Ivan GAMS SUŠA 1970-1973 V SAHELU IN VPRAŠANJE KLIMATSKIH SPREMEMB A r a b s k a b e s e d a sahe l j e p r v o t n o p o m e n i l a oba lno p o d r o č j e p u š č a v e , k i j e navadno manj s u š n o . Sahele i m a j o a r a b s k e d e ž e l e tudi na s e v e r u Sahare . V g e o g r a f s k i l i t e ra tur i pa j e t a b e s e d a pos ta la i m e z a p r e h o d n o o z e m l j e m e d j u ž n i m r o b o m p u š č a v e Sahare i n t ravnato savano na s e v e r n e m robu v l a ž n o - s u h i h t r o p o v * . Z a d n j a leta se j e Sahel p o g o - sto p o j a v l j a l v dnevnih nov i cah v z v e z i s s u š o , ki je p r i k l i c a l a m e d n a r o d n o a k c i j o s o l i - darnostne p o m o č i , v k a t e r o se j e v k l j u č i l a tudi o r g a n i z a c i j a z d r u ž e n i h n a r o d o v . Z a t o bo m o r e b i t i kak di jak zahteva l od uč i t e l j a z e m l j e p i s a kaj v e č znan ja o t e m p a s u , k i se - ga od At lant ika do R d e č e g a m o r j a ( G l e j s k i c o ) . N j e m u in za r a z l a g o k l imatsk ih s p r e m e n s o n a m e n j e n e t e v r s t i c e . Sahel v l i t e r a t u r i ni p o v s e m enotno p o j m o v a n . Navadno p o m e n i k l i m o c o n a l n i in naravno- g e o g r a f s k i p a s , k i z a j e m a n a s e v e r u k s e r o f i l n o t r a v j e i n b o d l i k a v o g r m o v j e t e r n i zko t ravnato savano na jugu , ki jo nekater i i m e n u j e j o tudi sudanski p a s . Če k t i p i č n e m u Sa- helu zahodno od Č a d s k e g a j e z e r a p r i k l j u č i m o še v z h o d n o n a d a l j e v a n j e , s ega Sahel do R d e č e g a m o r j a . K l i m a t s k o o p r e d e l j u j e Sahel p a s s 7 - 8 a r i d n i m i m e s e c i , to je doba , ko j e po tenc ia lno i zh lapevan je v e č j e od padavin . Dežna doba j e i z r a z i t o o s r e d o t o č e n a na p o l e t j e in kasn i za n a j v i š j i m s o n c e m . P r v e padavine so navadno v m a j u in juni ju , g l a v - ne pa ju l i j a in avgusta . Med obe dobi se rada v r i v a e n o m e s e č n a suša . Ob d e ž e v j u o z e - leni t r a v j e , k i j e č i m b o l j n a s e v e r u t e m m a n j sk l en j eno i n o m e j e n o n a v l a ž n e j š a z e m - l j i š č a a l i c e l o b l i ž i n o ta lne v o d e . Z a k a j ta se nab i ra vk l jub t e m u , da z n a š a p o t e n c i a l - na e v a p o t r a n s p i r a c i j a m n o g o v e č kot padavine ( n o v e j š i podatki g o v o r i j o o 3 - 5 m letne p o t e n c i a l n e e v a p o t r a n s p i r a c i j e ) . O r g a n s k a p r o d u k c i j a j e t o r e j ma jhna , k e r j e v e g e t i r a - No Nuaks.ot D Dakar T Timbuktu G Gao N Niamey A Agades Z Zinder FL Fort Lamy K K! artum St St. Louis B Bamako W Wagadugu 20 — 3 0 % VARIABILNOST — — PADAVINE v m m O POSTAJA V SAHELU O POSTAJA IZVEN SAHELA Ka Kaduna Ds D i" i b u 11 Tm Tamanrasset As Asmara Be Berbera Ad Addis Abeba Iz : U m s c h a u in W i s s e n s c h a f t und T e c h n i k 7 5 , 1 0 ^ M e d n a r o d n i k l i m a t o l o š k i t e r m i n v l a ž n o - s u h i t r o p i p o m e n i k l i m o , k i j e v znamen ju m e n j a v a n j a v l a ž n e g a in suhega dela l e ta . P r i nas j o i m e n u j e m o navadno savanska k l i m a . 