja 1951. lekol d iseeeli ч preiti predali Odkar se Je pričela prosta prodaja blaga široke potrošnje po prosto formi- ranih cenah, naši ljudje mnogo razprav- ljajo o tem, kako je pravzafrav s temi cenami in kako se te cene gâîljejo. Mno- gi mislijo, da bodo šle cene navzgor in navzdol brez vsakršnega s stema m kon- trole. Vendar pa ni tako. Delovanje za- kona ponudbe in povpraševanje je ome- jeno. Kako? Cene industrijskega blaga široke po- trošnje se formirajo predvsem v pro^ vodnji. To so dosedanje nižje enotne cene, ki temeljijo v glavnem na stroških proizvodnje, upravno-prodajni rež ji itd. Toda v ceno, po kateri bo proizvodno podjetje prodalo bla^o trgovski mreži, stada poleg tega tudi faktor, ki ga do- loča predsednik sveta za blagovni pro- met skupno s finančnim ministrom na podlag' skupnega razmerja blagovnih in denarnih fondov. Tako pridemo do miu nim''lnih prodain'h cen, pod katerimi proizvodna pod'etja svojega blaga ne smejo prodajati t'-govski mreži. Nad to ceno smejo podjetja prodajati blagn trgo- vinam, toda zopet samo do določenih meja. Kolikor nudijo podietîa boljSe in kva- litetnejše blago, ki gre lahko v rromet, se lahko pogajajo s trgovci glede cen. Na drugi strani pa trgovska podjetja ne bodo kupovala blaga, ki ga ne morejo PEodati. ker bi se to-odražalo na ustsehu podjetja, obenem pa faidi na plačah trgov«;kega osebja začenll pri direktorju, navzdol. Cene torej niso niti v nt#zvodnîl nît! v trgovini orepuščene spmovolfnemu de- lovanju zskona o ponudbi In povpraše- vanju. toda v glavnem vendar morajo ustrezati dejanskemu stani« n? trž'šču, Itajt' nerealne cene bf Imele težke po- eled'ce za naše gospodarstvo. Obstajata torej dve meji — nainižja tn najvišja — med katerima se gibljejo cene pač po kvaliteti in asortimentu bla- ga, oziroma po ponudbi in povnraševa- nju. Toda n'tì ygornja niti spodnja mela ne moreta biti stalni, kaiti niti т najbolj- šim planiraniem ni mogoče predvidevati vsega, kar bo riokazal trg. Za vrsto industrijskih izdelkov (na primer tekstil, obutev i^d.) inrafamo ¡w- rovine, cene surovinam na svetovnem trgu tra stalno rastejo (v tem pogledu imajo težave vse države). Razumljivo je, da to direktno vpliva tudi na ccno gotovih izdelkov. Za mestne potrošnike bodo cene in- drustrijskega blaga kljub 80-odstotnemu popustu nekoliko višje od dosedanjih nižjih enotnih cen, to pa samo tedaj, če bodo tudi nadalje kupovali na bone ono industrijsko blago, ki so ga prej nabav- ljali na potrošniške nakaznice. Toda mnogo koristneje bo zanje, če bodo na popust kupovali ostalo blago, ki ga Je več v prometu Na trgu se seda! pojavila v prosti prod?ü tudi takšno blago, ki ga Je bilo doslej mogoče kupovati samo z nakaz^ lom (pohištvo, štedilniki, otroški vozički itd.), kakor tudi ono blago, ki Je bilo doslej sicer v prosti prodaj', toda brez popusta za ootrošnlke, к| so na zagotov- ljeni preskrbi (alkoholne pijače, izdelki lokalne industrije Itd.). To pomeni, da Je asortiment blaga mnogo večfl kot prej. Potrošniki na zagotovljeni pre- skrbi lahko vse Industrijsko blago široke potrošnje (razen tobaka, vžigalic, soli