RAZPISAN
REFERENDUM
O ZDRUŽITVI TREH SLOVENSKIH ŽELEZARN


Store
ZELEZAR
ST. 7-8 - LETO IX - 25. 8. 1969
PREMISLIMO I ODLOČIMO*
Nameni in cilji integracije slovenskih železarn
Na svoji seji dne 15. avgusta letos je delavski svet podjetja poslušal poročilo o osnovah in pomenu združitve slovenskih železarn ter ga vzel na znanje. Zato je sprejel sklep, da pričnejo s tem dnem razprave o statutu in osnutku pogodbe združenega podjetja, o čemer morajo razpravljati delavski sveti enot. Uprava podjetja bo določila posebno skupino ljudi, ki je precizno seznanjena z določili pogodbe in statuta o združitvi treh slovenskih železarn, da bodo ti ljudje lahko dali informacije v zvezi s statutom in pogodbo delavskim svetom enot. Zbirati in zbrati je treba vse pripombe tako na osnutek pogodbe kakor tudi na statut v tajništvu organov upravljanja do 31. avgusta tega leta.
Delavski svet podjetja je soglasno sklenil:
a) v Železarni Štore se razpiše referendum zaradi združitve z ostalima dvema slovenskima železarnama v združeno podjetje »Slovenske železarne« za 15. september 1969.
b)	DS izvoli komisijo za izvedbo referenduma:
Sotlar Stane, predsednik, Cmer Ladislav in Verbič Miško kot člana.
c)	DS izvoli komisijo za sestavo imenikov:
Markovič Rajko kot predsednik,
Križanec Rezika in Lamut Marica kot člana, č) Takoj je treba obvestiti delavska sveta Železarne Jesenice in Železarne Ravne na Koroškem kakor tudi družbenopolitične organizacije teh dveh železarn, da smo razpisali referendum za 15. 9. 1969.
Prvi glavnih korakov je torej storjen, priprave so bile po vseh obratih in oddelkih izvedene, če so bile dobro zastavljene in izvajane, bo pokazala razprava in rezultat razprave o določilih statuta ter pogodbe o združitvi. To bodo pokazale pripombe na omenjena dva akta, obdelava pripomb in končno sam referendum, ki bo obenem izpit zrelosti naših delovnih ljudi za tako važen korak, kot je združitev treh železarn.
Že nekaj let se nahajamo v gospodarski stiski, iz katere je treba najti najprimernejšo pot, rešitev. Odločitev je na nas samih. Kako in kak način iz te kaše se sprašujemo že vsa leta. O tem so razmišljali predstavniki vseh treh slovenski železarn; strokovno so obdelali vzroke težav, v katerih se nahajajo vse tri železarne in skupno so iskali tak program dela, ki bi pomenil reševanje težav za vse tri železarne. Eno je razumljivo: vsako podjetje posamezno oddvojeno, ne bo našlo trajnejšega izboljšanja in jasne perspektive za prihodnost. Rešitev je torej v združevanju naporov za izhod iz težavnega položaja. Ce si hočemo zagotoviti uspešen razvoj železarstva na slovenskem, moramo zasledovati iste cilje, delati po enotnem, skupnem programu razvoja. Vsalj; član našega kolektiva, naše delovne skupnosti je prejel knjižico, v kateri je jasno nakazano, zakaj se je treba čimprej odločiti za združitev treh slovenskih železarn. V tej brošuri je naš glavni direktor tov. Tugomer Voga s svoje strani podrobno obrazložil, zakaj je potrebno, da se združijo tri slovenske železarne, kaj pri tem zasledujemo, kaj si obetamo od združenega podjetja, to je od združenih naporov, da se v našem gospodarstvu bolj uveljavimo in si oskrbimo boljši kos kru-Skupna značilnost za vsa tri železarska podjetja je, da še nismo investicijsko dograjeni. Zaradi pomanjkanja denarja še z našimi ■ vlaganji v nove obrate in zmogljivosti nismo uspeli dokončno povezati vse nastajajoče kapacitete (zmogljivosti), da bi s tem dosegli najbolj preudarno, ali preračunano, ali kofto s tujim strokovnim izrazom povemo, najbolj racionalno proizvodnjo. Nismo še do konca izkoristili vseh možnosti, ki bi jih lahko dosegli v združenem delu, tako na področju raziskovanja, tehnološkega (proizvodnega) na-
predka, razširitve tržišča ter oblikovanja vsklajene razvojne politike. Vse te prednosti pa so začrtane v modelu ZDRUŽENEGA PODJETJA, za katerega se bomo odločili na referendumu, ki bo v vseh treh podjetjih nepreklicno 15. septembra tega leta.
Nujno je torej, da «i vsak član naše delovne skupnosti vzame čas in prečita ter dobro pretrese vse navedbe, ki razlagajo in podkrepljujejo težnje po zdru-namen, cilj in program združe-žitvi treh slovenskih železarn, nega delovanja in seveda uspeh, ali pridobitve, ki si jih obetamo po združitvi podjetij, če se bomo za združitev odločili. Na glasovanje se je treba torej pripraviti. Za nas vse je važno, da si ustvarimo čisto sliko, kaj nam obeta združitev. To pa ne bo težko, če bomo podatke in navedbe v brošuri dobro premleli.
Kot je navedel naš glavni direktor v svoji izjavi, vidi Železarna Štore svoj neposredni interes v koordinaciji (usklajevanju) proizvodnega programa tako v valjarstvu, kot v livarstvu na eni strani, na drugi strani pa širše možnosti v skupnem povezovanju ostalih predelovalnih zmogljivosti (kapacitet) v kovin, sko predelovalni industriji. Drug pomen integracije pa je tudi « tem, da zmorejo močne zdrave baze finančno uveljavljati dosežke znanosti in tehnike in da na teh osnovah, gradijo svoj napredek in konkurenčnost.
Osnovna vsebina združevanja mora počivati na ekonomskih medsebojno povezanih interesih!
Možnosti, ki jih tako združevanje daje, pa se v glavnem odražajo v povezovanju proizvodnih procesov, tehnološko-znan-stvenem raziskovalnem delu, v skupnem programiranju, izgradnji skupnih obratov, unifikaciji (poenotenju), standardizaciji (enotnih merilih) in racionalizaciji proizvodnje.
PREMISLIMO - ODLOČIMO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poudarjeno pa je, da nam mora biti jasno, da sta kvaliteta in čas združevanja odvisna od Stepne zavesti vseh subjektivnih dejavnikov (od vsakega posameznika), ki v takem procesu pomenijo odločilno vlogo, pa tudi od sposobnosti ocenjevanja gospodarske nujnosti in koristnosti takšnega združevanja.
Zato velja še enkrat poudariti, da je nujno potrebno, da se vsak član delovne skupnosti temeljito pripravi na referendum, da v tem smislu vplivamo drug na drugega, ker bomo le na ta način uvideli koristnost skupnih naporov treh slovenskih železarn za uveljavljanje na tržišču in s tem za izboljšanje našega gospodarskega položaja ter podprli naš pristop k združenemu podjetju, ker si s tem zagotovimo večjo zanesljivost in boljšo prihodnost.
Predlog medsebojne pogodbe in stajuta združenega podjetja predvidevata tako obliko integracije, ki bo posameznim železarnam dopuščala podjetniško ustvarjalnost z lastnim žiro računom, s samostojnim. oblikovanjem in delitvijo dohodka. V združenem podjetju se bodo medsebojni odnosi oblikovali s pogodbami, skupne probleme tržišča, razvoja, proizvodnje komerciale in financ pa bi reševali kar sc da uspešno in učinkovito.
Vedeti je treba, da'dodatnih investicijskih sredstev kot olajšave na investicijskih kreditih samostojno ne bomo mogli več doseči' Tu je potrebna pomoč družbe in razumevanja bank. Dokler smo razdrobljeni, se moramo zavedati, da izvršni svet in drugi predstavniški organi SR Slovenije ter denarni zavodi ne morejo tvegati, da bi poslovno nepovezanim in proizvodno neusklajenim železarnam odobravali nove kredite ter olajšave. Še eno važno okolnost moramo upoštevati pri odločanju o združevanju naših naporov za boljše poslovanje: specializacija in ožja povezanost strokovnega kadra prinaša boljše obvladanje tehnološkega postopka in s tein povečanje dohodka.
Za našo delovno skupnost pomeni torej vključevanje v združeno podjetje SLOVENSKE ŽELEZARNE vzpodbudo za doseganje predvidene in željene rasti proizvodnje, š tem jpa tudi dohodka in tako tudi primerne rasti osebnih dohodkov. To nam pa zagotavlja povečevanje zaposlenih in oblikovanje sredstev za graditev objektov za življenjski standard (stanovanja) .
V našem glasilu smo že nakazali oblike samoupravljanja v združenem podjetju, podrobno so te oblike opisane v brošuri,
ki jo je prejel.vsak član naše delovne skupnosti. Obrazloženi so ekonomski odnosi v združenem podjetju, oblikovanje in uporabljanje skladov združenega podjetja, kakor tudi poslovni odnosi v združenem podjejtu. Vse to so zadeve, ki jih je treba preštudirati pred odločanjem o združitvi, to je pred referendumom. V brošuri je lepo obrazloženo reševanje sporov v združenem podjetju, dalje medsebojna delovna razmerja. Ce bomo vse to skrbno prebrali in premleli, potem res ne bo pri odločanju na referendumu dvoumnih vprašanj ali odgovorov. V združenem podjetju je jasno nakazana pot našega skupnega razvoja, perspektiva slovenskega železarstva je jasno začrtana. Premislimo torej, da bomo vedeli, kako glasovati za naš obstoj in napredek.
Priprave na tako važno odločitev pa potekajo seveda tudi po obratih in oddelkih našega podjetja, kjer so angažirane naše družbeno politične organizacije, ki so izdelale obsežen program priprav za referendum.
Upravni odbor podjetja je o referendumu in o pripravah na referendum razpravljal na seji
25.	julija letos. Konec julija je o tej odločitvi razpravljal tovarniški odbor sindikata železarne, obenem pa o reorganizaciji sindikata v zvezi z reorganizacijo samoupravljanja v okviru delovnih enot. Ostalo je 15 sindikalnih poodborov, ustanovljen pa je bil koordinacijski odbor enote. S posebno pozornostjo so na tej seji obravnavali integracijo slovenskih železarn, zlasti določbe statuta in pogodbe o integraciji. Prav tako je razpravljalo o tem važnem problemu predsedstvo mladinske organizacije železarne.
O načinu integracije, posebno še o organih samoupravljanja v združenem podjetju je razpravljal 31. julija letos delavski svet podjetja. Osvežili so pomen združevanja slovenskih železarn in razdelili zadolžitve vidnejših funkcionarjev za pretres tega problema in priprave na razpravo po podjetju.
Sekretariat Zveze komunistov je prav tako v zadnjih dneh julija temeljito predelal ta pro-blem,- To zadevo so pretresali vsi predsedniki sindikalnih podružnic, posebej še vsi predsedniki obratnih delavskih svetov.
Združevanje, reorganizacija samoupravnih organov, politično strukturo v novem združenem podjetju, statutarna in pogodbena določila o združevanju, vse to je bilo pretresano na razširjenih sejah sindikalnih pododborov članov ZK in DSE že v prvi polovici julija.
V začetku tega meseca pa je bil ta problem obravnavan na sestanku z vodstvenim osebjem delovne organizacije, na sestanku z obratovodji, asistenti in delovodji, kjer so bile obravnavane naloge tega kadra pri izvedbi reorganizacije in integracije.
Naposled so na skupnem sestanku predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v podjetju določili delovne grupe za tolmačenje pomena združevanja treh slovenskih železarn in program teh grup.
Na seji dne 15. avgusta je delavski svet podjetja razpisal referendum, to je glasovanje o združevanju slovenskih železarn. Glasovanje bo 15. septembra 1969.
Združeno podjetje SLOVENSKE ŽELEZARNE bodo sestavljale:
Železarna Jesenice
Železarna Ravne na Koroškem
in
Železarna Store, kot tovarne in direkcija s strokovnimi službami.
Tovarne bodo predstavljale zaokroženo tehnološko, ekonomsko in samoupravno celoto. Tovarne bodo upravljale delovne skupnosti tovarn neposredno in preko svojih organov.
Poslovanje združenega podjetja bo vodila in koordinirala direkcija, ki jo bodo sestavljali generalni direktor in strokovne službe, katerih dejavnost bo obsegala naslednja področja: trg in tržne raziskave, proizvodno razvojne raziskave in razširjeno reprodukcijo, finančno kreditno, tajništvo.
Organa upravljanja združenega podjetja bosta: delavski svet združenega podjetja in odbor za poslovno politiko.
Delavski svet Združenega pod- ' jetja bo štel 25 članov. V ta delavski svet bodo volili delavski sveti tovarn, vsak po 8 čla-
nov iz delovne skupnosti tovarne .enega člana pa bo volila delovna skupnost direkcije združenega podjetja. Mandat članov delavskega sveta združenega podjetja bo trajal 4 leta.
Pristojnosti delavskega sveta združenega podjetja so lepo opisane v brošuri, ki je bila razdeljena vsem članom naše delovne skupnosti.
Odbor za poslovno politiko bo kolektivni izvršilni organ in bo štel 7 članov. Sestavljali ga bodo: generalni direktor, direktorji tovarn in 3 čani, ki jih bo izvolil DS združenega podjetja, iz vsake tovarne po enega. Tudi njihov mandat bo trajal 4 leta. Pristojnosti tega odbora so prav tako opisane v brošuri.
Oblike samoupravljanja v tovarnah, organe upravljanja, kolektivne in izvršilne organe ter delovna področja posameznih organov bodo določile tovarne same s svojimi statuti.
Delovna skupnost združenega podjetja bo neposredno odločala
z referendumom zlasti o naslednjih statusnih vprašanjih:
—	spojitev podjetja z drugo delovno organizacijo,
—	pripojitev podjetja drugi delovni organizaciji in
—	v primerih, če pride do spora o statusnih vprašanjih med združenim podjetjem in tovarno.
Referendum bo razpisoval delavski svet združenega podjetja. Odločitev ho veljavna, če bo za njo glasovalo več ftot polovica članov delovne skupnosti združenega podjetja.
Enake priprave kot v naši železarna potekajo tudi v železarnah na Ravnah in na Jesenicah.
