I_ricaii§g_i gcneral. Med mnog.številnimi armadami, ki se borijo na Kitajskem skupno in ena proti drugi in so odvisne od svojih generalov, ki jih preživljajo ter plačujejo, je posebnost vojska generala Feng-JuSianga. Med tem ko so druge Cete navadne tolovajske tolpe, ali vsaj živijo na stroške pokrajin, po katerih se zadržujejo, je Fengova armada disciplinirana, se drži zakona ter predpisov, da bi bila vzgled tudi evronskemu vojaštvu. Ni čuda, general Feng je krš.anski general; on ni samo kristian, ampak živi tudi krščansko in zahveta isto od podložnega vojaštva, od katerega so štiri petine krščeni. Fengova armada je e_ina na r.d navajena vojska, 3 katero razpolaga Kitajska in ki bi se lahko zoperstavila Japoncem v Mandžuriji, ako je ne bi slabilo pomanjkanje orožja! Feng se je posvetil vojaške;_iu poklicu radi povodnje, ki je napravila njegove stariše za berače. Bil je tedaj star 18 let. Da bi ne bil obubožanim starSom v nadlego, je postal vojak. Že po par letih. je bil imenovan za oficirja, s 33 leti je bil polkovnik in je poveljeval polk. Kot častnik se je udeleževal bojev v boksarski vstaji v letih 1900—190L Bil je nevarno ranjen in prepeljan v misijonsko bolnico, kjer so mu zelo skrbno stregli. Ljubeznjivost strežnic je vzbu-dila v njem občudovanjo, pustil sg je na bolniški postelji podučiti o krščanstvu od misijonarja. S semenom sV. vero v srcu sc je podal nazaj k svoji četi', med tem ko je bil sklenjen mir. Še enkrat so se mu približali misijonarji, ki so ceplli njegove vojako proti kugi, ki je izbruhnila kmalu za tem. Feng, ki je imel zasedeno pokrajino Honan, se je še bolj poglobil v krš.anske resnice. Čital je spise vc.ske vsebine, jih razdeljeval med vojakc in leta 1913 je bil krš.en. Kljub pokristjanjenju ni trpcl prikrajšanja glede napredovanja v vojaški službi. Leta 1915 je poveljeval že divizijo, postal je korni general in leta 1923 mu jc bila podeljena najvišja vojaška oblast, maršalska palica. Feng pa si je tudi prizadeval, da je sprcobračal vojalco i-n oficirjo. Moštvu je nudil priliko, da se je naučilo mcd službovanjem čitanja, pisanja ter obrti, da bi vojaki no postali za slučaj odpusta dclamržni tolovpii. Tudi med vojno ni trpel ropanja ali tatvin; nobencmu nedolžnemu se ni smel skriviti las, celo sovražniku so morali prizanesti, ako se je predal. Njegova armada ni nikdar pustošila ali požigala. V mestih, katera jc držal on v zasedi, se ni drznil nikdo, da bi bil vojake goljufal ali odiral. Vso beznicc in igralnice je zapovcdal zapreti in jih je pretvoril v šole. Po zgoraj opisanem se ravna general Feng še danes. Razmere na Kitajskem 50 se pa znatno spremenile na škodo krščansk. generala. Vsestransko pomanjkai.je na celem Kitajskera mu onemogoča, da bi preskrboval svojo armado zakonitim potom in radi tega se je tudi znatno skrčilo njeno število. Njegova naloga je danes, da brani domovino pred domačimi roparskimi tolpami in igra vlogo policista. Domačini ga še tudi danes nad vse spoštujejo. Vsak kr_j, v katerga pridejo njegove čete, se oddahne, ker kjer je Feng, tam kaj gospodarijo: red, zakon, pravičnost, Ijubezen in usmiljenie.