in petroleja ter kuriva) kupujejo г odstotnlm popustom na bone ali pa pro- sto, brez popusta. V prvih dneh proste prodaje le na- stalo največ nesporazumov zaradi tega, ker nekateri potrošniki, pa tudi proda- jalci niso vedeli, ali lahko kureč kupuje s popustom, če nima dovolj točk oz. bo- nov. Dejansko Je tako, da lahko kupule s popustom tudi tedaj, ie nima dovolj točk oz. bonov, da bi z njimi plačal ce- k)tnl znesek. Razliko v denarnih kupo- nih v tem slučaiu kupec nadomesti t gotovino. Na primer: nekdo želi kupiti par čevljev v vrednosti 5000 dinarjev, ima pa samo za 500 dinarjev denarnih bonov Ker ima SO-odstotn" oopust. po- meni to da bi moral rlačati v«ega sko* pa j 10f>0 dinarjev tn oddati ptav toliko bonov. Ker pa nima dovolj bonov odda samo ra 500 dinarjev bonov ostalo i»a nadome'st' * gotovino ter na ta naCm plača skupno .3000 dinarjev N» podoben način Je mogoče kupovati blag« tudi na kmečke bone ali oa z obema vrstama bmrov hkrati. Ko pridete v Ptuj, ne pozabite obiskati Okrepčevalnico pri S p. Breg 1 Topu in mrzli prigrizek ter haloška kapliica ob vsakem času, — Odprto dnevno od 7. do 19. ure. Prip-^roča se zakupnik VILI ARB ES. Slučajno zabredel Poljedelec Masten Matija Iz Krče- vine pri Vurberku št. 11 je bil svojčas velik nasprotnik črnih zakolov Avgusta lani pa je na vse to pozabil Na domu je zaklal 4 tedne staro tele, meso pa razprodal sosedom po 120 din za kg. O teh stvareh je težko molčati Mnogi radi izrabijo, če mali l.iudje kaj skri- vajo pred ljudsko oblastjo. »Ce je on tako napravil, bom- pa še jaz,« se iz- govarjajo poedinci. Masten Matija se je moral za^var- Jati Tudi kaznovan je bil z 2000 din denarne kazni Kaznoval ga je IG OLO. Nedvomno Mastenovi v bodoče ne bodo več dovolili, da bi na njihov ra- čun klali teleta še drugi, temveč bo raje zopet kdo stopil na KLO in pri- javil, kar mislijo zaklati, ker se jim ni treba bati kontrole ljudske oblasti. Po. - ★ - Popnst za službene potnike Po novih navodilih Konniteja za turi- zem in gostins' -o FLRJ bodo imeli v 22 mestih v državi službeni potniki popust v gostinskih obratih za prenočišča in prehrano. 30% popust bo veljal v mestih prve grupe: Beograd, Zagreb. Ljubljana. Sa- rajevo in Reka; 25% popust v mestih druge grupe: Dubrovnik, Celje, Maribor Jesenice in Mostar; 20% popust v mestih tretje grupe: Novi Sad in Skoplje; 15% popust v mestih Četrte grupe: Titove Užice Zrenjanin, Niš, Valjevo, Split, Banja Luka, Trebinje, Zenica, Ti- tovgrad in Hercegnovi. Navodila za popust stopijo v veljavo s 1. febraurjem t. 1. PRESKRBA Opozarjamo vse potrošnike zagotov- ljene preskrbe in vse špecerijske poslo- valnice, da se delitev maščobe za me- sec december zaključi z dnem 23. jan. 1951 ter se ro navedenem datumu ma- ščoba ne bo več del:la za mesec decem- ber. Maščoba se deli 100% na vse živil- ske in dodatne živilske nakaznice. V mesecu januarju se bodo delila jajca v prahu, katera prejmejo sledeči upra- vičenci: Dl, D2 in D3 po 200 gramov proti odvzemu odrezka republiške do- polnilne preskrbe št. 7 januar 1951. Na dodatne živilske nakaznice prej- mejo .sledeči: Dojilje po 200 gramov proti odvzemu odrezka rep. dor - preskrbe št. 1. T (noseče) 200 gramov proti od- vzemu črke T (na glavi nakaznice), B (bnlnitki'» 200 gramov proti odvzemu odrezka Poounsko B T/2. Onozarjamo potrošnike zagotovljene prrs'rrbe, ki se naha^'aio na podeželju, nai kunuieio pri terenskih poslov. GRMA, ker jim iste lahko nudijo vse prehram- bene a^-tikle no Istih cenah. Povcrjenlštvo za trg. in gostinstvo Ptuj_ MESTN! KifNO PTUI Od 9. do 23. ianuaria: »Taiwan v New Уогкч«, ameriški film. Cd 24 do 25. januarja: »Boj za pro- francoski film. Od 26 do 29. januarja: »Otroci Pra- tra«, avstriiski film. Od .>0 ianuaria do 1. fe^hruarja: »Glasbena komedija«, »ovj, film. Kako bomo kupovali blago На^(^нбте4на*пс.. proste prodtje ■ popustom, vsebujejo po kategoriah: ca potrošniške kategorije IR — 3700 dinarjev v denarnih bonih, za potroš- nike kategorije IG — 2200 dinarjev v denarnih bonih in za potrošnike kate- gorije ID — 3000 dinarjev v denarnih borih. Dopolnilni potrošniški nakaznici vse- bujeta: VP-1 1600 dinarjev v denarnih bonih, VP-2 pa 1200 dinarjev v denarnih bo- nih. 3. Višina popusta, po katerem lahko potroiniki na zagotovljeni presiu-bi ku- pujejo blago proste prodaje, znaša 80 odstotkov prodajne cene. Z BOodstotnlm popustom lahko potrošniki kupujejo vse industrijsko blago, ki se prosto prodaja v trgovski mreži na malo. Kupovanje blaga v prosti prodaji в popustom se vrši na ta način, da po- trošnik plača v gotovini 20 odstotkov prodajne cene In odda v Istem znesku tudi kupone s potrošniške nakaznice. 4. Ta odločba stopa v veljavo s 15. Ja- nuarjem 1951. ... In kako na kmečke bone V smislu odločbe zvezne vlade o do- ločanju višine popusta, po katerem se bo prodajalo blago proste prodaje na bone trgovine po vezanih cenah, bodo lahko lastniki bonov trgovine po veza- nih cenah izkoriščali te bone na ta na- čin, da bodo na degnarne kupone s teh bonov kupovali blago proste prodaje i 65-odstotnim popustom od prodajne eene na malo. Pri nabavi blaga plača kupec 35 od- stotkov prodajne cene in odda v isti višini denarne kupone. Ta odločba etopl v veljavo s 15. ja- nuarjem 1951. Predmeti, ki bodo v prosti prodaji po enotnih cenah Predsednik zveznega sveta za blagov- ni promet je Izdal odločbo o določanju izdelkov široke potrošnje, ki se bor^o prodajali prosto po enotnih prodajnih cenah. Po enotnih cenah se bodo prosto prodajali na malo sledeči izdelki: tobak in tobačni Isdelki. vžigalice, sol, petrolej in paketi, ki vsebujejo opremo za novorojenčke. S 1 In petrolej lahko potrošniki ku- pujejo tudi z določenim popustom na denarne kupone z Industrijskih potroš- niških nakaznic in na denarne kupone bonov trgovi po vezanih cenah. Pa- kete % opremo za novorojenčke lahko kupujejo potrošniki izključno na do- polnilne potrošniške nakaznice VP-1, Za en taken paket odda kupec vse de- narne kupone na nakaznici VP-1 in v višini oddanih kuponov plača znesek v gotovini. Ta odločba stopa v veljavo s 15. Ja- nuarjem. Verjetno Vas bo zanimalo Velik »napredek« televizije Ameriški uradi za zaposlitev dajefo sleherni večer