Referendum o združevanju, načinu in oblikah združevanja bo v vseh omenjenih treh železarnah v ponedeljek, 15. septembra letos.
Poslovanje v prvem polletju 1969
Poslovni načrt za letošnje P. polletje smo presegli pri obsegu proizvodnje in fakturirane realizacije, pri celotnem dohodku in vseh nadaljnjih elementih delitve dohodka.-Proizvodne enote imajo naslednje dosežke v obsegu proiz-
vodnje:
—	elektroplavž	51,9%
—	jeklarna	55,4 %.
—	valjarna	49,0 %
—	liv. specialne litine . 43,8 %
—	livarna valjev
in kokil	60,8 ° (1
—	samotna	60,2 11 „ * V
podjetje	53,1 %
V	primerjavi s I. polletjem preteklega leta so vse enote dosegle višjo proizvodnjo, skupni indeks je 111,3.
V	letošnjem letu se ne pojavljajo več redukcije elektro.ener-gije, zato poteka, ob ratovanje elektroplpvža nemotena. Kaže, da bomo planirani obseg proizvodnje, ki znaša 46.000 ton, celo presegli. Obrat pa ima težave, ker je izpadel uvoz češkega koksa, ki je cenejši in kvalitetnejši kot koks iz Lukavca. Zaradi tega imamo pri tej postavki presežen normativ potrošnje in zvišano lastno ceno za 540 tisoč N-din.
Jeklarna je imela v I. polletju en remont od predvidenih treh, zato bo proizvodnja naslednjega razdobja manjša. Obrat dosega znižanje planske lastne' cene pri kovinskem vložku, kar je v skladu z dogovorjenim razmerjem vloženega surovega in starega železa.
Valjarna izkazuje v fizičnem obsegu proizvodnje samo 49 % izpolnitve plana, vendar je tu treba upoštevati vrednost, ki jo daje zahtevnejši asortiment. S tem ugotovimo, da je izpolnitev plana 51,3 %,
Livarna specialne litine postopoma povečuje obseg proizvodnje, vendar kaže, da načrta za letošnje leto ne bo dosegla.
Livarna valjev in kokil izpolnjuje plansko obveznost tako po količini, kot po vrednosti; isto velja za šamotarno.
Produktivnost dela na zaposlenega je višja kot v I. polletju preteklega leta kljub temu, da se je število zaposlenih povečalo, saj se je istočasno v večji meri povečal obseg proizvodnje.
Plan realizacije je v K polletju dosežen z 51,7 % po količini, in 52,2% po vrednosti. V primerjavi z lanskim L polletjem imamo presežek za 7 % po' količini in za 24 %, po vrednosti.
Povprečna prodajna cena je letos 1.846 N-din/t in je za 265 N-din ali 16,8 % višja kot v enakem razdobju lanskega, leta. To pomeni, da je dosežen premik v kvalitetnejšo proizvodnjo.
Primerjava po obratih kaže, da je samo realizacija surovega železa nižja kot v preteklem letu, vendar tega ne štejemo k negativnim pojavom, ker ima elektroplavž letos višji obseg proizvodnje in v prvi vrsti oskrbuje domačo potrošnjo.
Priznane reklamacije znašajo
696.000	N-din in predstavljajo 1,07"% od realizacije. So nižje kot v preteklem, letu, po sklepu DSP ob sprejerpanju načrta za letošnje leto pa je dovoljen le 1 %. Najbolj upadajp reklama' cije pri valjih.
Poslovni stroški so nekoliko prekoračeni, kar ugotavljamo tudi s primerjavo planskih in stvarnih lastnih cen. Za nekatere stroške najdemo opravičilo v eksternih vplivih, kot je npr. potrošnja koksa za proizvodnjo surovega železa. Precejšnjo prekoračitev imamo pri drobnem materialu in zaščitnih sredstvih, ker smo se letos odločili, da ne vodimo več pripomočkov z manjšimi vrednostmi na zalogi, ampak jih knjižimo na potrošnjo.
S tem pa ne moremo opravičiti celotne prekoračitve planskih lastnih čen in je treba v naslednjem obdobju poiskati vse možnosti, da se doseže znižanje za 1,6 %, kar je bilo predvideno s sanacijskim načrtom.
Po planu za leto 1969 smo vkalkulirali za investicijsko vzdrževanje 450 milijonov sta-
rih dinarjev s tem, da bi v letu 1969 porabili ca. 232 milijonov starih dinarjev, razlika, tj. 218 milijonov S-dinarjev, pa naj bi ostala kot rezerva za pokritje negativnih saldov iz leta 1967-1968.
Po statistiki iz prejšnjih let ugotavljamo, da je potrebovalo podjetje, ko potrebe še niso bile tako velike, fizična zastarelost podjetja pa še ni prišla do takega izraza — ca. 350 milijonov S-din in da bi analogno k temu potrebovali za leto 1969 vsaj 400 milijonov dinarjev, vidimo, da smo z investicijskim planom oziroma predvidenimi 232 milijoni za 58 %, izpod potreb.
Za osebne dohodke smo izplačali 52,2 % predvidenih sredstev za letošnje leto. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 19 %. Za ta porast najdemo opravičilo v povečanem obsegu proizvodnje in realizacije oziroma v porastu produktivnosti.
Celotni dohodek podjetja se letos ugotavlja na osnovi fakturirane realizacije in znaša
70,812.000	N-din, tj. 51,3 % plana. Po odbitku poslovnih stroškov je ostalo 32,769.000 N-din dohodka, ki smo ga porabili:
—	25,349.000 N-din za realizirane osebne dohodke,
—	2,179.000 N-din za pogodbene obveznosti,
—	3,921.000 N-din za zakonske obveznosti,
—	1,320.000 N-din je ostanek, ki je namenjen za sklade pod' jetja.
Tu smo s kritjem za topli obrok, z izplačilom regresov in, stroški za izobraževanje pora,. bili 977.000 N-din.
Letošnje poslovanje daje torej pozitivni rezultat, vendar je-treba upoštevati, da moramo v-letošnjem letu poravnati negativni saldo iz preteklega leta, ki je zajet v neplačani realizaciji in znaša 686.000 N-din. S tem. predpisom in obračunom smo zaključili letošnje I. polletje z negativnim rezultatom.
Pereč problem podjetja je likvidnost oziroma razpoložljiva obratna sredstva. Terjatve do kupcev stalno naraščajo, obenem pa se zvišujejo naše obveznosti do dobaviteljev. V največji meri se poslužujemo-pordvnav z asignacijami in kompenzacijami, da se vsaj delno izognemo tožbam in grožnjam za prekinitev dobav.
Navedeni in še podrobnejši podatki so bili objavljeni v posebnem poročilu, ki je name' njeno predvsem za razpravo po proizvodnih enotah, za ukrepanje organov upravljanja in vodstva podjetja, da predlaga ukrepe in sklepe, da bi se poslovanje v II. polletju izboljšalo in da bi se i;ealiziral sanacijski načrt.
REKONVALESCENTU TOV. IVANU GLAVAČU ODOBRENA POMOČ
DS podjetja je odobril na zasedanju 15. I. m. izplačilo enkratne pomoči v višini 500 din, ker je pri okrevanju po dvojni težki operaciji srca zaradi nizke hranarine in dietne hrane v gmotni stiski. Ni treba posebej poudariti, da se je Glavač razveselil tega sklepa in pomoči, vse bolj bi se pa razveselil, če bi se mu stanje tako popravilo, da bi lahko po dolgem premoru zopet prišel v sredo svojih tovarišev delat in sodelovat pri poslovanju podjetja.
POROČILO O POLLETNEM POSLOVANJU PODJETJA POTRDIL DELAVSKI SVET
Na seji 15. avgusta t. 1. je DS podjetja osvojil poročilo o polletnem poslovanju v podjetju, pa tudi predloge, ki jih je dala. komisija za plan in gospodarstvo pri DSP skupno s predlogi, ki jih je predložil upravni odbor podjetja.
Hkrati je DSP sklenil, da bo na prihodnjem zasedanju temeljito . analiziral- sanacijski program in poslušal pojasnila,
tarai in,- družbeno-političnega delavca v 'hžtš’i delovni skupnosti. Tudi v organih upravljanja je delal že vrsto Tet; ko je kot drugi predsednik DS podjetja pokazal, da resno dojema tako visoko odgovornost, je bil še večkrat' izvoljen v organe upravljanja.
Prepričani smo, da mu bo ob podpori ~ ostalih članov DS in vsega kolektiva uspelo dobro voditi naš najvišji organ upravljanja tudi v tej mandatni dobi in morda še naprej.
Čestitamo in želimo obilo plodnega dela.
TUDI SINDIKATU POMOČ
Tovarniški odbor sindikalne podružnice ima obširen program dela, kar vse pa je zvezano z izdatnimi stroški, ki jih sama podružnica ne zmore. Zato je DS podjetja odobril sindikatu denarno dotacijo v višini dva milijona S-din iz OD podjetja. Tovarniški: odbor sindikalne po-duužnice pa bo predložil program koriščenja teh sredstev.
Franc Starlekar
DSP je ostavko sprejel in na seji 15. avgusta t. 1. izvolil za novega predsednika tov. Franca Štarlekarja, delovodjo v šarno-
SKLEPI DSP IN UO
J	^	r. ' .*1A..JF
zakaj niso bile' izvedene akcije, ki so bile predvidene, ih' zakaj so izostale določene izvršitve po sanacijskem programu.
Do 15. septembra t. L je treba pripraviti operativni plan investicij z viri financiranja, kèr bodo na prihodnjem zasedanju pregledani sklepi 10., 11. in Ì2. zasedanja DSP.
NOVI PREDSEDNIK DS PODJETJA
Predsednik DS podjetja tovariš Lončarič Jože je zaradi odhoda, na novo dolžnost; izvoljenega poslanca podal ostavko na položaj predsedhika DS podjetja.
OCENA TRŽIŠČA
Povečana proizvodnja v predelovalni industriji je izzvala večjo potrošnjo jekla in ulitkov. Največji porast proizvodnje beležimo v:
—	industriji motorjev in motornih vozil,
—	industriji široke potrošnje in
—	industriji jeklenih konstrukcij.
Te grupacije so najbolj povečale porabo jekla v primerjavi s I. polletjem lanskega leta.
Po podatkih železarn so kapacitete valjarn zasedene z naročili. Pri letošnjem plasmanu je značilna velika udeležba grosističnega prometa pri dobavah iz domačih železarn. V primerjavi z lanskim letom se je ta promet povečal za 50 %. Glavni vzrok za tako povečanje je splošna nelikvidnost gospodarstva, na drugi strani pa se v podjetjih stremi za znižanjem stroškov zalog.
Tudi v bodoče je računati na večjo proizvodnjo in s tem tudi večjo potrošnjo jekla na našem trgu. Opravičena pa je bojazen,
da domače tržišče ne bo v stanju absorbirati povečano proizvodnjo izdelkov predelovalne industrije, dočim plasman v izvozu ni zagotovljen. Pri oceni potrošnje jekla na domačem trgu se je za letošnje leto računalo s porastom industrijske proizvodnje z normalnim trendom. Na osnovi takšne ocene je bila izračunana potrošnja za leto 1969 na 2 350 000 ton jeklenih izdelkov. Ta količina bo verjetno presežena, če se porast proizvodnje zadrži na ravni I. polletja. Pri tako izračunani potrošnji se je računalo poleg domače proizvodnje še na 696 000 ton uvoza. V I. polletju letošnjega leta je Komisija za jeklo prejela prijav za uvoz kar za 870 000 ton jeklenih izdelkov in 121 ton sivega surovega železa. V prvih petih mesecih je bilo izdanih potrdil za uvoz v količini 794 000 ton.
Iz gornjega lahko zaključimo, da se lanskoletna konjunktura iz. delkov črne metalurgije nadaljuje letos še v večjem obsegu.
SKLEPI DSP IN UO
(Nadaljevanje s 3. strani) ŠTIPENDIJE BOMO USKLADILI
Z VIŠINO ŠTIPENDIJ V OSTALIH DVEH ŽELEZARNAH
Na zasedanju 15. 8. 1.1. je DS podjetja sprejel predlog UO podjetja glede vskladitve štipendij v ostalih dveh slovenskih železarnah. Tako bodo štipendije za visoke, višje in srednje šole v vseh treh železarnah enake, kar pomeni vskladitev politike štipendiranja po tej plati, oziroma politike pridobivanja strokovnih kadrov. Pred pričetkom novega šolskega leta je bil tak korak nujno potreben, s tem bo olajšano delo kadrovske komisije pri DSP.
POMOČ PRIZADETIM
Ko je huda nesreča v livarni težko prizadela štiri livarske delavce, je bilo v vsem kolektivu in v vsem naselju čutiti globoko sočustvovanje s ponesrečenimi. Toda pri vsem tem so bile potrebne hitre akcije za lajšanje posledic nesreče. Reševati je bilo treba, kar se je rešiti dalo. In delali so z naglico, z opreznostjo, učinkovito, požrtvovalno. Ne samo služba varnosti pri delu, uprava, organi upravljanja, družbeno-politične organizacije, ves kolektiv, vsak po svojih močeh. Organizirana je bila akcija darovanja kože in krvi pa tudi posamezniki so izven akcije hiteli v bolnišnico darovat kri. Tako je bilo po službeni plati zadovoljeno pred-
pisom, veliko več pa so storili člani delovne skupnosti kot ljudje, tudi izven kolektiva so se našli ljudje, pripravljeni za pomoč, vse je pomagalo, Vse je blažilo posledice nesreče. Vkljub naporom in požrtvovalnosti, smo izgubili dragocenega sodelavca, žanka šlatava, visokokvalificiranega livarja. Težje posledice bo čutil tudi Tacer Ivan, medtem ko bosta ostala dva imela več sreče.
Delavski svet podjetja je na syoji seji odobril pomoč družini umrlega Ivana Šlatav-Žanka v znesku 200.000 S-din.
Prevzel je obveznost štipendiranja edinega sina umrlega livarja.
Do nadaljnjega prevzame podjetje odplačevanje anuitete iz naslova dolgoročnega kredita v višini 26.670 din (kredit za gradnjo stanovanjske hiše na Lipi).
Prevzel je plačilo stroškov pogreba, po odšetju zneska, ki ga bo vdova prejela od Zavoda za socialno zavarovanje.
Hkrati je DSP sklenil, da se ponesrečenemu Tacer Ivanu, oziroma njegovi družini podeli enkratna finančna pomoč v višini 1.000 din, to je sto tisoč starih dinarjev.
