224 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Duška Žitko: EL T ARTINI IN PIASSA/Tartini na trgu. Pir an: P omorski muzej »Ser gej Mašer a«, 2019, 155 str ani. » T artinije v o let o« (2020) se g lasbeno vrti med Slo v enijo in Italijo. Kajti v es g lasbeno omik ani s v et obhaja 250-letnico smrti violinista in violinsk eg a pe - dagog a, skladat elja in g lasb eneg a t eor etik a: r oj. je bil pri nas, v Pir anu (8. april 1692, umr l pa 26. f ebruarja 1770 v P ado vi). Sicer Italijan, je bil t or ej slo v en - sk eg a r odu ozir oma r ojen na Slo v ensk em v Pir anu/Pir ano. V ečinoma je ži v el in delo v al v P ado vi in Pr agi. Bil je zagot o v o nek e vrst e g lasbeni polig lot . Glasbeno šolanje je začel v r odnem Pir anu in sosednjem K opru. 16-let en se je (1708) vpi - sal na pr a vno f ak ult et o v italijanski P ado vi. V Assisiju je v samostanu študir al violino in osno v e k ompozicije t er r azisk o v al ak ustične g lasbene zak onit osti. Od leta 1714 je igr al v opernem or k estru v Anconi in leta 1721 postal prvi vio - linist-k oncertni mojst er v baziliki s v . Ant ona v P ado vi. V letih 1723–26 je bil na gost o v anju v Pr agi, leta 1727 pa je v P ado vi ustano vil s v ojo lastno violinsk o šolo. Iz nje so izšli pomembni violinisti tist eg a časa. T artini je obog atil violinsk o t ehnik o: upor abljal je debelejše strune, daljši lok, izpopolnil je t ehnik o le v e r ok e violinsk e igr e in iznašel t . i. dif er enčni t on. 1 A vt orsk o je ustv arjal instrumental - no g lasbo, saj njego v opus obseg a okr og 125 solističnih koncertov, naj v eč vio - linskih in 200 violinskih sonat. Med njimi je zagot o v o najznamenit ejša Vražji trilček (1713; dandanašnjo oblik o ji je dal slo viti violinski virtuoz F ritz Kr eisler , 1875–1962). 2 T u je še okr og 50 triosonat. Pisal pa je tudi r azpr a v e o ak ustičnih vpr ašanjih (npr . Traktat o glasbi, 1754). T a monogr afija opisuje ne le T artinija, t em v eč tudi Pir an v drugi polo vi - ci 19. st oletja t er ozadje in pripr a v e na naj v ečji dogodek v zgodo vini Pir ana, otv orit e v spomenik a T artiniju leta 1896 v slo v enščini, ang leščini in italijanščini. Naslo v knjige je po vzet po citatu znaneg a vzklik a št e vilnih in ponosnih Pir anča - no v ob t em sla vnostnem dogodk u. T udi pr edsta vit e v knjige (5. f ebruar 2020) je bila simbolno posta v ljena na T artinije v tr g in v T artinije v o r ojstno hišo. Danes je tu se dež Združenja ozir oma Samoupr a vne sk upnosti Italijano v G. T artini (Ka - juho v a ul. 5) s stalno muzejs k o zbir k o P omorsk eg a muzeja »S. Mašer a« (v še eni od bližnjih ulic na Cank arje v em nabr ežju 3); v se sk upaj pa je en v eliki T artini v si cer majhnem in star oda vnem obmorsk em mestu Pir an. T okr atna zgodba o spomenik u, ki jo je v knjigo El Tartini in piassa pr elila Dušk a Žitk o, se ber e k ot napet r oman, poln podr obnosti iz tistih časo v . Obenem je knjig a vpeta v let o - šnje (2020) T artinije v o let o. Pir ančani in celot en slo v enski nar od s št e vilnimi k ulturnimi do godki pr aznujejo 250. obletnico smrti s v ojeg a najsla vnejšeg a me - ščana Giuseppeja T artinija. T a se zdaj v eselo smehlja na spomenik u, medt em k o v r oki drži violino in lok. Leta 1896 g a je