24 Agades (498m n.».), 1921 -1^72, popročok 521«« 157,8 mm,nodnji odklon 80,9* = 48,5mm Tahoua (386m n.v.) 1921 — 1972,pop>ai«k 52 lot 392,8 mm, »rednji odklon 21,1*= 83mm MAJ Agades 191 J U N I J ¡9 JULIJ LETNE PA! AVGUST JAVINE 81,6 mm SEPTEMBER 20 ON! Z DEŽJ Z 2 i.i o IU 1 1 1 Z 2 i.i o IU . . |l 1 Z 2 i.i o IU 5 10 15 20 25 Tahoua 196 5 10 15 20 25 3 D 5 10 15 20 25 : LETNE PAI 1 5 10 15 20 25 JAVINE 317,0mm 1 5 10 15 20 25 ¿8 ONI Z DEŽJ Z 2 i.i o IU Z 2 i.i o IU , 1 1 1 . 1 . . . 1 . 1 1 . 1 J ll . 1 Z 2 i.i o IU 5 10 ! ' 20 25 31 5 10 15 20 25 30 5 10 15 20 25 31 5 10 15 20 25 31 5 10 15 20 25 10 I I I I I 25 nje t r a v j a in g r m o v j a na r obu min imaln ih k l imatsk ih p o g o j e v . V takih r a z m e r a h pa se v s a k o k l i m a t s k o p o s l a b š a n j e p o s e b n o o s t r o o d r a z i v p o k r a j i n i in prehrani tven ih m o ž - nos t i za č l o v e k a . T a m k a n j š n j a r edka ž i v i n o r e j s k a p l e m e n a T u a r e g i , Hassani in drugi p o m e n i j o s i lno r e d k o p o s e l i t e v , k i pa j e na m e j i naravnih kapac i te t za k m e t i j s k o p r e - ž i v l j a n j e . S p r i č o n izke ž i v l j e n j s k e ravn i s i l juds tvo ne nab i ra z a l o g za p r i m e r s lab ih let in k e r j e p o l e g t e g a o d v i s n o s a m o od i z k o r i š č a n j e z e m l j e , ga k a t a s t r o f e to l iko b o l j p r i z a d e n e j o . Če k t e m u p r i š t e j e m o še p o m a n j k a n j e dobr ih ces tn ih in drugih p r o m e t n i h z v e z , nam je t em b o l j r a z u m l j i v o b s e g k a t a s t r o f e , k i j o j e p r i n e s l a suša v let ih 1972 in 197 3. P i s a l i so o s t o t i s o č i h u m r l i h od lakote in o zdese tkan ju g o v e d i t e r k a m e l . T u - di g e o g r a f s k o č a s o p i s j e po svetu se je v k l j u č i l o v r a z g l a b l j a n j e o v z r o k i h za s u š o . N a - v a j a j o p r e d v s e m dva , k i pa sta oba še n e z a d o s t n o dokument i rana . Kot enega o d v z r o k o v nava ja j o p o v e č a n j e š tev i la p r e b i v a l s t v a i n s ta l eža g o v e d i , kar p o - m e n i po s v o j e p r e o b r e m e n i t e v pašn ikov . Z m a n j š a n j e v e g e t a c i j e pa po s v o j e p r i s p e v a k š i r j e n j u sušnega podneb ja . P r e i n t e n z i v n o i z k o r i š č a n j e pa n i p o s p e š i l o s u š e s a m o v d o - m a č e m Sahelu, t e m v e č tudi v s o s e d s t v u . Iz M a v r e t a n i j e , M a l i j a , N i g r a in Č a d a , k i j ih j e suša na jbo l j p r i z a d e l a , so se p l e m e n a iz Sahela o b i č a j n o se l i la s č r e d a m i v r e d v z i m s k i , sušn i dobi p r o t i jugu v savansko o b m o č j e , k j e r se j e ob p o v e č a n j u p r e b i v a l - stva p r a v tako p o v e č a l o b s e g po l ja s p r o s o m in d r u g i m i p r i d e l k i . Števi lni n o m a d i , k i so b e ž a l i p r e d s u š o s č r e d a m i na j u g , k i ga je suša tudi de lno p r i z a d e l a , s i tako tudi z b e g o m n i s o m o g l i r e š i t i ž i v l j e n j . P o g l a v i t n i v z r o k z a k a t a s t r o f o s e v e d a n i b i l o p o v e č a n j e p r e b i v a l s t v a , k i j e n a r a s l o z l a - sti po 1 . 1950, ko ni b i l o s u š e , t e m v e č i z o s tanek padavin . Z a č e l se je j av l j a t i že 1 . 1960, ko se je sušno p o d r o č j e Sahare z a č e l o š i r i t i na jug v ob l ik i o tokov in z a l i v o v . Že 1 . 