Darovalcem kože za ponesrečence, ki so zaradi tega v bolniškem staležu, se obračuna nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela kot posledice darovanja kože, na osnovi poprečnega OD zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo z dela. Sredstva gredo iz skupne mase pred delitvijo na enote.
V pogojih večjega povpraševanja v I. polletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim, se je tudi domača ponudba povečala. To je omogočilo s povečano proizvodnjo izdelkov ČM, zmanjšanjem zaloge gotovih izdelkov, ki so bile glede na slab plasman v letu 1967 zelo velike in občutno nižji izvoz. Medtem ko ponudba kljub. omenjenim spremembam znatno zaostaja za povpraševanjem je razumljivo, da je uvoz v občutnem porastu, saj je v prvih petih mesecih letošnjega leta večji za 474 % kot v istem obdobju lanskega leta, dočim je izvoz manjši za 34,1 %. Zaloge gotovih izdelkov so manjše za 21,9%, dočim se je proizvodnja povečala za 13,4 %.
Še vedno je odprto vprašanje povišanja cen izdelkom črne metalurgije. Ne moremo se zadovoljiti samo s 5 % povišanjem za nekatere proizvode ČM, ki veljajo od 25. 7. 1969, kajti enoten predlog ki so ga dale železarne preko svojega Združenja Zveznemu uradu za cene, se glasi na 12 %. Ta procent bi do neke mere ustrezal povečanim proizvodnim stroškom železarn.
Glede na današnje stanje lahko zanesljivo ocenimo, da se bo ta konjunktura na tržišču jekla še nadaljevala. Temu povpraševanju bo sledil tudi večji fizič-
stva kar 57 % industrijskih podjetij v prvem polletju ni moglo izpolnjevati svojih obveznosti. Likvidna sredstva gospodarstva so se od decembra lani do letošnjega maja zmanjšala od 23 % na 19 %. Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so porasle v prvem polletju za 2,2 odstotka, drobno prodajne cene pa za 6,5 %. Zanimivo je, da so dohodki prebivalstva porasli za
19,6	%, osebni dohodki za 18,7 %, za kolikor so se povečali tudi denarni izdatki prebivalstva.
Pri investicijah ugotovimo, da so v prvih šestih mesecih letos bile večje za 11,9 %. To je tudi eden izmed vzrokov nelikvidnosti gospodarstva, predvsem zato, ker družbeno-politične skupnosti in predvsem federacija niso pravočasno izpolnjevale svojih obveznosti. Kaže pa, da bo ta vpliv na likvidnost gospodarstva, predvsem zaradi zmanjšanja dolgov federacije, v drugem polletju izboljšal stanje. Računamo tudi ukrepe Zveznega izvršnega sveta, saj je v tem važnem gospodarskem problemu razpravljal na zadnji seji.
Zanimivo je tudi da so sredstva gospodarskih organizacij za medtem ko so se bančna sred-investicije povečala le za 4,2 %, stva povečala za 21 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem.
ČRNA. KETAL0SGMA
12o i loo
So
6a
5o
4o
Indeksi proizvodnje,»alog in cen
Proizvodnja Zaloge gotov.izdel.
Cena proizvajalcev
rfl96£cloo -I4o
12«
loo
- g®
6® -5« 4®
ni obseg proizvodnje. Vse gospodarske organizacije so ob koncu prvega polletja letos obdržale visok nivo proizvodnje, večje povpraševanje od ponudbe, porast investicij, pereča je nelikvidnost podjetij, povečava-jo se osebni dohodki in tudi cene. V celoti je konjunktura na domačem trgu dosegla višjo raven, kakor v državah Zahodne Evrope.
To visoko stopnjo gospodarske rasti pa spremljajo tudi določeni slabi pokazatelji. Po podatkih družbenega knjigovod-
V prvi polovici leta se ni izboljšala lanska negativna zunanjetrgovinska bilanca. Povečanje izvoza, ki smo ga dosegli v drugem polletju zmanjšan deficit. Zanimive so napovedi gospodarskih gibanj do konca-leta. Glede na dosedanje stanje pričakujemo, da bo letos obseg industrijske proizvodnje večji za 13 % v primerjavi z lanskim. Zaradi tega je možno, da bo proizvodnja dosegla izredno visok nivo v tetjem četrtletju, kar pa bi bilo precej nad predvidevanji za vse leto.
ZAKLJUČKI 0 NAČELIH KADROVSKE POLITIKE
Ti zaključki so bili sprejeti kot sklepi na 10. zasedanju DSP 12. 6. 1969.
—	Načela kadrovske politike morajo biti postavljena glede na naš cilj poslovanja. Ta naj bodo posebej napisana ali zajeta v normativnih aktih podjetja. Morda bi povezali načela, predlagana v gradivu Instituta za sociologijo (socialna organizacija). Uveljaviti je vsekakor predloge načela v tem poročilu, ki morajo biti napisana zaradi enotnega izvajanja.
—	Nujnost kadrovskega planiranja po navedenem principu. Ne more biti plana proizvodnih ukrepov, da istočasno ne upošteva ljudski faktor z vsemi kvalitetami.
—	Plan kadrov — dolgoročni in kratkoročni naj služi za planiranje izobraževanja. Potrebe oziroma plan izobraževalne dejavnosti mora izhajati iz potreb delovnega mesta, enote. Za sestavo in izvedbo plana se mora v polni meri angažirati IG s polno podporo kadra v enotah.
—	Izobraževalni center v kadrovski službi se mora polno angažirati v fazi uvajanja novega kadra v delo, tako pri sprejemu, kakor internih premestitvah. V delovnih enotah morajo biti usposobljeni kadri za izvajanje uvajanja v delo.
—	Več kakor do sedaj moramo v podjetju uveljaviti načelo, da posameznikom ali skupinam, ki dosegajo izredno dobre uspehe pri delu, damo priznanja s politiko nagrajevanja, s pohvalo ali odlikovanji. V ta namen predlagamo uvedbo organa, komisije za odlikovanja, priznanja in pohvale.
—	Dosledno pravično kaznovanje, tudi obremenitve za storjeno škodo, je osnova za izboljšanje reda in discipline pri delu. Za nered v skupini mora odgovarjati vodja skupine, če ni izvedel že predpisane ukrepe itd.
—	Izvesti je tako organizacijo in delitev dela, da vsakdo ve, za kaj odgovarja in kakšne so posledice za neizvajanje ali slabo izvajanje nalog.
—	Izvesti interno revizijo delovnih mest z beneficiranim stažem in skladno z zakonom upoštevati le delovna mesta, kjer kljub zaščitnim sredstvom in ukrepom obstajajo vplivi, ki zmanjšujejo sposobnost delavcev.
—	Nujno rešiti vprašanje zdravstvene službe, predvsem zdravstvene preventive. V ta namen predlagamo zaposlitev zdravnika v podjetju, ki bo opravljal delo v sodelovanju z medicino dela in Zdravstveno postajo oziroma Zdravstvenim domom.
—	Kadrovska služba naj poglablja oziroma uporablja sodobne metode pri kadrovanju in razporejanju kadrov. V ta namen se morajo kadri ustrezno usposobiti, da bodo lahko sledili zahtevam sodobnega kadrovanja.
—	Kadrovski ukrepi, kjerkoli, se morajo izvajati samo preko kadrovske službe in s pomočjo dokumentacije v tej službi in enoti, kjer je delavec zaposlen.
—	Na osnovi izvedenega rangiranja je izvršiti analizo kadra in iz analize morajo slediti ustrezni predlogi ukrepov za zboljšanje strukture tam, kjer je to potrebno. Izvesti je popis delovnih mest.
—	Z upostèvanjem gornjih predlogov pričakujemo znatno izboljšanje medobratnih in medsebojnih odnosov, pa tudi odnos do dela, reda in discipline v podjetju, kar ima lahko za posledico samo zboljšanje našega poslovnega uspeha.
—	Nove kadre zaposliti samo, če so bili prej storjeni vsi ukrepi, ki bi lahko zmanjšali oziroma izključili potrebo po novi zaposlitvi. Reševanje naše sedanje situacije z novo delovno silo gotovo ne vodi k sanaciji sedanjega neugodnega položaja.
—	Ocenjevanje uspešnosti posameznikov je druga faza uvajanja novega načina nagrajevanja. Pri izvedb} je potrebno sodelovanje vseh, predvsem mora biti skrb vodstvenega kadra, da se osebna ocena dosledno in pravično izvede, ker tud od tega zavisi naš nadaljnji razvoj in uspeh.
—	Pri štipendiranju kadrov je treba spremeniti politiko štipendiranja in računati na težave, ki so prisotne pri pridobivanju strokovnega kadra z razpisi. Ta velja zlasti za ekonomsko-ko-mercialni kader in finančni kader, ki mora dobiti v podjetju isto mesto kot ostali strokovno tehnični kader. Tem kadrom je zagotoviti osnovne pogoje pri zaposlitvi.
esreča nikoli ne počiva, še posebno ne v takem živahnem, razburljivem tempu življenja in delovanja, graditve in prizadevanj po izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev, kot jih poznamo pri nas. V nesreči spoznaš prijatelja, pravi naš pregovor, ki ga pa v različnih inačicah poznajo tudi drugi narodi. Na vse načine preprečujemo nesreče pa vendar se jim ne moremo izogniti. Zato je vedno potrebna previdnost, budnost in še marsikaj. Toda človek ostane vedno človek, z vsemi svojimi lastnostmi. In ta človek nosi v sebi tisočere skrbi, tisočere načrte. Pa ga doseže nesreča, ko jo najmanj pričakuje, predvideva.
Poglejmo primer nesreče v livarni, pri odlivanju kokile 2. avgusta letos. Sobota opoldne. Koki la odlita in štirje livarji so si že oddahnili, da je odlitje uspelo, morda so že bili vznemirjeni ob pomisli, da je s tem tudi ših-
ta konec in da sledi prepotreben počitek. Pa je eksplodiralo in nesreča je bila tu. Velika nesreča, štirje mladi ljudje poškodovani, opekline nevarne, posebno hudo poškodovan je bil visokokvalificirani livar Ivan ŠL.A-TAV-Žanko. Hitra pomoč, prevoz v bolnišnico, požrtvovalno posredovanje bolniškega osebja, toda življenja dveh livarjev so v veliki nevarnosti, zlasti visi na nitki življenje Zanka Šlatav-a. Zdravniki so se čudili, da je preživel nedeljo in kazal še pet dni znake dobrega počutja, duševne zbranosti. Doslej še niso poznali takega medicinskega fenomena. Toda vsa medicinska znanost in sposobnost bi bila zaman, če ne bi tudi v tem primeru priskočili na pomoč ljudje. In tedaj se je pokazalo, da imamo v naši sredini skromne, neznatne, nevidne sodelavce — ljudi, ki pa v takih primerih pokažejo kaj pomeni biti človek. Darovati kožo pomeni, nakazi ti sebe, žrtvovati del svojega zdravja. Darovati kri pomeni tudi plemenito potezo,' plemenito pomoč. Toda naši delavci so pokazali tolikšno zavest in plemenitost, da tega ne bi nihče pričakoval. Dvaindvajset članov naše delovne skupnosti se je prijavilo za darovanje kože, izbrali so jih deset (v bolnišnici), 85 članov kolektiva se je prijavilo za darovanje krvi, odvzemov je bilo oseminsedemdeset! Tu je spregovorila človeška zavest, spregovorilo je človeško srcé, pokazala se je plemenitost v zvrhani meri. Takšna pripravljenost na žrtve za sočloveka nas navdaja s ponosom!
Čeprav niso rešili življenja prehudo poškodovanega sode-
lavca, je njihova žrtev, njihovo plemenito dejanje nekaj vzvišenega nad vsakdanjostjo, nekaj takega, česar ne moremo dovolj oceniti. Kako malo poznamo svoje ljudi! Kako srečni in ponosni smo lahko, da jih imamo, ljudi v pravem pomenu besede.
Za darovanje kože so se prijavili:
Radič Mirko, Dečman Vili, Stopinšek Ivan, Šlatav Jože, vsi iz livarne valjev, iz livarne sive litine pa: Judež Ivan, Tomlje Janez, Dolinar Stanko, Gračner Ivan, Lavbič Jože, Zorko Franc; iz valjarne Blaža Idriz, iz mehanične delavnice Potočnik Karl, iz valjarne še Kranjc Vinko, s prometa Pilko Martin, od uslužbencev pa: Gradišnik Frido, Tripič Slavko, Lončarič Fanika in Lamut Marica.
Od teh so darovali kožo:
Judež Ivan, Tomlje Janez, Dolinar Stanko, Gračner Ivan in Lavbič Jože iz livarne sive litine, od uslužbencev Gradišnik Friderik, iz livarne valjev pa Slatav
Jože in Radič Mirko; Vešnigoj Jože in Stopinšek Ivan.
Za darovanje krvi so se prijavili»
Milan Frlež, Alojz Fidler, Jože Florjančič, Anton Hernaus, Franc Gorenšek Marjan Ivanuša, Primož Koprivc, Franc Selič, Franc Rozman Stojan Stankovič, Ivan Senica, Franc Škoberne, Janez Žekar, Vojislav Savič, Jože Vreže, JOŽE VEŠNIGOJ * (daroval tudi kožo), Vinko Pajk, Rado Čater, Štefan Lipar, Jože Kranjčan, Drago Bokšan, Milan Korošec, Franc Oset, Albin Potočnik, Jože Kovačič, Franc Jančič, Zdravko Srebot, Marjan Ošlak, Karl Kumer, Jakob Ferme, tanko Artiček, Alojz Žibret, Anton Planinšek, Branko Mandič, Štefan Gubenšek, Franc Dečman, Franc Maček, Janez Lešek, Franc Romih I, Ivan Korošec,„ Antonija Cizelj, Branko Ožek, Roman Polšak, Miloš Čepin, Viktor Opaka, Roman Zapušek, Adolf Tonjko, Ivan Lubej, Vladislav Bogdanovič, Srečko Kranjc, Franc Kolšek, Milan Bobera, Alojz Starki, Vili Žohar^ Ivankovič, Karl Pušnik, Adolf Bobera, Janez dipl. ing. BarboriČ, Anton Klinc, Stanko Jošt, Tacer Marjan, Gaberšek Jože, Jože Leban, Jože Junger, Ivan Mikuljan, Jože Gerrnek, Marjan Kovačič, Srečko Jerovšek, Friderik Lojen; Ivan Kovač, Karl Plank, Mirko Podgorelec, Anton Ojsteršek, Marica Mernik, Jakob Marko-šek, Jurij Čehovin, Ladislav Ožir, Edo Ulaga, Otmar Novak, Aleš dipl. ing. Šuklje, Franc Strašek, Hermina Leban, Milan Žibert in Martin Vodeb. Zadnjih sedem je bilo sicer odklo-(Dalje na 6. strani)
Človek - kako ponosno to zveni
ORGANIZACIJA SINDIKATA
SISTEM IN METODE DELA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
ORGANIZACIJSKA
STRUKTURA
Osnovna organizacija sindikata Železarne Štore je sindikalna organizacija v sestavu •Občinskega sindikalnega svela Celje, RO in CO sindikata delavcev industrije in rudarstva. Notranja organizacijska struktura je prilagojena organizacijski strukturi podjetja in pogojem dela.