televizijske oddaje, pri katerih nastopajo brezposelni delavci ter kaiejo svofe znanje, kvalifikacijo in strokovno sposobnost, obenem pa navajajo vse ostale podatke, ki so v navadi pri iskanju sluihe. Delodajalci lahko spoznajo na ta način delavca in njegove sposobnosti, ne da bi ga bilo treba osebno sprejeti. * Kemikalija mesto krvne plazme Britanski znanstveniki preizkušajo ie delj časa novo kemikalijo *lamina- rina*, ki jo pridobivajo iz morskih alg. Že sedaj so ugotovili, da jo lahko z uspehom uporabijo pri transfuziji krvi namesto krvne plazme. V raziskovalne namene so v bližini Edinburga zgra- dili nov laboratorij za raziskovanje morskih alg. ^ Nevarnost pred jetiko т svetu upada Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije se je itevilo smrtnih slu- čajev zaradi jetlke v mnogih državah precej zmanjšalo. V driavah, kot na primer Novi Zetland, Danska, Nizo- zemska in ZDA se je umrljivost zmanjšala od 38 na 30% Vodja proti- tuherkulozne sekcije v Svetovni zdrav- stveni organizaciji meni. da bo do konca t. j. predstavljala fetika v teh driavah prav tako redko bolezen, ka- kor je danes n. pr. lepra. ll-letni dirigent Eden znanih italijanskih dirigentov —■ Roberto Bend — ima sele II let Prvikrat je pričel dirigirati v svojem devetem letu. Do danes je dirigiral ie 500 koncertov. Sicer kaie izredne spo- sobnosti pri vsem, česar koli se ioti. Je lahko dober igralec, dialoge čita samo enkrat in jih ie zna na pamet, plavati se ie naučil v eni uri. Dose- daj govori ie štiri jezike in — kakor kaie — bo čez tri leta poloiil ie ve- liko maturo. Laž ima kratke noge ^í^'amaric Jožef in Marija iz Rogoznice i>tu se priiož la. Obvezna oddaja ma~ sti za leto (3 kg junija. 17 kg de^ cembro) je preveč ogrožiia njune koline. Brattila sta se s trditvami, da so jima 1949 posinoli prašiči, da imata samo dva mršavca Ud. Ko je šlo ie za zamujeni čas oddaje, sta se sknla za trditvijo, da nista гпа^а za zadolžitev. Tako je izgledalo pred 'proveritvijo pritožbe, potem pa nekoliko drugače. Krarnaričeva žena poseduje 3,64 ha posestva, ki ga tvori 114 a orne zemlje, 2 a vrta. 19 a sadovnjaka, 92'a travnika, 25 a pašnika in 105 a gozda. Zakaj bi dajala obveznosti, ko pa je imela za zem- ljo interesenta, ki fe voljan nositi obvez- nosti! Kolenku J. iz Nove vasi je dala v najem 47 a orne zemlje, 1 o vrta, 17 a sadovnjaka, 92 a travnika in 16 a paš- nika. Za leto 1951 je ostala Krarnaričeva neobremenjena, Kolenkn Jožef pa ne. V Kramaričevem svinjaku je bilo za- nimivo ogledati si 3 prašiče v skupni ieži okrog 351 kg. Lepe koline, bi rekel vsakdo. 20 kg masti bi le koristilo druž^ beni preskrbi. Eden izmed prašičev je bil samo gost. Težko je bilo ugotoviti nlegov izvor. Po Kramaričevih trditvah je bil enkrat kupljen na poti s selma za Din 8000, drugič od neke gospodinje iz Markove, trefjič od nekoga iz Bukove. Prijavila ga pač nista, ker je bil le par dni na »poskušnji*. Po Kromarič^vem naziranju fe od teh stvareh govoriti in pisati krivica. Kaf koga briga, Če ie ravno tako prHavil 2 sobi namesto 5 sob, če je zahteval živil- ske nakaznice m ni