v br onu ustv aril beneški kipar in pr o - f esor na tamk ajšnji Ak ademiji lepih umetnosti Ant onio Dal Zòtt o (1852–1918): tank očut en in pr efinjen umetnik, dobr o seznanjen s T artinijem in z za v estjo, da mor a Pir anu izr očiti s v oje najboljše delo. T udi zat o je njego v a vt or ponosno st opil 2. a v gusta (1896) pr ed T artinije v spomenik (v Pir anu) na no v em tr gu, danes T artinije v em tr gu, ki je bil k omaj d v e leti popr ej še (pir anski) mandr ač. 3 T akr atna posta vit e v spome nik a je bila za Pir an pomemben zgodo vinski dogo - dek – uokvirjen v posebno ozr ačje in hr epenenje. R azgibalo je v ečnacionalno istrsk o sceno še v času a v strijsk e v lada vine, v imenu italijanstv a, ki je bilo še posebej ži v ahno v ur banih sr ediščih. Dogodek pa je bil k olekti vni poklon naju - g lednejšemu med Pir ančani, »učit elju nar odo v ,« ki je s s v ojim opusom še pr ed 1 K ombinacijski t on, ki se sliši ob r azliki fr ekv enc d v eh t ono v , k o npr . zv enita c 2 = 517 Hz in g 2 = 775 Hz, je slišati tudi g 2 -c 2 , tj. t on c 1 = 258 Hz. 2 Sonata v g-molu iz leta 1 713. 3 Mandr ač ali notr anje pristaniš če za jadrnice in ribišk e čolne. Na v adno je bil zunaj mestneg a obzidja. 225 Letnik 43 (2020), št. 1 prvimi zametki nacionalizma postal ena od uni v erzalnih ik on g lasbe. A vt orica D . Žitk o, sicer umetnostna zgodo vinar k a, muzejsk a s v etnica v P omorsk em muzeju »S. Mašer a« Pir an, v k at er em tudi skr bijo za T artinije v o zapuščino in njego v o violino, ki pa je obisk o v alcem na og led v muzejski zbir ki v njego vi r ojstni hiši v Pir anu. A vt orica z njo zdaj nadaljuje pisanje o dediščini G. T artinija. Br alca seznani z ustv arjalnim in str astmi nabitim obdobjem ob k oncu 19. st oletja v Is - tri. Knj ig a je obenem pos v ečena tudi slo vit emu dirigentu in skladat elju Claudiu Scimoneju (19 34–2018), ustano vit elju in doži v ljenjsk emu umetnišk emu v odji slo vitih I solisti Veneti/Beneški solisti, ustano v ljenemu leta1959; saj sta pr a v on in ansambel nego v ala pr a v poseben odnos do T artinija, poudarja Žitk o v a, in si - cer že od prv eg a njiho v eg a k oncerta (29. okt ober 1959), k o so izv edli prv eg a od šestih T artinije vih Violinskih koncertov D 85 (1725–35) . Dotlej so bila znana le r edk a T artinije v a dela, Scimone in sla vni or k est er pa sta njego v o g lasbo igr ala nenehno. V sak o let o so prir edili tudi k oncert neizdanih r ok opiso v T artinije vih del v ž. c. s v . Katarine v P ado vi. In na v sezadnje so leta 2016 na po v abilo pir an - sk eg a Tartini festivala, Skupnosti Italijanov G. Tartinija Piran, Pomorskega mu- zeja »S. Mašera« iz Pir ana in Občine Piran odigr ali sla vnostni k oncert ob 120. obletnici posta vitv e spomenik a Giuseppeja T artinija. P odoba ali lik T artinije v eg a kipa je očitno z eneg a od umetnik o vih k oncer - t o v , k o se njen g la vni akt er (T artini) v es zado v oljen in pr e vzet od pr a v k ar odi - gr ane skladbe na r ahlo priklanja plosk ajoči množici. Kip dominir a na današnjem osr ednjem pir ansk em – T artinije v em tr gu tak o zar adi do br o izbr ane lok acije k ot zar adi s v ojih monumentalnih dimenzij. Visok je k ar 2,45 m, t or ej nadnar a vne (člo v ek o v e) v elik osti in st oji