Najvišji "organ osnovne, organizacije sindikata v Železarni Štore je občni zbor s Svojimi organizacijskimi telesi, ki delujejo med enim in drugim občnim zborom, to so:
—	tovarniški odbor osnovne organizacije sindikata železarne Štore;
—	predsedstvo tovarniškega odbora osn. organizacije Železarne Štore;
—	komisije in odbori:
a)	komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja;
b)	komisija za prošnje, pritožbe in socialna vprašanja;
c)	komisija za. družbeno aktivnost žena;
(LOVES - KASO PONOSNO TO ZVEM
(!'• adaljevanje s 5. strani)
njenih, toda bili so pripravljeni na darovanje. Poznamo pa še. naše sodelavce in soobčane, ki bi tudi bili pripravljeni darovati kri, bili so pa že nekajkrat odklonjeni, ker .nimajo vseh pogojev za to. Naših 78 darovalcev je torej darovalo cca 19 litrov krvi, spontano, odločili so se kot Ljudje, kakor tudi darovalci kože, ki bodo še dolgo prenašali ■posledice transplantacije, oziroma ..odvzema kože. Ljudje .so pripravljeni na žrtve za ljudi.
V tem primeru res držijo besede: Človek, kako ponosno TO ZVENI! In mi imamo take ljudi v svoji sredini! To nàs navdaja z zadovoljstvom in s ponosom. Čeprav je vse preskromno, če se jim tudi v našem glasilu javno zahvalimo za njih plemenito dejanje, naj služi še drugim za vzgled, naj jim bo pohvala po organih upravljanja, vodstvu podjetja in družbenih organizacijah tisto najskromnej-še, kar jim lahko Hukaj izrečemo, Naj jih navda z občutkom zadovoljstva in ponosa.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri organiziranju pomoči ponesrečenim, pri organizaciji za darovanje kože in krvi, obenem pa medicinskemu osebju, celjske bolnišnice, za ves trud in .priza-i devnost, ki so jo pokazali in jo še kažejo, da bi olajšali bolečine prizadetim in ublažili posledice hude nesreče.
d)	odbor za rekreacijo;
c)	odbor vzajemne pomoči (za pogrebe);
f)	odbor za RK in krvodojal-stvo;
g)	nadzorni odbor.
Predsedstvo tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata Železarne Štore in komisije se formirajo iz članov tovarniškega odbora in osnovne orgSnizacije Sindikata Železarne Štore.
TOVARNIŠKI ODBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
Tovarniški odbor v času med dvema občnima zboroma vodi •celotno politiko sindikalne organizacije znotraj in izven kolektiva. Železarne Štore, po'Spre-jetem programu občnega zbora in programskih komisij in odborov.
■— da je -v središču družbenoekonomskih idej in političnih dogajanj;
—	da nenehno spremlja s,tanje in probleme, s katerimi se delovni človek srečuje;
—	da še bori zoper samovbljo in birokratistične postopke posameznikov in skupin;
—	da ustvarja pogoje za razvoj samoupravljanja in se neprestano zavzema za neposredno upravljanje;
—	da še zavzema za oblikovanje in za uporabo načela delitve po rezultatih dela in drugih oblik organiziranja;
—	da razvija pobudo delavcev za povečanje produktivnosti dela za rentabilnost proizvodnje, ekonomično posloyanje, za nenehen, napredek organizacije delà in za integracijske procese;
—	da se zavzema za dvig življenjskega standarda, za izboljšanje delovnih razmer in zaščite dela;
—	da podpira ideje novator-stva in racionalizatorstva;
—	da zagotavlja članom pomoč in zaščito pri uveljavljanju njihovih pravic;
—	da skrbi za razvoj oddiha, izletov, športne rekreacije, kulturno-izobraževalnega dela ter drugih oblik.
Kot naj višji voljeni organ se predvsem zavzema za urejevanje vseh spornih zadev pred upravo in samoupravnimi organi in pri tem zastopa koristi celotnega članstva.
Tovarniški odbor osnovne organizacije se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Izvršuje sklepe in zaključke občnega zbora in sprejema zaključke in stališča na
svojih sejah. Svoja stališča to-tovarniškega odbora prenašata varnišlci odbor in predsedstvo na samoupravne organe železarne, na najvišje sindikalne forume in preko sindikalnih od-borov na članstvo.
PREDSEDSTVO TOVARNIŠKEGA ODBORA ORGANIZACIJE SINDIKATA ŽELEZARNE ŠTORE
se izvoli iz članov tovarniškega odbora in šteje 7 članov. Predsedstvo je izvršilni organ tovarniškega odbora in je dolžno pripravljati material za seje in realizirati sprejete sklepe tovarniškega odbora. Predsedstvo tovarniškega odbora se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat mesečno.
PREDSEDNIK TOVARNIŠKEGA ODBORA
zastopa in predstavlja tovarniški odbor osnovne organizacije' Železarne štore, zagotavlja kolektivno delo v tovarn, odboru in vodi seje tovarniškega odbora. V imenu odbora se'vključuje v delo samoupravnih organov in ostalih političnih organizacij ali se udeležuje njihovih sej. Tudi operativno vodi delo celotne sindikalne organizacije in organizira izvajanje nalog. V imenu odbora se povezuje z drugimi sindikalnimi organizacijami in organi sindikata. Je osebno odgovoren za izvajanje programa dela in za izvajanje vseh nalog sindikalne organizacije. V času odsotnosti predsednika opravlja dolžnosti podpredsednik TO.
Tajnik tovarniškega odbora Skrbi za izvajanje nalog in sklepov TO sindikata, odgovarja za njihovo tekoče izpopolnjevanje. Tehnični sekretar TO vodi in opravlja vso tehnično operativno delo TO, skrbi za pravilno poslovanje in je zanj odgovoren.
KOMISIJE IN ODBORI TOVARNIŠKEGA ODBORA^
Komisije in odbori tovarniškega odbora so organi s pravico samostojnega odločanja v okviru svojih programov dela. Komisije sestavljajo člani tovarniškega odbora in ostali voljeni po tovarniškem odboru. Sestajajo se po potrebi in o svojem delu poročajo predsedstvu tovarniškega odbora. V važnej--ših zadevah se komisije sestajajo v širšem sestavu.
KOMISIJA ZA PROŠNJE, PRITOŽBE IN SOCIALNA VPRAŠANJA
Komisija rešuje vse pritožbe, prošnje in socialna vprašanja v skladu s sprejetim pravilnikom. Probleme, katerih sama ne more rešiti, odstopa predsedstvu
tovarniškega odbora s predlogom za rešitev. Vprašanja, za katera predsedstvo tovarniškega odbora nima pogojev za rešitev, odstopa in predlaga v rešitev samoupravnim organom. Spremlja probleme v zvezi z organizacijo zdravstvene službe za potrebe kolektiva in predlaga ustrezne ukrepe, spremlja in razpravlja tudi o osnutkih zakona s področja socialnega varstva.
KOMISIJA ZA ORGANIZACIJSKA IN KADROVSKA VPRAŠANJA
Pripravlja kandidature občinskih odbornikov ter republiških in zveznih poslancev.
—	sodeluje pri pripravi kadrov za organe samoupravljanja;
—	pripravlja predloge raznih članov TO sindikata Železarne Štore ter članov komisij in od-, borov;
—	skrbi za izobraževanje funkcionarjev sindikalne Organizacije Železarne Štore;
—	predlaga organizacij ske spremembe 'v organih samoupravljanja in sindikata Železarne Štore.
ODBOR ZA REKREACIJO
vodi celotno politiko rekreacije vseh zaposlenih v Železarni štore. V svoji mandatni dobi pripravi za vsako leto do podrobnosti program dela za področje rekreacije:
—	dnevni, tedenski in letni oddih;
—	izletništvo enot in kolektiva Železarne Štore;
—	športna dejavnost od razvedrila do tekmovanj;
—	kulturno-razvedrilna dejavnost.
Odbor za rekreacijo spremlja in sodeluje v programu komisije za rekreacijo pri OSS Celje.
Tesno sodeluje z vsemi organizacijami na terenu, katera' imajo v svojih programih področje rekreacije. Za izvajanje svojega programa išče pomoč pri strokovnih delavcih iz različnih področij rekreacije. Stalno spremlja nova dogajanja na področju rekreacije in skrbi za izpopolnjevanje svojih strokovnih sodelavcev.
KOMISIJA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENA skrbi za zaposlene žene ter rešuje probleme matere in otroka.
ODBOR VZAJEMNE POMOČI ZA POGREBE UMRLIH ČLANOV IN UPOKOJENCEV KOLEKTIVA
ima glavno nalogo v tem, da v primeru smrti člana kolektiva železarne Štore ali pa upokojenca Železarne Štore stopi v akcijo z namenom, da se opravi dostojen pogreb. V svojem se-
NEZGODE V PRVEM POLLETJU
število nezgod in lažjih poškodb brez izostanka v primerjavi s polletjem 1968.
Obrat	Nezgode pri « 05 to CO 05 05		delu 'o g > o £	Nezgode na poti	Poškodbe brez izostanka CO 05 to ts 05 05	
Elektroplavž	5	6	2	l	17	19
Jeklarna	9	13	2	—	49	50
Valjarna	19	19	8	—	83	97
Livarna valjev	6	34	23	2	19	101
Livarna sive litine	9	18	7	1	92	35
Modelna mizama	—	1	—		 .	11	1
Šamotarna	3	8	3	2	5	7
Obdelovalnica valjev	1	1	—	—	13	10
Mehanična delavnica	4	10	6	_ 1	57	59
Energetski obrat	1	2			2	9	7
Elektroobrat	2					1	11	15
Promet	4	6	1	1	11	18
Ekspedit	* 5	8	1	—	15	14
Gradbeni oddelek	i	2				11	13
Razvojni oddelek	i	1	—	—	4	2
OTK	—	'		—	—	1	6
Komunalni oddelek	3			—	2	9	11
Ostalo	—		—	2	11	11
S k u p a j :	73	129	53	15	428	481
Viri nezgod				Število nezgod		%
12	železo in strojni deli pri prenosu
14	snovi in material v tekočem stanju
03	dvigala in žerjavi
18	delovna pota, prehodi, stopnice
09	ročno orodje na ročni ali mehanični pogon 11 kamen, zemlja, pesek, opeka
06	prometna sredstva na pr. žel. voz., roč. voz.
15	snovi v obliki hlapov, pare, plini
02 delovni ^ stroji, npr. stružnica, ventilator
16	eksplozivna energija, plamen
10	premog, rude in njihov prah
04	posode pod pritiskom, cevi •
13	les, posekan, obdelan
19	delovna mesta na odrih, lestvah, strehah
46	35,7
17	13,2
13	10,1
10	7,8
9	7,0
8	6,2
7	5,4
6	4,7
4	3,1
4	3,1
2	1,6
1	0,8
1	0,8
1	0,8
Skupaj: 129
Vzroki nezgod
Število
nezgod
Jo
Med vzroki nezgod so pogosteje kot lani: nesmotrn način dela, naglica pri delu in pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj.
Značilne oblike nezgod pri delu
Oblika nezgode	Skupaj nezgod	Novinci
20 udarec ob ostre predmete	12	3'
21 udarec predmeta, ki pada	32	9
22 stisnjen, zasut	34	14
23 padec na isti ravni	6	3
24 padec z višine	2	1
25 spodrsljaj ali pretiran napor ,	5	2
26 stik s skrajnimi temperaturami	33	20
27 zastrupitve, zadušitve	5	1
Skupaj: 129
53'
Značilne oblike nezgod prikažejo močno povečanje pri opeklinah. Lani jih je bilo v celem letu 27, letos v polletju pa 33. Kot je bilo že pri virih nezgod poudarjeno, so opekline najbolj pogoste v livarnah. Livarna valjev 11 opeklin, 6-krat tekoče železo, 1-krat vroč pesek, 2-krat plamen, 2-krat dotik z vročim predmetom. Livarna sive litine 10 opeklin. 7-krat tekoče železo, 2-krat plamen, 1-krat dotik vročega predmeta. Valjarna 6 opeklin. 4-krat vroča palica, 2-krat vroča skaja. Elektroplavž 3 Opekline s tekočim železom. Jeklarna 3 opekline. 1-krat tekoče- železo, 1-krat vroča kokila in 1-krat vroča voda.
Delovna doba delavcev na delovnem mestu, kjer so se poškodovali:
Delovna doba	Število nezgod	%
do 1 leta	53	41,1
od 1 do 2 let	5	3,9
od 2 do 5 let	27	21,0
od 5 do 10 let	23	17,8
od 10 do 15 let	14	10,9
od 15 do 20 let	5	3,9
od 20 do 30 let	2	1,5
nad 30 let	—	—
S kup a j :	129	100
Pa dnevih oziroma mesecih dela na delovnem mestu se je poškodovalo naslednje število novincev:
100 %
Med viri nezgod so sorazmerno pogosteje kot lani predvsem: tekoče železo, žerjavi in delovna pota.