hotel govoriti o na- jemniku Kolenku če ni hotel vzeti so- stanovalca, ker potem ne bi imel več prostora za poljske pridelke, ki jih mora imeti v sobah. Smolo imata, da Uma ne verjame nìH kontrola Lnž ie tudi beseda, ki ji le morata končno Krarnaričeva sama vn- ietl. Pozabîieno 1/ neki ulici ie našla ljudska inšpeh- ^ cija tri lestve, dolge 4 do 5 metrov, kar bo verjetno najbolj zanimalo Grad- beno ekipo MIO Ptuj. Dobro, da ni huda zima, sicer bi imele It lestve tekom treh mesecev priliko odpotovati skozi kakšen dimnik. Preimenovanje ulice (\ fpadovo skladišče za kosti v MurSt- ^ čev! ulici je prava nesreča za tam- kajšnje stanovalce, zlasti poleti, ko se širi obupen smrad. Ce bo to skladišče še daVe na istem mestu, bo najboliše prekrstiti to ulico v *Odpađovo^ ulico. Prez purîce v Ormožu nî cinka (^•Шекг »Gospod LukaCett ru mi noten popraviti nekaj loncev?« Lukaček: »Ne vem, če bo šlo. Ni cinka. € Gustek: -^Napravite nekako, da bo šlo. Rabite mogoče kako purico, kokoš, vino eli jajčka? Lukaček: *To bf pa rabil. Ali imate? Prinesite, pa se bnv" že zmenila.^: TOVORNI AVTO GA JE P'JTSRL Pred par dnevi se je pelju .ieza Ja- nez I j Hajdine s kolesom v sm«»ri proti Ptujski gori. Pri prehitevanji- 'iekt»vič postavljen pred ljudsko sodilče Ljud- stvo zahteva za take primere primemo kazen. ★ OPOZORILO VOUVCEM V. RAJONA V. teren МООГ (Ormoški) ima redni »estanek v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 18.30 v železničarski sindikalni dvorani. Ker se bodo obravnavala važna vpra- šanja, pridite! OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, da se ie pre- selila Kontrolna komisija 1» Doma Fronte v Prešernovi ulici Л v zsrrdbo MLO Ptuj, v druri nadttropj«, Ljer p.«- sluje v znanem oradnem časa. ZAHVALA Odbor 0Г za Gregorčičev teren v Ptuju »e zahvaljuje tov. M a r i n i č Lizi in ostalim članicam AF2 za izredno po- žrtvovalnost, ki so Jo izkaeale naš m najmlajšim ob Novem letu. _Rainnski odbor OF. Prosim poštenega najditelja v soboto, 13. Jan. t. I v Ptuju Izgubljene denar- nice s 3900 din gotovine. Izkaznice o kolesu ter potrdila o izvršenem odkupu, vse glaseče se na ime Janez Mesarec, Trnovski vrh 43, KLO Bišečki vrh. ter dveh živilskih nakaznic, glasečih se na ime Mesarec Roza, »Gradiš« Vuzenica da najdeno proti dobri nagradi vrne na prvega navedenih naslovov. V nasprot- nem slučaju dokumente preklicujem. Uredništvo m uprava: Ptuj, Prešernova ulica в Telefon štev. 158 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj it. 843-90303-3 Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Vrabl Jože Rokopisov ne vračamo — Naročnin« 156 din za leto 1951 se plača vnaprej. Tiska Mariborska tiskarna SLIKE ZA IZKAZNICE IN VSE VRSTE LUKSUZNE FOTOGRAFIJE — povečave po vsaki sliki v vsaki velikosti, razvijanje, kopiranje itd. Izvršuje hitro FOTOPOĐJETJE HOZYAN I. STEFAN - 0RM02 Stranke sprejemam vsak-torek, če- trtek in soboto od 12. do 17. ure in vsako nedeljo od 6. do 11. ure v lokalu Ormoi — V lokalu Središče samo vsako nedeljo od 13. do 17 ure Poroke slika po naročilu in ob vsa- kem času in vsakem krajul ::