na 4,22 m visok em podsta v k u. T a je sesta v ljen iz d v eh enot: kv adr atneg a k amnit eg a podesta, ogr ajeneg a s k o v ano železno ogr a - jo, na v og alih vpet o v k amnit e st ebričk e, in iz k amnit eg a klesaneg a pok ončneg a dela, okr ašeneg a pr ed v sem na posnetih v og alih z v oluta mi, 4 ak ant o vimi 5 listi in drugim neobar očnim k amnoseškim okr asjem; v čelnem polju je napis: A GIUSE- PPE TARTINI L ’ISTRIA MDCCCLXXXXVI (1896). Sk upaj s kipom ustv arja enot en vtis dom inantne igri v e lahk otnosti, ki od k o v ane ogr aje, polne polkr ožnih kri vih in spir alnih linij, pr ehaja pr ek mehk o modelir aneg a k amnit eg a okr asja do br o - nast e sohe. G. T artini je prik azan v bar očnem slogu, z dolgimi, na tilnik u spetimi lasmi, z ok oli vr atu za v ezanim šalom, tričetrtinskim pla ščem z bog at o okr ašeni - mi za vihki in hlačami do k olen, tak o da prihajajo do izr aza atletsk a meča, ki jih je T artini pridobil k ot str ast en sabljač. Spomenik nar a vnost (po)v abi g ledalca, naj se spr eho di ok oli njeg a. S hojo okr og spomenik a se okr og g ledalca za vrti tudi v sa ar hit ektur a, ki obkr oža tr g, in tak o se k ot v vrtincu s sr ediščem v spo - menik u za vrti v se mest o. Ali, k ot je zapisala /dr ./ Sonja Žitk o: »S svojo prijetno teatraliko rokokojske figurine spreminja trg v gledališki prostor, sebe pa v igralca na odru – iluzija, ki jo je bil sposoben ustvariti zreli pozni historizem.« Spomenik z domišljeno posta vitvijo ob v laduje tr g in g a pr ost orsk o po v ezuje s k omplek som ž. c. s v . Jurija, ki sicer dominir a nad mest om. Nazadnje so leta 2016 r esta vrir ali kip s podsta v k om in ogr ajo. T a drug a knjig a, že drug a z na v dihom v elik eg a pir ansk eg a g lasbenik a, 6 naš P omorski muzej, skr bnik T artinije v e dediščine v Pir anu , nadaljuje s populariza - cijo T artinije v eg a lik a in opusa int er disciplinarno in multidisciplinarno t er v seh, ki so g a znali in g a še znajo primerno o vr ednotiti t er v prizade v anja v ključiti celotno sk upnost . T e prir edi tv e in spomini pa se let os še k ar nadaljujejo, ne le v Pir anu. Iz pr ogr amsk e knjižice, ki je izšla pr a v za t o priložnost , naj v času od 5. f ebruarja 2020 do 12. f ebruarja 2021 našt ejemo v eč k ot 50 prir edit e v , mdr . tudi 4 Spir alasti za v oj, polžasti okr asek v ar hit ekturi. 5 Okr as na g la v ah k orintskih in rimskih st ebr o v v obliki list o v okr asne r astline s šir okimi naz - občanimi listi. 6 Žitk o D ., G. TARTINI 1692–1770 (Pir an, 2017–2018). 226 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions mednar odni muzik ološki simpozij (Ljubljana–Pir an, 16. –17. no v ember 2020) z naslo v om V iskanju popolne harmonije: Tartinijeva glasba in glasbena teori- ja v lokalnem in evropskem okviru . Omenjena knjig a (1 7 €) je s 155 str anmi le pr edtakt v semu t emu. T udi lik o vno bog at o opr emljeno delo se pne od u v odnih (d v eh) pos v etilih C. Scimoneju in spomenik u (G. T artiniju in A. d. Zòtt o), pr ek ponosa Pir ana (F r anco Juri) , u v oda (D . Žitk o), T artinije v eg a tr g a, r azmer v drugi polo vici 19. st oletja, od mandr ača do T artinije v eg a tr g a, dojemanja med let oma 1888 in 1893, dog ajanj med let oma 1894 in 1895, odkri tja