Tekoče železo kot vir nezgode je bilo prisotno v celem letu 1968 samo 8-krat. Letos v prvem polletju pa kar 17-krat in to predvsem v obeh livarnah. Število nezgod se je zmanjšalo pri delovnih strojih.
dni dela
4
.7
8
12
14
30
45
mesecev
2
nezgod
1
1
1
1
1
2
2
nezgod
2
3
4
5
6
7
8 let
1
občasna dela
6
4
3 8
4 7
nezgod
5
Skupaj :
- -53
113	nesmotern, neracionalen način dela pri posam.	47	36,4
189	kršitev varn. predpisov zaradi naglice pri delu	24	18,6
117 pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj	8	6,2
107	natrpana delovišča, zlasti prehodi za ljudi	7	5,4
108	transportna pota in prostor za nakladanje s hibami	7	5,4
110	pomanjkanje oseb. zaščit, sred., napake in neprim.	5	3,9
112 ni faktorja v delovnem okolju	5	3,9
191 kršitev varnostnih predpisov zaradi nediscipl.	5	3,9
114	slaba organizacija dela v skupnosti	4	3,1
101	stroji in naprave s hibami	4	3,1
102	motnje v normalnem tehnološkem procesu	3	2.3
103	ročno orodje s hibami	2	1,5
104	električne naprave s hibami	2	1,5
190	kršitev var. pred. zaradi upor. neustrez. zaščit, sred.	2	1,5
105	nepravilno zgrajeni delovni prostori	1	0,8
111	višje sile	1	0,8
115	pomanjkanje splošne kontrole	1	0,8
120 akutne ali kronične bolezni, občasne motnje	1	0,8
123 osebni odnos delavca do dela	1	0,8
Skupaj: 129
100
Število nezgod je porastlo predvsem pri novincih na delovnem mestu, od lanskega leta za 9 %. Pri tem niso udeležjeni samo novosprejeti delavci, temveč tudi drugi, ki so bili razporejeni na novo delovno mesto.
Najpogosteje se novinci opečejo. Skupno 20 nezgod, (10 v livarni valjev), sledijo stiskanine, skupno 14 (6 v livarni valjev), ter udarec predmeta skupno 9 nezgod.
Indeks porasta nezgod glede na polletje 1968 znaša 177. Povečalo se je predvsem število nezgod osebnega faktorja. Nesmotrn način dela in naglica pri delu predstavljata skupaj 55 % vseh nezgod pri delu.
Te vrste nezgod se dogajajo zaradi nestrokovnega načina dela, zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih pripomočkov, pomanjkljivega strokovnega nadzora in strokovne pomoči neposrednih vodij, ter podobnih subjektivnih faktorjev. To se še posebej pozna pri novih delavcih, katerim strokovni in odgovorni vodje niso posredovali dovolj potrebnega znanja. V letnem poročilu naše službe za leto 1968 smo objavili obširnejšo analizo ter tudi nakazali pa tr,ebne ukrepe. Pričeti je treba na vsakem koraku odpravljati nestrokovne postopke dela, preganjati površnost in zahtevati da slednjo uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
N E Z
NEZGODE V JUNIJU
V mescu juniju je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 2, Jeklarna 3, Valjarna 2, Livarna valjev 7, Livarna Sive litine 1, Modelna mizama 1, šamotarna 1, Mehanična delavnica 4, Promet 1. Skupaj 22.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Obdelovalnica valjev, Energetski obrat, Elektroobrat, Eks-pedit, Gradbeni oddelek, Razvojni oddelek, OTK, Komunalni oddelek, Ostalo.
Na poti na delo in z dela ni bilo nezgod.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
GRAČNER Franc. Pri razlivanju grodlja je obračal kokile. Kapljica železa mu je brizgnila za rokavico in ga opekla na hrbtno stran desne roke.
KRAMPARŠEK Stanislav. Zaradi okvare skipa je bilo treba ustaviti transportni trak. Pri premikanju transportnega traku z železnim drogom mu je drog spodrsnil in ga udaril v brado.
JEKLARNA:
KOŽELJ Vinko. Pri zlaganju gredic v čistilnici jekla mu je gredica padla na kazalec desne roke.
NUNČIČ Alojz je z železnim drogom izbijal ingot iz kokile. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel v livno jamo ter si poškodoval desni gleženj.
LESJAK Franc je izbijal ingote iz kokil, pri tem se je s kladivom udaril na nart leve noge.
VALJARNA:
ZAKOVŠEK Franc. Vlačilec cd predproge je vtaknil v napačno kalibro I. ogrodja fine proge. Palica je zato izšla krivo iz valjev in opekla Zakovšeka po desnem gležnju.
FLQRJANC Vinko. Med valjanjem na I. ogrodju grobe proge je ingot izšel krivo iz valjev ter ga je dvigalni kavelj udaril po obrazu preko levega očesa.
LIVARNA VALJEV:
ŽABERL Ivan. S sodelavcem sta ročno obračala male kokile na delovni mizi. Pri tem ni pravočasno odmaknil roke in ga je stisnilo za prst ob sosednjo ko-kilo.
ŽALAR Stanko je zapenjal kroglo. Sodelavec je naravnaval kos zlomnine na mesto, kjer pada krogla. Kos zlomnine je padel žal ar ju na desno nogo in mu poškodoval nart.
SOTOŠEK Jože. Pri zažiganju plina v plamenični peči ga je plamen oplazil skozi odprtino za kurjenje z mazutom.
LESJAK Rudi je popravljal vzmet na krmilnem stikalu 25 t žerjava. Vzmet ga je udarila po prstu.
GODE
SELIČ Franc je z grebljico čistil talino v ponvici. Žlindra mu je brizgnila v čevelj in ga opekla po levem gležnju.
NOVAK Alojz je z verigami zapenjal zaboj za pesek. Žerja-vovodja je pričel dvigati. Novak ni dovolj pazil in ga je stisnilo za palec na levi roki.
GOŠNJAK Franc je z lesenim drogom mešal tekoče železo v ponvici, pri tem mu je železo brizgnilo v desni čevelj in ga opeklo.
LIVARNA SIVE LITINE:
PLANINŠEK Štefan. Pri prekladanju odlitkov ob žarilni peči v livarni mu je odlitek težak 10 kg padel na desno nogo in mu poškodoval dva prsta.
MODELNA MIZARNA:
ROZMAN Anton. Pri skobljanju bukovih desk na stroju mu je priletel drobec skorje v levo oko.
ŠAMOTARNA:
PTIČEK Fanika je v sušilnici zlagala opeko z vozička. Na lesenem podstavku opeke se je zaskalila in Si izpahnila sredinec na levi roki.
MEHANIČNA DELAVNICA: GRAČNER Miha. Na lesenem podu pred stružnico je bila ena deska izrabljena. Med delom se je spotaknil na podu in padel po stroju ter si poškodoval levo stran reber.
KAMENŠEK Franc je z ročnim brusilnim strojem brusil valjaste šablone. Z desnico je obračal šablono, v levici pa je držal stroj v pogonu. Pri tem se je pobrusil po. desnem palcu.
ŽIBRET Anton. Pri odpiranju zaboja za prevoz odlitkov z viličarjem mu je stranica zaboja padla na palec leve noge. Pri delu ni nosil zaščitnih čevljev z jekleno kapico.
JAZBEC Mirko. Pri brušenju z ročnim pnevmatskim brusilnim strojem mu je priletel drobec pod očali v oko. Očala se mu niso dobro prilegala k obrazu.
PROMET:
GABER Avgust. Med pripenjanjem vagona k lokomotivi se je na pragovih spotaknil, padel v med tir j e, lokomotiva pa je peljala čez njega. Pri tem je dobil nekaj lažjih poškodb.
NEZGODE V JDLIJÜ
V mesecu juliju 1969 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 2, Jeklarna 1, Valjarna 8, Livarna valjev 3, Livarna sive litine 3, Obdelovalnica valjev 2, Mehanična 3, Promet 1. Skupaj 23.
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki.
Modelna mizarna, Šamotarna, Energetski obrat, Elektroobrat, Ekspedit, Gradbeni oddelek, Razvojni oddelek, OTK, Komunalni oddelek, ostalo.
PRID
Na poti na delo so se poškodovali trije delavci; dva iz valjarne in eden iz mehanične delavnice.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
KOVAČ Franc, je pod žerjav-no progo na rudnem dvoru nerodno stopil na kos rude in si zvinil desno nogo v gležnju.
DOLINŠEK Albin. Pri nakla: danju sode v vrečah je ročni voziček postavil blizu tira za vsipni voz. Vsipni voz je zadel v voziček in ga pritisnil ob skladovnico vreč. Pri tem je voziček imenovanemu zlomil desno nogo pod kolenom.
. JEKLARNA:
ARZENŠEK Miha. Pri brušenju ingotov mu je priletela iskra od strani v levo oko. Uporabljal je ščitnik za obraz.
VALJARNA:
HRASTNIK Konrad je z rokami uravnaval ingote pri odlaganju na potisni stroj. Ingoti so ga pritisnili za tretji prst leve roke ob odbijač potisnega stroja.
BISTROVIČ Vladimir. Pri vskladiščenju valjev je delavec z Demagom poševno dvigal valj. Valj je zanihal in pritisnil Bistroviča ob drugi valj na stojalu ter mu poškodoval desno nogo pod kolenom.
TRUPEJ Ivan. Pri vskladiščenju valjev z Demagom na stojalo je z roko uravnaval breme. Hotel je naenkrat odložiti dva valja na stojalo. Valja, obešena na verigo sta se pri tem premaknila in mu je stisnilo prste na desni roki med čep valja in verigo.	s
LORGER Franc je na II. ogrodju predproge menjal odvod-ko. Ko je valj prijel odvodko, ga je ta pritisnila za palec na levi roki.
JELOVŠEK Leopold. Pri dviganju ingotov z dvigalnim kavljem je ingot iz valjev padel na kavelj, držaj pa ga je udaril v rebra.
JURKOŠEK Jože. Pri kopanju mu je spodrsnilo ter je z nogo udaril po stekleni steni, ki se je pri tem razbila in se vrezal na desno nogo pod kolenom.
PAJK Ivan. Valjana palica, ki je izšla krivo iz ogrodja je udarila po dvigalnem kavlju, držaj kavlja pa ga je udaril po desni strani obraza.
GAJŠEK Stanislav. Pri ročnem preladanju ingotov z voza, ki je iztiril pri generatorjih, ga je ingot stisnil za tretji prst na desni roki.
LIVARNA VALJEV:
ROŽANC Ivan. Pri zapenjanju hruške v razbijalnici litine je veriga zdrsnila in mu stisnila tretji prst na desni roki.
KOŠUTA Milan. Pri ulivanju mu je tekoče železo brizgnilo za čevelj ter opeklo po nartu leve noge.
E L U
ZDOLŠEK Iv^n je stopil na žerjavno progo, kjer ga je 15-tonski žerjav pritisnil ob betonski steber in mu poškodoval kolke. Imenovani se predhodno ni sporazumel z žerjavovodjem, ki je vozil žerjav, da bo stopil na žerjavno progo.
LIVARNA SIVE LITINE:
FELICIJAN Štefan. Pri plinski žarilni peči ni zatesnil glavnega dovoda plina v peč. Ko je odprl vodno zaporo, je plin uhajal v okolico, nastala je eksplozija, ter ga je plamen opekel po obrazu.
REBERNIK Edi se je v mesecu juliju dvakrat poškodoval. 14. 7. mu je pri brušenju padel drobec v levo oko zaradi netesnih zaščitnih očal. Dne 31. 7. je brusil odlitek na brusilnem stroju. Med delom mu je padel na desno nogo odlitek, ki so ga transportirali mimo njega, ter mu poškodoval nart.
OBDELOVALNICA VALJEV:
MARKL Ivan. Pri vpenjanju valja na stružnico je s ključem zategoval vijak v vpenjalni glavi. Naenkrat ga je ostro zabolelo pod pasom.
JURIČAN Albin. Pri izbijanju svedra iz glave mu je zagozda spodrsnila, s kladivom se je udaril po levi roki in si zlomil kazalec.
MEHANIČNA DELAVNICA:
BURIČ Alojz je nameščal od-odlitek na delovno mizo rezkal-nega stroja, da bi ga pritrdil v ustrezni legi. Odlitek se je na mizi prevrnil in mu poškodoval tretji in četrti prst na desni roki.
METLIČAR Martin. Pri de-montaži svornika na škripčniku žerjava se mu je zlomil drog. Pri tem je omahnil in padel s podesta na tla ter dalje v livno jamo. Poškodoval si je obe roki v zapestju.
KOVAČ Stanko. Pri vpenjanju obdelovanca v plansko ploščo stružnice mu je ključ zdrsnil z vijaka ter se je z držajem ključa udaril v rebra.
PROMET:
KLAKOČAR Karl. Pri pritegovanju ležajev na lokomotivi mu je zdrsnil ključ, ter je z roko zadel ob krmilno drogovje.
Na poti na delo so se poškodovali:
PAJK Ivan iz valjarne je na dvorišču tovarne pri kotlarni zapeljal na kup gramoza in padel. Poškodoval si je desno stran obraza. Vožnja s kolesom po dvorišču tovarne je prepovedana.
POGELJŠEK Anton iz valjarne je na poti na delo padel s kolesom, ker so se med vožnjo zlomile vilice na kolesu, ter se poškodoval po obrazu.
FANTNER Stane iz mehanične delavnice je pri prehodu preko tirov na postaji nerodno stopil in si poškodoval levo nogo v gležnju.
ŠPORTNE VESTI
Strelja n j e
IZ STRELSKE DRUŽINE POROČAJO
Mesec maj je čas, ko naj bi mladi strelci pokazali, kako so se pripravljali čez zimo na nastopajočo strelsko sezono. V tem mesecu se odvijajo tekmovanja kar po tekočem traku. In ker so naši mladi naraščajniki tudi letos marljivo vadili, so bili na tekmovanjih med najboljšimi.
Pa poglejmo na kratko, kako je bilo:
3.	maja je bilo v Štorah občinsko prvenstvo pionirjev, mladincev in mladink. O rezultatih se ne da kaj prida povedati, saj so naši odnesli vsa prva mesta tako v ekipni kot v posamični konkurenci. Letošnji občinski prvaki so: pri pionirjih Stritar Drago, pri mladinkah Verber Štefka, pri mladincih pa Kočevar van.
18.	maja je bilo v Ljubljani republiško ekipno prvenstvo, kjer so se naši takole odrezali: pionirji so osvojili med 30 ekipami šesto mesto, mladinci med 36 ekipami sedmo mesto in mladinke med 7 ekipami prvo me-
Mladinke so torej ponovile lanski uspeh in obdržale prvo besedo v republiki, mladinci in pionirji so pa tudi obstali približno tam kot lani .