1970 so g o v o r i l i o s k l e n j e n e m " s u š n e m o t o k u " , k j e r je i z p a d l o 50% ob i ča jn ih padavin. V letu 1972 se j e sušno p o d r o č j e r a z š i r i l o že na v e s pas m e d A i r o m in Č a d o m , p i č l e padavine v i . 197 3 p a s o k a t a s t r o f o r a z š i r i l e š e da l je n a jug . V e č l e t n a suša j e m a r s i - k je i z č r p a l a v o d n j a k e , ki j ih po 1. 1950 ni b i l o t r e b a p o g l a b l j a t i , in v s a v a n s k e m pasu so na r a z d a l j e v e č sto k i l o m e t r o v p r e s a h n i l e r e k e tudi v č a s u , ko so o b i č a j n o lahko na njih napaja l i ž i v ino . O l a j š a n j e sta p r i n e s l i š e l e po l e t j i 1974 in 1975, k i pa še vedno n i - sta dvigni l i g ladine talne v o d e na o b i č a j n o v i š i n o . O s u š i v Sahelu so v zadnj ih let ih g o v o r i l v dnevnem in s t r o k o v n e m č a s o p i s j u tudi v z v e z i s t r d i t v a m i o k l imatsk ih s p r e m e m b a h . D o m n e v a j o , da se je v zadnj ih dveh d e - se t le t j ih p r i č e l o p o d n e b j e na s e v e r n i poluti oh la j evat i . Z a t o naj b i se k l imatsk i p a s o v i p r i č e l i pomikat i p r o t i e k v a t o r j u in suša v Sahelu naj b i b i la p o s l e d i c a p r e s t a v i t v e pasu s u b t r o p s k e g a v i s o k e g a p r i t i s k a o z i r o m a s u b t r o p s k e ar idne k l i m e p r o t i jugu . Kot dokaz za t e d o m n e v e navadno nava ja j o k r a j e , k j e r se j e ta č a s t e m p e r a t u r a z n i ž a l a , al i pa l e d e n i k e , k i so se od dva j se t ih let t ega s to le t ja n a j p r e j h i t ro k r č i l i , zda j pa nekater i že n a p r e d u j e j o al i že s t a g n i r a j o . T a k e t rd i tve s r e č u j e m o v dnevnih č a s o p i s i h z las t i po hladnih letnih č a s i h al i hudih z i m a h . V i s t e m č a s o p i s j u pa lahko po i z r e d n o topl ih s e - zonah b e r e m o t rd i tve o p o r a s t u t e m p e r a t u r e , č e sto kot p o s l e d i c i p o v e č a n e k o n c e n t r a c i - j e C 0 2 v o z r a č j u z a r a d i i z r a b e f o s i l n i h o g l j i k o v i h z a l o g ( g l e j o t e m č lanek E k o s i s t e m i n v p r a š a n j e o g r o ž e n o s t i z e m e l j s k e a t m o s f e r e . G e o g r a f s k i z b o r n i k X I X , 2 , 1972) . Z a k a j p r i h a j a d o tako n a s p r o t u j o č i h s e g o v o r i c , m o r a v č a s i h r a z l a g a t i tudi u č i t e l j g e o g r a f i j e n a v p r a š a n j a d i j akov . T a k a v p r a š a n j a lahko uč i t e l j i z k o r i s t i z a r a z l a g o p o j m o v " k l i m a t - sko n ihanje " ( o s c i l a c i j a ) i n " k l i m a t s k a s p r e m e m b a " . P r v i p o j e m p o m e n i s i c e r k r a t k o - t r a j n o a c i k l i č n o s p r e m i n j a n j e k l i m e , k j e r se ta po ko leban ju spet v r a č a na i z h o d i š č n o t o č k o . Drug i pa p o m e n i d o l g o t r a j n o s p r e m e m b o podneb ja iz enega t ipa v d r u g e g a . K t e m , v k l i m a t o l o g i j i že u s t a l j e n i m p o j m o m m o r a m o dodati še t o , da se tudi k l i m a t s k e s p r e m e m b e o d v i j a j o v obl ik i k l imatsk ih nihanj , p r i kater ih pa se ko leban ja v p o p r e č k u k o n č u j e j o n a v i š j i