T artinije v eg a spome - nik a v Pir anu 2. a v gusta 18 96, A. d. Zòtta, k onserv at or ijsk eg a načrta, r azsta v e, časopisnih člank o v in do zaključneg a popisa ozir oma inf ormacij o obja v ljenih f ot ogr afijah in lit er aturi (v se a vt orica). Zanjo so (izda jat elj P omors ki muzej »S. Mašer a« Pir an; zanj F r anco Juri) poleg a vt orice D . Žitk o še najbolj zaslužni: lekt or (in pr e v ajalec v ang leški je - zik) He nrik Ci g lič, pr e v ajalc a (F . Juri in Iv an Mar k o vič; v italijanski jezik), (št e - vilni) a vt orji in lastniki f ot ogr afij (t eh nam je uspelo našt eti k ar nek aj čez 90). Digitalizacijo sta prispe v ala V er onik a Bjelica in Natalie Fink, oblik o v anje Dušk a Đukić, tisk pa je za tisoč izv odo v opr a vil EUROGRAFIS, d. o. o. Zg leden izdelek do - mače, slo v ens k e umetnostne zgodo vine, ki t okr at po v ezane z g lasbo, še enkr at v eč opozarja na v ezi med d v ema znanstv enima in umetniškima disciplinama, je zagot o v o v elik o v eč k ot zgolj popularizacija in afirm acija domače, slo v ensk e nar a vne in k ulturne dediščine. dr . F r anc Križnar Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru: drama, opera, balet: [1919–2019] Ur ednik: Vili R a vnjak. Maribor: Slo v ensk o nar odno g ledališče, 2019, 659 str ani. Pr ed nami je obsežna ali k ar monumentalna knjižna izdaja, s k at er o se v t em tr enutk u ne mor e ponašati pr a v nobeno drugo slo v ensk o g ledališče. »Z vidika večnosti je naših ‘sto let’ samo bežen trenutek. Ob dejstvu, da je v SNG Maribor v stotih letih ustvarjalo preko 500 različnih gledaliških umetnikov in približno toliko tehničnih in drugih sodelavcev, ki je skupaj ustvarilo 1649 pre- mier s približno 22.000 predstavami, postanejo imena posameznih ustvarjalcev in dogodkov del velike ‘anonimne množice’. Ne glede na to, kako je kdo pomemben oziroma umetniško ustvarjalen v svojem času, smo v resnici vsi samo ‘brezosebna manifestacija kozmičnega principa Umetnosti na minljivem odru človeškega Sve- ta’«! T o je cita t , s k at erim je (ur ed nik) Vili R a vnjak zaklj učil monogr afijo 100 let Slovenskega narodnega gledališča Maribor ali k ar v seh njenih tr eh izv ajalskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta. Celo let o (2019) je bilo v Mariboru v znamenju 100-letnice Slovenskega narodnega gledališča ali k ar v seh njenih tr eh izv ajalskih ansamblo v: Drame, Opere in Baleta. T ak o nek danja mala in star a d v or ana k ot sedaj že desetletja po v sem na no v o zgr ajeni v eliki a v dit orij združujejo naj v ečjo in osr ednjo slo - v ensk o k ulturno inštitucijo. P oja v ljale so se tak o, k ot si sledijo v omenjeni ob - širni, obsežni, da ne zapišem v oluminozni knjižni monogr afiji ur ednik a V . R a v - njak a. T a na v elik em, v ečjem od A -4-f ormata, knjižnem obsegu (sk or aj 4,00 ali natančno 3,745 k g t ežki knjigi) prinaša v g la vnem obširno in obsežno, bog at o slik o vno gr adi v o; ur ejeno po kr onologiji nastank o v na v seg a 659 (ošt e vilčenih) str aneh. Besedila so prispe v ali še Saša Arseno vič, Blaž Br odnjak, Jerneja F er lež, Primož Jesenk o, Blaž Luk an, T one P artljič, Zor an P oznič, Danilo R ošk er , Manica Špendal, Benjamin Vir c in Suzana Žilič Fišer . Slovensko narodno gledališče Ma-