Teden kasneje, tj. 25. maja je bilo v Beogradu državno ekipno prvenstvo mladincev in mladink. Tu sicer naše mladinke niso ponovile lanskega uspeha, ko so osvojile državno prvenstvo, vendar so se v danih okoliščinah
odrezale vseeno zelo pohvalno. Po zaslugi Strelske zveze je bila namreč naša strelska družina o datumu prvenstva obveščena tako pomanjkljivo, da so mladinke prišle v Beograd prepozno in so svoje tekmovanje zamudile. Da pa dolga pot le ne bi bila čisto zaman, so nastopile v moški konkurenci (naši mladinci zaradi pomanjkanja denarja niso sodelovali). In tako so naša dekleta v konkurenci 39 najboljših moških ekip iz vse države pristala na 11. mestu, kar je vredno čestitk! Z istim rezultatom bi bile med svojimi vrstnicami zasedle tretje mesto.
Omembe vreden je tudi tradicionalni turnir republik, ki je bil v Ljubljani 18. maja. Na srečanju najboljših strelcev Jugoslavije je v ekipi Slovenije nastopil tudi naš član Vili Dečman. V disciplini trostav (leže, kleče in stoje) s precizno puško je zasedel odlično 12. mesto.
V sklopu proslave 50. obletnice ZKJ je bila 3. julija v Štorah vrsta prireditev, med drugim tudi prijateljsko športno tekmovanje z moštvom Tovarne avtomobilov iz Maribora. V srečanju šestčlanskih mešanih strelskih ekip (4 člani in 2 članici) so naši krepko zmagali in tako pokazali, da tudi stara garda še ni za v muzej... !
Na koncu pa še tole: Vsako sredo so od 15,30 do 17,30 ure redni treningi z zračno in malokalibrsko puško. Kogar bi ve--, selilo, naj pride na strelišče.
posvečen »DNEVU VSTAJE« in prazniku Občine Hrastnik.
Vrstni red je bil naslednji:
»PIONIR« Novo mesto 814 kegljev, »BRATSTVO« Hrastnik 730 kegljev, »CELJE« Celje 700 kegljev, »PART. KOV.« Štore 676 kegljev, »INVALID« Ljubljana 656 kegljev, »INVALID Hrastnik 620 kegljev, »PROLE-
TAREC« Zagorje 598 kegljev, »HRASTNIK« Hrastnik 597 kegljev.
Upajmo, da nas bodo naši kegljači še v bodoče razveselili s podobnimi uspehi. Posebno jim želimo mnogo podrtih kegljev na bližnjem kvalifikacijskem tekmovanju za republiško ligo, ki bo v Kranju.
Spomini s tekmovanja v DDR
Kegljanje
ZA KEGLJAČE NI BILO POČITKA
V toplih julijskih dneh ni bilo miru med kegljači, čeprav ta mesec sodi za mrtvo sezono v športu. '
Nasprotno temu je za kegljače bil ta mesec zelo razgiban, saj so nastopili kar na štirih tekmovanjih, katera so uspešno zaključili.
Prvi nastop je bil pokalni turnir v počastitev »DNEVA BORCA«; od 9 nastopajočih ekip je prvo mesto zasedla ekipa KK — HRASTNIK z 792 keglji pred ekipo KOVINARJA ŠTORE z 784 keglji in KK — PROLETAREC, ZAGORJE z 766 keglji. Sledijo še KK — CELJE, KK — AERO, KK — CELJSKI TISK, KK — KOVINOTEHNA, Celje, KK — KLIMA in KK — OBNOVA.
Drugi nastop je bil dvoboj med kolektivom TAM in Železarno. V moški in ženski konkurenci so bili boljši domači kegljači, ki so svoje tekmece premagali s precejšnjo razliko.
Ženske: Železarna Štore — TAM 1179 : 927 kegljev.
Najboljša posameznica je bila Ludvik Eva s 456 podrtimi keglji.
Moški: Železarna Štore — TAM 2422 : 2369 podrtih kegljev.
Najboljši posameznik je bil Cene Edi s 420 podrtimi keglji.
Našim kegljačem želimo tudi na povratnem tekmovanju 27. 8. 1969 enak uspeh.
Tretje tekmovanje je bilo sodelovanje na pokalnem turnirju v počastitev praznika Občine Celje 6 X 100 lučajev. Na tekmovanju je sodelovalo 7 ekip.
Na zaključku je bil vrstni red naslednji: KK — Celje 2479 kegljev, pred KK — štore z 2426 keglji; sledijo, KK — Kovinotehna, KK — Invalid, KK — Ingrad in KK — Olimp.
Najboljši posameznik je bil Kavka Marjan z 430 podrtimi keglji. Tri najboljše ekipe so prejele spominsko darilo Občinske zveze za telesno kulturo Celje.
Zadnje tekmovanje je bilo v Hrastniku. Turnir je bil
Dne 17. in 18. maja 1969, sem nastopala za reprezentanco Jugoslavije v mednarodnem srečanju v. mestu Lauta (DDR). Takšna tekmovanja so že sama na sebi nekaj posebnega. Jaz sem to močno občutila, ker sem prvič nastopala na tako veliki prireditvi.
Potovanje je bilo izredno dolgo in naporno. Iz Ljubljane smo odpotovali v četrtek zvečer, dne
15.	V. 1969, v mesto Lauta, kjer je bilo tekmovanje, pa smo pripotovali v soboto ob 11. uri dopoldne. Zaradi velike zamude vlakov smo imeli zelo slabe zveze. Na primer v Avstriji smo stali dve uri na odprtem tiru, ker je zmanjkalo toka. V Mün-chnu pa nismo imeli zveze naprej, ker vozi direkten vlak za Drezden samo enkrat na dan. (Torej tudi drugje ni vse v naj-lepšem redu)!
Po dveh neprespanih nočeh smo imeli že ob 11,30 uri trening, nato ob 12,30 kosilo, ob 14 uri pa bi moral biti že službeni *’ nastop, katerega pa so zaradi naše utrujenosti prestavili na 16 uro tako, da smo lahko še dve uri počivali.
Kegljišče je bilo nabito polno gledalcev, ki so potrpežljivo čakali polni dve uri. Pred kegljiščem je bil v slovenščini napisan slavolok. Bili smo presenečeni in veseli, da so nas pozdravili v našem jeziku. Čakali so nas z godbo na pihala in najmanj 200 športnikov, ki so bili v športnih dresih in držali časten špalir.
Pred pričetkom tekmovanja so zaigrali našo in nemško državno himno. Župan mesta Lauta je imel uvoden govor v katerem nas je izredno prisrčno pozdravil in zaželel vsem obilo uspeha in š parolo »boljši naj zmaga«, otvoril tekmovanje. Imeli smo tudi prevajalko, ki živi že 35 let v DDR, doma pa je iz Banata. Vsa leta po vojni še ni bila v Jugoslaviji, ker ne dobi potnega dovoljenja, Ta prevajalka bi morala bi morala prevesti županov govor, bila pa je tako razburjena, da je stopila pred mikrofon, izgovorila »Jugoslavija« in pričela jokati. Pozneje nam je povedala, da je bila tako ginjena, ko nas je videla v držav-
nih dresih, da ni mogla spregovoriti niti besede več pa tudi, če bi jo zaradi tega hudo kaznovali.
Tekmovanje samo je bilo zelo zanimivo, ker so bili nemška moška in ženska reprezentanca, v preteklem letu, ekipni svetovni prvaki. V ženski ekipi so imeli tudi tekmovalko, ki je lani osvojila posamezno svetovno prvenstvo. Pri moški ekipi je kmalu prevzela vodstvo nemška ekipa. Že na polovici tekmovanja je bil skoraj že znan končni izid. Pri ženskah pa ^je bila napeta borba vse do zadnjega lučaja. Vsi Nemci so bodrili svojo tekmovalko, medtem ko je bilo samo 19 Jugoslovanov, ki so se izgubili v množici tujih navijačev. Jaz sem nastopila kot zadnja tekmovalka v naši ekipi. Moja nasprotnica je bila svetovna prvakinja. Za mene je bila to zelo trda preizkušnja, saj sem prvič nastopila za državno reprezentanco. Zavedala sem se, da zastopam našo državo, da imam najmočnejšo nasprotnico, poleg tega pa sem še morala obdržati prednost, ki so jo priborile naše tekmovalke. Vsi gledalci so bodrili svojo tekmovalko, jaz pa sem imela takšno tremo, da sem komaj stala na stezi. Na mojo veliko nesrečo je še! sodnik po mikrofonu sproti na-povédoval kakšno je stanje. Že pri dvajsetem lučaju me je nasprotnica .dohitela in še precej povečala razliko. Jaz sem se končno le zbrala in začela kegljati, kakor da sem doma. Tako sem srečno nadoknadila razliko in smo Jugoslovanke zmagale. Ni nas bilo sram, da smo bile vse solzne, ko so zaigrali našo državno himno.
Drugi dan smo imeli še neuradno srečanje z mestnimi reprezentancami, nato kosilo, po kosilu pa izlet na neko jezero. Vsi člani naše reprezentance smo bili tako utrujeni, da se tega izleta nismo mogli udeležiti. Zaradi tega smo se opravičili in prišli šele zvečer na slavnostni zaključek.
Organizacija je bila izredno dobra, doživeli pa smo tudi *od domačinov nepričakovano prisrčen sprejem. Ob zaključku se (Dalje na 10. strani)
ŠPORTNE VESTI
Nogomet
FARTIZAN - KOVINAR V CONSKI LIGI prvak celjske nogometne podzveze in novi član Slovenske conske lige
LESTVICA:
L Partizan Kovinar	18
2. Papirničar Radeče	18
3. Brežice	18
4. Senovo	18
5. Vojnik	18
6. Olimp	18
7. Ljubno	18
8. Šoštanj	18
9. Boč Poljčane	18
10. Polzela	18
Moštvo Partizana —	Kovinar-
ja je postalo prvak celjske nogometne podzveze ter si s tem pridobilo pravico sodelovanja v Slövenski conski ligi vzhodni del.
Prijatelji nogometa v Štorah se veselijo nad uspehom Kovinarja, saj se je vsem izpolnila velika želja, da pridejo po dolgih 15 letih nazaj v republiško prvenstvo. Pred 15 leti je Kovinar bil v Slovenski ligi vzhodni del, toda po treh letih uspešnega tekmovanja je izpadel, ker je tedaj izpadlo iz te lige kar 6 moštev. Ob koncu prvenstva leta 1955 je Kovinar
Spomini iz DDR
(Nadaljevanje z 9. strani) nam je župan zahvalil, da smo kljub zamudi in naporom, na-''stopili. Povedal je, da šteje mesto Lauta 10.000 prebivalcev in da v celem mestu ni družine, ki nebi kakorkoli pripomogla, da so lahko organizirali tako kvalitetna tekmovanje, ki je bilo / prvo po vojni. Kljub težkim raz. meram so žrtvovali posamezniki precej finančnih sredstev in zaradi tega ni bilo čudno, da smo doživeli tak sprejem. Vse kaj drugega pa je bilo pri povratku ko smo prišli na nemško državno mejo.
Cel vlak so obkolili cariniki, oboroženi z brzostrelkami in v spremstvu policijskih psov. Imeli smo občutek kakor, da smo kakšni ujetniki, ki so zakrivili hudo kaznivo dejanje s tem, da smo hoteli prekoračiti državno rnejo. V glavnem nismo imeli mnogo priložnosti, da bi podrobneje spoznali njihove razmere, vendar pa smo dosti videli in občutili, da živijo zelo siromašno Predvsem pa še, če jih primerjamo z Zahodno Nemčijo. Ugotovili smo, da bi moral vsak, ki pri nas ni zadovoljen, iti samo nekaj časa v Vzhodno Nemčijo ab katero vzhodnih držav, pa bi znal ceniti svojo domovino.
Nam je bilo v glavnem lepo, vendar pa smo bili najsrečnejši, ko smo prekoračili našo državno mejo in smo po sedmih dneh spet slišali slovensko besedo.
Eva Ludvig
13	1	4	55 : 18	27 točk
13	0	5	56 :29	26 točk
11	1	6	44 : 40	23 točk
11	0	7	59:34	22 točk
9	1	8	49 :40	19 točk
7	2	9	57 : 36	16 točk
7	1	10	39 : 42	15 točk
6	1	11	29 : 72	13 točk
4	2	12	32 : 58	10 točk
4	1	13	21 : 72	9 točk
izmed 12 klubov zasedel 7. mesto in tako častno zapustil tedaj deljeno slovensko ligo. Po razformiranju Slovenske lige pa je nastala tako zvana Hrvaško-Slovenska liga. Kovinar je tedaj začel znova v Celjski pòd-zvezi. Ko se je po nekaj letih osnovala nazaj II. Slovenska liga z vzhodnim in zahodnim delom, bi bil Kovinar moral priti v to tekmovanje z odličnim., plasmanom, to je II. mestom, katerega je dosegel v celjski ligi, žal pa se je tedaj moral tekmovanju odpovedati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nerazumevanja nekaterih telesno-vzgojnih delavcev v Štorah. Posledice so bile, da so boljši igralci zapustili klub in odšli v razna celjska društva, v Štorah pa je ostala samo še revščina, ki je kmalu zatem razpadla in nogometa ni bilo v Štorah poldrugo leto. Začelo se je znova. Stari privrženci nogometa v Štorah so sklenili, da Štore ne smejo in ne morejo biv ti brez nogometa, ki ima že tradicijo več destletij. Prijeli so in začeli postavljati nekdaj veliko barko nazaj. Po treh napornih letih je sedaj uspelo, da so se »Štorovski nogometaši« vrnili nazaj tja, kjer so nekdaj bili, tja, kamor tudi pripadajo po kvaliteti, kraju, kolektivu in objektih, kateri danes stojijo in so na razpolago mlademu po-kolenju.
Kovinar je bil v spomladanskem prvenstvu po zmagi v Radečah nad najbolj nevarnim nasprotnikom za osvojitev prvaka v silovitem finišu. Volja za I. mesto ni odnehala in tako je Kovinar zmagoval iz nedelje v nedeljo in končno dosegel tisto, kar so si fantje želeli in njihovi pristaši, katerih ni malo. če pogledamo, da je Papirničar po L, spomladanskem kolu bil pred Kovinarjem za celih 5 točk in je tedaj stal trdno na I. mestu, nihče ni veroval v »čudež«, razen igralcev in tehničnega vodstva. Pa se je vendarle zgodilo. Papirničar je končno moral poklekniti tudi pred drugimi. nasprotniki, Kovinar pa je triumfiral, zmagalo je srcé, volja, živci in telesna vzdržljivost. Disciplina v moštvu je bi-
la zelo dobra in kaznovanih igralcev razen enega igralca z ukorom ni bilo.