a l i n i ž j i i z h o d i š č n i t o č k i . Č e h o č e m o spoznat i t o r e j k l imatske s p r e - m e m b e , m o r a m o spoznat i zakoni tos t i nihanja. Z a t o p a p o t r e b u j e m o v e č d e s e t l e t n o al i s to le tno o p a z o v a l n o d o b o . Tak ih n izov p a j e š e v s e p r e m a l o i n s o p o s t a j e v s e p r e r e d - k e , da b i lahko p r i š l i po nekaj deset le tn ih s p r e m e m b a h do z a n e s l j i v i h z a k l j u č k o v , al i z a s p r e m e m b e . Z a k a j tudi p r i " č i s t i h " nihanjih n e g r e z a t o č n o ponov i tev p r e j š n j e g a nihaja . P o l e g tega se k l i m a t s k e s p r e m e m b e v k r a j š e m r a z d o b j u j a v l j a j o k r a j e v n o in 26 r e g i o n a l n o neenako in lahko tudi v n a s p r o t n e m s m i s l u . T a k o na p r i m e r je m o g o č e i z n o v e j š i h p o r o č i l z a k l j u č i t i , da se že d o b r o d o s e t l e t j e oh la ja p o l a r n o s e v e r n o a m e r i š k o - grOnlandsko o b m o č j e , da pa se j e i s t o č a s n o p o l a r n o o b m o č j e nad E v r a z i j o o t o p l i l o . Sk l i cevan je na ledenike p o g o s t o ni u p r a v i č e n o . P r o s t o r n i n a ledu v ledeniku in do lž ina l edenika č a s o v n o ne sovpadata p o v s e m p r i p o r a s t u in upadu. Po tegn i t i zak l jučke i z s p r e m e m b na ledeniku na t e m p e r a t u r n a nihanja pa j e t o l i k o b o l j k o č l j i v o , k e r ledeniku p o g o j u j e v r s t a m e t e o r o l o š k i h de javn ikov . Ugotov i l i s o n a p r i m e r , d a p o g o s t e j š e s n e ž e - nje v a b l a c i j s k i dobi z v e č a n j e m o d b o j a (albeda) od l e d e n i š k e p o v r š i n e b i s t v e n o z m a n j - šu je a b l a c i j o . Ta pa m o č n o p o r a s t e , č e pade is ta k o l i č i n a snega v da l j š ih p r e s l e d k i h , k e r imata u m a z a n i l ed a l i sneg znatno m a n j š i a l b e d o . Z a d n j i č a s s k u š a j o v s e k l i m a t s k e s p r e m e m b e p r i p i s a t i č l o v e k u . P r i t e m p o z a b l j a j o , d a j e s p r e m e n l j i v o s t b i s tvena ses tav ina podneb ja v s e h g e o l o š k i h dob i n t o r e j tudi s e d a n j o - st i . Že d o l g o tudi v e m o , da v s a k o podneb je niha. Kako t e ž a v n o pa j e l o č i t i k l i m a t s k o nihanje od s p r e m e m b e , lahko i l u s t r i r a m o na dveh p r i m e r i h . Kot kaže p r i l o ž e n i k l i m o g r a m , j e i m e l Sahel s u š o ž e s r e d i dva j se t ih let t e g a s t o l e t j a . N a d i a g r a m u s o z a k r i v u l j a m i p o s t a j A g a d e s i n Tahoua ( s k i c a j e p o v z e t a p o r a z p r a v i H. M e n s c h i n g , Aktue l l e M o r p h o l d y n a m i k im a f r i k a n i s c h e n Sahel . Abhandl . A k a d . d . W i s s . , GOttingen, mat . f i l . r a z r e d , III. F , š t . 