Moštvo, ki bo zastopalo barve »Štorskih železarjev«, bo moralo krepko napeti vajeti, da že prvo leto ne bo izpadlo. Moštvo je malo okrepljeno, saj so se vrnili naši nekdanji nogometaši, ki so bili zadnja leti pri ŽNK Celju in Kladivarju. Moštvo pa so še okrepili Ferme in Motoh. Tudi mesta za mlade nadarjene nogometaše bo iz domačih vrst, to pa postopoma. Vodstvo stremi, da bo novi ligaš iz »Železarskih« Štor ostal v ligi, zato prosi vsa podporo od strani matičnega društva, kakor tudi od vseh družbeno-političnih organizacij in podjetja, da ga podpirajo pri njihovem prizadevanju, da bodo imeli razumevanje merodajni forumi in da pomoči ne bodo odrekli; želimo, da bo stadion na Lipi vnaprej bolj zaseden kakor je bil do sedaj, mi vsi pa se bomo potrudili za čimbolj ši uspeh v novem tekmovanju, saj prav nogomet sla-
1.	Ludvig Eva
2.	Rukavina Dane
3.	Gračner Ivan
4.	Golob Jože
5.	Škoberne Franc
6.	Kranjc Emil
7.	Sivka Jože
8.	Kavka Marjan itd.
vi prihodnje leto 40-letnico obstoja, zato je to najlepše darilo vsem, da za tako visoko obletnico pojde Kovinar nazaj med slovensko consko elito.
Bralce bo zanimalo, kdaj se prične prvenstvo v conski ligi. Razpored tekem in imena društev, ki bodo tekmovala v conski ligi v tekmovalni sezoni 1969/70:
L NK Velenje iz Velenja, 2. NK Fužinar iz Raven, 3. NK Ce-lulozar iz Krškega, 4. NK Šmartno iz Šmartnega ob Paki,
5.	Partizan — Kovinar iz Štor,
6.	NK Papirničar iz Radeč, 7. NK Branik iz Maribora, 8. NK Sever iz Sladkega vrha, 9. NK Steklar iz Rogaške Slatine, 10. NK Dokležovje pri Murski Soboti,Tl. NK Peca iz Črne na Koroškem, 12. NK Osankarica iz Slovenske Bistrice.
Takšen je vrstni red žrebanih številk. Kovinar ima prav dober žreb, saj je njegov predstavnik v Ljubljani izvlekel št.
podrtih kegljev 688 653 635 621 616 610 601 584
Moštvo, ki je osvojilo naslov prvaka celjske podzveze
Mali nogomet
Rezultati medobratnega turnirja v malem nogometu:
I. mesto elektrodelavnica — energetski oddelek II. mesto uslužbenci III. mesto Oddelek tehnične kontrole iV. mesto Livarna sive litine
V.	mesto Mehanična delavnica
VI.	mesto Obdelovalnica valjev
Kegljanje posameznikov (150 lučajev) na mednarodnem tekmovanju:
ŠPORTNE TESTI
Dvoboj TAM : Železarna
V počastitev 50-letnice .ZKJ, SKOJ in Sindikata je bilo srečanje športnikov med TAM iz Maribora in Železarno Štore v Štorah, dne 3. julija 1969.
REZULTATI DVOBOJA:
1. NOGOMET: TAM : Železarna	1:0
2. ROKOMET: TAM : Železarna	20:15
3.	TEK 800 m: 1. Prašiček Tone 2:04,7 Železarna; 2. Gradišnik 2:15,7 TAM; 3. Amon 2:17,8 Železarna; 4. Strelec 2:23,5 TAM.
4.	KEGLJANJE ŽENSKE 3x100 lučajev
Ekipno: Železarna 1.179 podrtih kegljev; TAM 927 podrtih kegljev.
—	Očka zakaj pa mora ležati ta železo ob progi?
—	Veši sine, to so naše notrabje rezerve.
—	Kod jih pa rezervira?
Prašiček Tone, zmagovalec teka na 800 m
NOTRANJE
REZERVE
Posamezno:
1.	Ludvik Eva 456 p. k. — Železarna
2.	Ocvirk Sonja 396 p. k. — železarna
3.	Trbunc 377 p. k. —- TAM
4.	Perpar Vera 327 p. k. — Železarna
5.	Somrek Vera 283 p. k. — TAM A T^rn TrnHn 967 n k — TAM
Nogometna ekipa Železarne: Stojijo Goduc, Vrečar, Kavka M., Planinšek, Golob, Bobšan in Perpar. Klečijo: Podgorelec, Kačičnik, Belak in Kavka F.
5.	STRELJANJE z malokalibrsko puško: Ekipa 4 moški, 2 ženski Ekipno: Železarna 1.386 krogov, TAM 1.182 krogov.
Posamezno Železarna:
1.	Centrih Jože
2.	Dečman Vili
3.	Krajnc Srečko
4.	Verber Štefka ^
5.	Bule Vinko
6.	Kavka Lidija Posamezno TAM:
1.	Sovič Ivo
2.	Dovečar Anton
3.	Belec Ludvik
4.	Mastnak Franc
5.	Hameršek Darinka
6.	Galun Margareta
243 krogov 241 krogov 238 krogov 229 krogov 227 krogov 208 krogov
261 krogov 234 krogov 221 krogov 177 krogov 148 krogov 141 krogov
6. KEGLJANJE MOŠKI 6x100 lučajev:
Ekipno: Železarna 2.422 podrtih kegljev, TAM 2.369 podrtih
kegljev. Posamezno TAM:	podrtih kegljev
1. Hercog	420
2. Balon Vili	407
3. Dolenc Milan	404
4. Baierl Ivan	403
5. Božičnik Jože	378
6. Crnkovič Tihomir	357
Gozdnikarjev gol v rokometu
Posamezno Železarna:
podrtih kegljev
1.	Cene Edi
2.	Kavka Marjan
3.	Lubej Ciril
4.	Gračner Ivan
5.	Golob Jöze
6.
IN MEMORIAM
Šiatav Ivan
Življenje, kaj je to? Nerešljiva uganka. Klopčič prepletenih niti trpljenja, veselja, skrbi, tolažbe, velikih prizadevanj in nedosegljivih ciljev, tihe sreče in sožitja, pa zopet hrupnih protestov in vznemirjenj, neštetih vidnih in nevidnih tragedij, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti. Da, smrt je, ki udari neusmiljeno, nepričakovano, z vso krutostjo razbije, kar je človek gradil leta in leta.
Življenje, to najdragocenejše, kar mamo, čuvamo, branimo, negujemo, to je vedno izpostavljeno nesreči in koncu.
Človek ustvarjalec, skrbnik in varuh družine, prijatelj v družbi, tovariš pri delu in razvedrilu, najdragocenejše, kar poznamo in za kar trepečemo — tudi to, najdražje je izpostavljeno večni nevarnosti. Naj se še tako čuvamo, usodi ne ubežimo. In vendar nas vsaka nesreča preseneti, vznemiri, zaskrbljujoče prizadene. Posebno še nesreča prijatelja, tovariša,, sodelavca, soobčana.
Kako prizadeto so vztrepetala naša srca, ko smo zvedeli za hudo nesrečo štirih livarjev. Za vse smo trepetali, najbolj pa nas je stisnilo pri srcu, ko smo zvedeli, kako težko je ponesrečen naš Zanko, visokokvalificiran livar Ivan Slatav, mlajši. Prizadeven delavec, dober tovariš, med najboljšimi livarji, skromen, dober soprog in skrben družinski oče. Daleč naokoli so ljudje govorili samo o tej nesreči in trepetali za mlade livarje, najbolj pa za najtežje poškodovanega, najbolj ogroženega, za Ivana Šlatava. In sredi te napetosti je udarila med nas pretresljiva vest, da je naš dober tovariš, vzgleden sodelavec Zanko podlegel težkim poškodbam. Zaihteli so svojci,' zajokali otroci in žena, srca sodelavcev, prijateljev in znancev pa so vztrepetala v nemi boli.
Naš Zanko, otrok naše sredine, industrijskih Štor, tisti Zanko, ki se je rodil v pravi proletarski družini, odraščal in spoznaval svet v težavah, krivicah izkoriščanja in vojnih grozot in končno svobodno zadihal, se izšolal, strokovno izpopolnil, si ustvaril družino, skrbno bdel nad njo in njeno srečo, soustvarjal pogoje
za boljše življenje, se veselil z nami nad doseženimi uspehi, doživljal z nami burne čase rasti, rasel in se razvijal v svoji sredini in s svojimi soobčani, ta naš Zanko je postal žrtev nerazumljive usode, ki nam ga je iztrgala iz naše sredine, ko bi še bil najbolj potreben družini in delovni skupnosti. Težko se bomo pomirili z nedoumljivimi zakoni življenja, ki nam povzroča izgube, ko se jih najmanj nadejamo, izgube, ki jih je težko preboleti in nadoknaditi.
Zaman so bila vsa prizadevanja zdravnikov, zaman plemenita gesta sodelavcev, ki so darovali kožo in kri, da bi ponesrečenemu rešili življenje, kruta smrt je iztrgala„svojo žrtev iz naše sredine. V najlepših in najplodnejših letih svojega življenja, star komaj 38 let, zdrav in čil, delaven, prizadeven, skrben, zaveden član delovne skupnosti železarne in skupnosti občanov, je naš priljubljeni delovni tovariš osem dni po nesreči pri odlivanju kokile podlegel težkim ranam. Težko bo izpolniti vrzel, ki je nastala v vrstah naših livarjev z njegovo mnogo prerano smrtjo. Še težje bo pogrešati prijatelja in vzornega občana, mladega človeka, ki si je s svojo prizadevnostjo za napredek delovne skupnosti in svoje družine pridobil ugled in spoštovanje, kakor malokdo med nami. Kako pretresljivo je odjeknila njegova smrt med nami, je pokazalo slovo od njega na kompolskem pokopališču. Toliko potrtih in strtih src, toliko bolečine, toliko žalovanja. Nepozabne besede, izrečene v slovo ob odprtem grobu, pričajo, da žaluje s. prizadeto družino in s sorodniki vse prebivalstvo Štor in okolice, posebno še njegovi delovni tovariši, med katerimi je delal in ustvarjal 20 let, ki bodo nosili spomin na njega v svojih srcih še leta in leta in niso redki, ki ga nikoli ne bodo pozabili.
I Jakob Strnad |
Najbrž ga ni Samotarja, ki ne bi poznal dolgoletnega delavca v naši samotami, Jakoba STRNADA. Jaka je bil med tistimi delavci v tem našem obratu, ki so že kar nekako' spadali k obratu, kakor stroji in opréma. Komaj 16 let mu je bilo, ko je prišel med samotarje in se takoj pridružil tistim delavcem, ki so zaradi pomanjkanja in slabega zaslužka uvideli, da se je treba boriti za boljša, pogoje dela in za boljši zaslužek, proti izkoriščanju po kapitalistih. Posebno po prvi svetovni vojni je nezadovoljstvo med Samotarji rasla iz meseca v mesec; čutili so, da se je treba tesneje povezati med
sabo, se organizirati in se tako združeno boriti za pravice delavskega razreda. Kako je bilo lepo, ko so 1925. leta slavili Prvi maj, kot delavski praznik. Ker tega dne niso delali, je bilo v Štorah veliko razburjanja. Potem so se začeli glasneje potegovati za svoje pravice še delavci železarne, posebno livarji,
dokler niso dva delavska zaupnika spodili iz tovarne, v poduk ostalim »puntarjem«. Toda s tem niso za dolgo prestrašili izkoriščanih delavcev. Ko so po prihodu novega upravnika ša-motarne prejemali delavci vsak mesec nižje mezde, so se pričeli organizirano boriti proti krivicam, ki so jih čutili vedno bolj. Med organizatorji borbe za delavske pravice je bil tudi Jaka Strnad in ko so pričeli stavkati, je bil v stavkovnem odboru. Z enotnim nastopom so dosegli podpis kolektivne pogodbe in zvišanje mezd ter še druge pravice. In leta 1939 so zopet stavkali. Potem pa je prišla druga svetovna vojna, okupacija naše dežele in strahoten teror okupatorskih policistov in vojakov. Med prvimi, ki so podpirali upornike in aktiviste OF, je bil tudi Jaka Strnad. V njegovi hiši je bila javka, shajališče kurirjev in tu so našli zatočišče ter okrepčilo člani Prve celjske čete. Semkaj je zahajala na tajne sestanke Tončka Čečeva, dokler ni prišlo do izdaje. Nemški policisti so ujeli Tončko Čečevo, aretirali so sodelavce OF in prvih partizanov v okolici Štor. Zaprli so tudi Jakoba Strnada, ga mučili po celjskih in mariborskih zaporih, , potem pa odvedli v zloglasno taborišče Dachau. Jaka je nekako preživel ta pekel in se po osvoboditvi naše dežele izpod fašizma vrnil v Šentjanž; vrnil se je v šamotarno in se z vso vnemo vrgel z ostalimi delavci na obnovo tovarne, obnovo podeželja, pridno je pomagal v sindikalnem delu, v aktivističnem delu na terenu. Jaka je bil povsod uporaben, zanesljiv, zvest prizadeven. Kmalu pa je čutil, kako ga napada bolezen, kot posledica prestanega trpljenja. Zbolela je tudi žena in umrla. Skrb za otroka je bila sedaj vseh ostalih, številnih skrbi in nadlog. Bolezen se je slabšala iz meseca v mesec, niso pomagala zdravilišča ne bolniška nega.
Po 30 letih dela je bil invalidsko upokojen 11. 9. 1962. Ker je
bil potreben stalne, skrbne nege, se je drugič poročil. Toda brez delovnih tovarišev se je čutil vedno bolj osamljenega. Čeprav so ga delovni tovariši in člani ZB NOV pogosto obiskovali, je bil vedno bolj obupan. Ko smo konec junija proslavljali 50-let-nico delovanja naših treh revo-cionarnih političnih organizacij, je bil tudi Jaka Strnad med tistimi, ki so prejeli za dolgoletno družbeno-politično delo pismeno priznanje, knjižno darilo in plaketo. Kako se je zopet razživel! Toda po tem snidenju je nastopila pri njem zopet občut-nejša kriza. V četrtek 3. julija je odšel na krajevno skupnost v Štore, narekoval vodji pisarne oporoko, potem pa se je odpravil k zobozdravniku, kjer ga je pa zaman čakala že žena. Med potjo je obupal in klonil v smrt, v isti stavbi, kjer je zobozdravstvena ambulanta.