29 , 1974) p r i p i s a n i p o p r e č k i s u š n e j - š ih in m o k r o t n e j š i h l e t . Suša po p r v i sve tovn i v o j n i j e b i la s i c e r k r a j š a kot v s e d e m - dese t ih le t ih , toda č e b i i m e l i podatke z a v e č s to le t i j n a z a j , b i n e d v o m n o ugotov i l i p o - dobne k a t a s t r o f e , k i so z d e s e t k a l e p r e b i v a l s t v o v dob i , ko še n i s o b i la r a z v i t a o b v e š č e va lna s r e d s t v a , i n s o b i l e neopazne z a sve tovno j a v n o s t . P r i v s e m t e m p a t a m k a j š n j a v a r i a b i l n o s t padavin (20 -30%) od leta do leta ni nič v e č j a kot je na p r i m e r v S l oven i j i . P r i m e r j e z a n i m i v za r a z g l a b l j a n j e o učinku k l imatsk ih s p r e m e m b v o d v i s n o s t i od g o - s p o d a r s k e s e s t a v e , g o s p o d a r s k e r a v n i , sp lošn ih podnebnih p o g o j e v itd. V z e m i m o drug p r i m e r podnebnih s p r e m e m b . Z a d n j i h nekaj dese t let p o s t a j a j o z i m s k i m e s e c i v S loven i j i v s e t o p l e j š i . Od s l o v e n s k i h p o s t a j i m a n a j d a l j š o neprek in j eno o p a - zova lno dobo L jub l jana . Tu j e i m e l januar v r a z d o b j u 1851 -1950 s r e d n j e j anuarske t em- p e r a t u r o - 2 , 1 ° . V let ih 1 9 3 1 - 6 0 j e znaša la - 1 , 6 in v dese t l e t ju 1 9 6 4 - 1 9 7 3 - 1 , 9 ° . T a p o r a s t z i m s k e t e m p e r a t u r e ne g r e p r i p i s a t i s a m o m e s t u , v k a t e r e m se j e pos ta ja znaš l a , sa j i m a t o p l e j š e z i m s k e m e s e c e š e m n o g o os ta l ih s l ovensk ih p o s t a j . T o d a nihanja s t o p l e j š i m i z i m a m i so b i la že p o p r e j in d e s e t l e t j e 1911 -1920 j e i m e l o za 1 , 4 ° t o p l e j - š i j anuar kot zadnje d e s e t l e t j e . Drug p r e m i k d o ž i v l j a m o p r i padavinah. Z m a n j š a l e s o se p o z n o s p o m l a d a n s k e in j e s e n s k e padav ine , tako da z a j e m a zda j a r e a l z v i š k o m p a d a - v in v poletnih m e s e c i h p r e c e j v e č j i de l S loven i j e kot p r e d d r u g o sve tovno v o j n o . T o d a p r e g l e d padavin po dese t l e t j ih v dobi 1851 -1950 ( g l e j V . Manohin, Kratek p r e g l e d t e m - p e r a t u r in padavin v L jub l jan i v 100 letni opazova ln i dobi 1 8 5 1 - 1 9 6 0 , G e o g r a f s k i v e - stnik 1952) nas p r e p r i č a , da se je to d o g a j a l o tudi že v p r e t e k l o s t i , č e p r a v v neko l iko drugačn i p o v e z a n o s t i m e s e č n i h padavin . O v z r o k i h z a t o p l e j š e z i m s k e m e s e c e i n m a n j š e p o z n o s p o m l a d a n s k e t e r j e s e n s k e p a d a - v ine p r i nas lahko zaenkrat s a m o u g i b a m o . Če j ih r a z l a g a m o s p r e m i k o m pasu s u b - t r o p s k e g a v i s o k e g a p r i t i s k a p r o t i s e v e r u ( o z i r o m a p r e m a j h n i m u m i k a n j e m n a jug p o z i - m i ) , p r i d e m o v n a s p r o t j e s t r d i t v i j o o s p l o š n e m odmikanju k l imatsk ih p a s o v p r o t i jugu in s t e m z v e z a n i s u š i v Sahelu. S to t r d i t v i j o bi b i l a sog lasna s a m o r a z l a g a , da se je z a r a d i o d m i k a tega pasu ohladi la vodna g m o t a v S r e d o z e m l j u , k j e r se b i za to z m a n j - ša la c ik l onska akt ivnost , s k a t e r o so p o v e z a n e p r i nas padavine in t e m p e r a t u r e . K l i m a t s k e s p r e m e m b e s o p r i m e r , k j e r m o r a m o g e o g r a f i p o v e d a t i , d a nam s t roka d o - v o l j u j e m n o g o manj d rzne zak l jučke o s p r e m e m b a h v n a r a v i , kot s i lahko to p r i v o š č i dnevno č a s o p i s j e p r i s v o j e m lovu z a s e n z a c i o n a l n o s t j o . 27