V	soboto 6. julija popoldne so ga spremili na zadnji poti številni sodelavci, člani ZB NOV, prijatelji in znanci, z izbranimi besedami so se poslovili od njega, ki je delal toliko let med nami, ki ga bomo zato ohranili v spominu kot dobrega tovariša, sode. lavca, družinskega očeta, kot človeka poštenjaka.
j Tanšek Ivan j V
V	prvih dneh julija je v Celju preminul za težko boleznijo upokojeni livar — jedrar Ivan Tanšek, rojen 1906 pri Emi nad Mestinjem. V železarni je delal od avgusta 1939. leta. Vse življenje trdo delo, skrb za dru-
žino, za 4 otroke, malo sreče v zakonskem življenju in še mnogo drugih težkih skrbi je težilo srce tega mirnega in vestnega delavca. Moško je prenašal vse tegobe in trpel, ne da bi kaj mnogo tožil. V delu je našel še največ utehe. Ko je bil leta 1961 upokojen, ni nihče mislil, da bo zasluženi pokoj užival samo 8 let. Toda tudi njega je našla bolezen, načela organizem in ga vse bolj uničevala. Čeprav je bil na videz zdrav, je sam čutil, da se mu bliža konec, ki pa nas je vendarle presenetil. Skromen, kakor je .bil, je tudi dotrpel. Takšnega ga bomo ohranili v spominu.
Pertinač Matija
Od 27. februarja 1947 je delal v valjarni Matija PERTI-NAC kot vlačilec, rezalec, rav-nalec grobe proge. V Kompolah imajo lepo domačijo, kjer odraščata tudi dva sinova. Kdo bi preštel korake, ki jih je Pertinač odmeril v vseh 22 letih, odkar je delal v našem kolektivu.
In še bi jih bilo na tisoče, da ni posegla vmes kruta usoda. Pertinač je pri domačih opravilih padel z voza in si zlomil hrbtenico. Težki poškodbi je podlegel 21. junija t. 1. in 24. junija smo ga pospremili na zadnji poti, komaj 57 let starega, sodelavca, ki bi lahko še dolgo živel med nami in še naprej vzorno skrbel za družino. Pertinač je bil doma v Šentrupertu nad Laškim in je pred vojno delal 2 leti v laški pivovarni. Pred tem je opravil šestmesečni kmetijski tečaj. Pa ni ostal samo na zemlji, za izboljšanje gmotnih razmer si je poiskal delo v industriji. Toda življenje mu ni naklonilo sreče, da bi videl, kako se bosta sinova osamosvojila in si uredla življenje. Mnogo prezgodaj ga je smrt iztrgala iz domačega kroga in iz vrst njegovih sodelavcev, ki ga bodo še dolgo ohranili v lepem spominu.
Štajner Svetozar
Ni se še polegla vznemirjenost in žalost zaradi nesreče v livarni, ki je terjala življenje dragega nam Zanka Statava, že nam je neizprosna smrt zadala nov udarec; iztrgala je iz vrst naših delavcev dragega prijatelja in spoštovanega tovariša, neumorno prizadevnega Svetozarja ŠTAJNERJA, kontrolorja surovin v oddelku tehniške kontrole. Sveto je bil povsod z nami, pri delu v svojem oddelku, pri prostovoljnih delih, pri organiziranju in izvedbi družbeno-politič-nih akcij; vedno pripravljen pomagati, sodelovati, soustvarjati nove družbene odnose, za vse je bil pripravljen in zanesljiv. Pa tudi strokovnega izpopolnjevanja ni zanemaril, izpopolnjeval se je v tečajih na Jesenicah in
IX MEMORIA*!
v naši železarni, da celo štirimesečni knjigovodski tečaj je uspešno opravil- Skozi življenje se je prebijal z marljivostjo in vztrajnostjo. Vzorno je skrbel za družino, pripravljal ji je nov dom, toda sredi največjega napornega dela je moral sprejeti grenko ugotovitev, da je resno bolan. Kako boleče spoznanje za njega, družino in sodelavce ter prijatelje! Konec decembra bi dopolnil 49 let, bil je poln načrtov in najboljših prizadevanj, a je moral prezgodaj kloniti smrti in zapustiti žalujočo soprogo in sina, ki sta sicer zaposlena, a bosta hudo čutila izgubo dragega moža in očeta, mi, njegovi sodelavci in tovariši, pa bomo prav tako težko preboleli izgubo zvestega prijatelja. Se pred kratkim je prejel pismeno pri-
znanje in knjižno nagrado druž-beno-političnih organizacij Štor za njegovo požrtvovalno dolgoletno delo pri oblikovanju novih družbenih odnosov. Zdaj bo ostal za njim le še svetal, a grenak spomin. V petek, 15. 8, tl. smo se z žalostjo poslovili o'd njega na šentjurskem pokopališču.
V Zagaju pri Kostrivnici pa je konec junija t. 1. umrl upokojeni skupinovodja na prometu Franc ZAJKO, v starosti 59 let. Zajko je že od 1929 delal pri sekciji za vzdrževanje proge v Celju, dve leti je bil rudar v Franciji; pred vojno se je vrnil v domovino. Med vojno je nekaj časa delal na posestvu občine Kostrivnica, do konca vojne. Septembra 1945 se je zopet zaposlil pri Sekciji za vzdrževanje proge v Celju, od 15. maja 1952
pa je delal v našem podjetju kot preddelavec in nazadnje kot skupinovodja pri prometnem oddelku, vse do redne upokojitve 31. 12. 1966. Dva sina ima že
odrasla in tako bi lahko še nekaj let užival pokojnino; pa mu nj bilo usojeno. Ni se počutil dobro, ni bil umirjen, obupal je in padel v smrt, zapustil ženo in dva sinova, s katerimi žalujejo tudi njegovi sodelavci in znanci.
I Štor Anton I
Iz vrst upokojenih dologolet-nih železarjev je omahnil v smrt 14. avgusta letos znani in cenjeni železarski, valjarski delovodja Anton ŠTOR, star 63 let. Spadal je med tiste železarje, ki so vsa svoja delovna leta in vse svoje strokovno znanje posvetili našemu podjetju. S podjetjem je rasel, se razvijal, doživljal težke pa tudi svetle trenutke, zlasti po osvoboditvi, ko je doživelo naše podjetje tako značajen napredek. Cez 38 let je delal v naši železarni, večinoma v valjarni, zadnja tri leta pa v ^pripravi proizvodnje kot referent za valjarno, dokler ni bil
30.	9. 1962 upokojen. Čeprav je nosil v sebi že kali nevarne pljučne bolezni, ni mogel mirovati, še je našel delo na krajevni skupnosti, pa v komunalnem oddelku železarne kot kurjač v Domu železarjev na Teharjih. Le težko se je sprijaznil z grobo realnostjo, z dejstvom, da mora mirovati, ker se je zadržani pljučni bolezni pridružila še druga, prav tako nadležna in nevar-
na. Trpel je hude bolečin^ trpela je njegova soproga, k sreči sta bili obe hčerki že oskrbljeni, kar je delno le pomirjevalno vplivalo na težko vzdušje, saj bi bil Tonček Štor še rad aktiven. Počivanje, to je bilo za njega najtežje, izpod časti. Neprestani stik z ljudmi, tega je pogrešal. Vse svoje moči je napel, stisnil zobe in odšel po Lipi pa v Štore in trudoma zopet domov. Polastil se ga je nemir, obup, ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bo prikovan na stanovanje, na posteljo. Ta mišek ga je strla in v četrtek, 14. avgusta letos je omahnil v prezgodnjo smrt. Lepo slovo od pokojnega dolgoletnega sodelavca je pokazalo, kako cenjen je bil in kako težko ga bo pozabiti.
I Vodeb Jože
Ko so se iztekali dnevi prvega poletnega meseca, letos nič kaj poletni, so se iztekale tudi ure življenja upokojenemu valjarju Jožetu VODEBU na Vrh eh in se mu iztekle 29. junija t.l. v starosti 71 let. Nad^O let je delal Vodeb v naši železarni, zakaj prve šihte je opravil že marca 1913. leta kot pomožni delavec v novi jeklarni. Od leta 1920 je
delal v valjarni, vse do upokojitve 5. maja 1953. Lepo je skrbel za družino, ves se je posvetil sinu edincu, ki je danes na odgovornem delovnem mestu v našem metalografskem laboratoriju. Vse je še nekako šlo, toda prišla so leta, z njimi bolezen in nazadnje smrt.
Devet let je delal kot strojnik v valjarni Ivan KOS iz Šentjurja, kjer je imel poprej kleparsko delavnico. V Šentjur se je preselil iz 'Ljutomera, kjer je bil tudi rojen pred 77 leti. Skrben družinski oče, vesten de. lavec. Delo mu je bilo v uteho, delal je vse do zadnjega trenutka življenja, saj je omahnil sredi dela. Tako bo ohranjen lep spomin na tega marljivega sodelavca.
ZAHVALA
Ob nadvse bridki izgubi našega dragega očeta in tasta
T ANS EK Ivana upokojenca Železarne Štore se prisrčno zahvaljujemo sindikalni podružnici Železarne Štore in Upravi podjetja za darovano cvetje kakor tudi vso skrb in pozornost ob spremstvu na njegovi zadnji poti. Topla zahvala vsem prijateljem in znancem ter pevcem društva upokojencev Celje, ki so dragega pokojnika spremljali in mu izkazali zadnjo čast na poti k poslednjemu domovanju.
Druižna MLAKAR
KADROVSKE VESTI
V	JUNIJU
, Iz JLA se je vrnil KOK Voj-4 eh, delavec in se zaposlil v delovni enoti valjarna.
Novi člani delovne skupnosti
V	elektroobratu se je zaposlil PAVLOVIČ Branko, elektrome-hanik; v livarni valjev KOROŠEC Ivan in ČEPIN Miloš, oba .delavca; v valjarni: MAVSAR Anton, LEPE Štefan, STIPLOV-ŠEK Franc, ŽEKAR Mirko, BI-STROVIČ Vladimir, ŠELEKAR Vincenc, POTOČNIK Anton, PRISTOLIČ Anton ARZENŠEK Silvester, vsi nekvalificirani delavci. V livarni sive litine: JOŠT Franc, ZALOKAR Franc in KUNŠTEK Drago, delavci. V samotami STRNAD Rado,
(Nadaljevanje s 6. strani) sfavu ima odbor moštvo nosačev — pogrebcev, voznika pogrebnega voza, praporonošo in delegata. Razen tega skrbi odbor, da so poklonjeni venci kot poslednji pozdrav sindikalne organizacije, da pokojnika (spremljajo pevci ali pa godba z žalostinkami in da se predstavnik enote, v kateri je pokojnik delal, poslovi pri odprtem , grobu.
V	primeru potrebe odbor tudi’ finančno pomaga svojcem umrlega. V ostalem ima odbor vše svoje aranžmaje določene tudi s posebnim poslovnikom.
SINDIKALNI ODBORI
. Sindikalni odbori so samostojne, osnovne organizacije sindikata, vendar so dolžne delati' v skladu s smernicami tovarniškega odbora, predsedstva in komisij ter odborov. Sindikalni odbori po obratih štejejo od 5 do 11 članov.
V	strukturi zadolžitve imajo sindikalni odbori naslednji sestav.:
—	predsednika sindikalnega odbora,
—	podpredsednika,
—	referenta za rekreacijo,
-7-T ter člane odbora.
Sindikalni- odbori sprejemajo
sklepe na svojih sejah ža področje svojega članstva. Stališča, mnenja in predloge prenašajo na. seje samoupravnih organov v obratih, kakor tudi na vodstva obratov.
AKTIV- TOVARNIŠKEGA ODBORA
Za izjvajpnje.odločitev, ki so pomembnejšegk značaja, se sklicuje aktiv s predsedniki sindi-
delavec; na ekspeditu MLAKAR Jakob, delavec; v gradbenem oddelku ZORIČ Ladislav, delavec.
Pogodbeno — za določen čas — so bile sprejete:
KRIŽNIK Antonija, administratorka v razvojnem oddelku; ROMIH Marija, kuharica v Počitniškem domu na Rabu, STRUNA Sonja, uslužbenka v finančnem sektorju ter ROMIH Rozalija, delavka v komunalnem oddelku.
Po želji delavca so ; odšli iz podjetja:
MATIJAŠKO Marko, delavec v jeklarni; GUZEJ Franc, delavec v livarni sive -litine, .KRAGELJ Ivanka, gradbeni tehnik iz ÜOS in NOVAK Jože, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja.
kalnih odborov in koordinacijskih odborov. Na teh aktivih se navadno obravnavajo zadeve, ki so pomembne za delo. sindikalne organizacije, ali pà, kadar gre za potrebne akcije v okviru železarne zato, da še uveljavljajo stališča sindikata. Odvisno od' tematike, ki se obravnava in problemov znotraj železarne, h katerim je potrebno pristopiti v akciji z večjim številom sindikalnih aktivistov, se skliče aktiv. Na aktivu s predsedniki sindikalnih odborov se obdela problematika ter način in smoter akcije, ki jo je po določenem vprašanju kolektiva potrebno izvesti. Po razširjenih vprašanjih se sestaja predsedstvo tovarniškega odbora, tovarniški komite ZK,. sekretariat konference Zveže mladine in samoupravni organi.
MATERIALNA SREDSTVA
Materialna sredstva se formirajo iž članarine članstva ter dotacij.
NADZORNI ODBOR
Nadzira finančno in materialno poslovanje tovarniškega odbora. Poslovanje tovarniškega odbora se pregleduje kvartalno, po potrebi tudi večkrat. O svojih ugotovitvah poroča tovarniškemu odboru in sindikalnim odborom, daje predloge za izboljšanje poslovanja,, opozarja na ngpake in končno, če ugotovi nepravilnosti ali morda hujše prekrške, zahteva primerne ukrepe tovarniškega odbora ali višjih organov sindikata. O materialnem in finančnem poslovanju obvešča tovarniški odbor občni žibor osnovne organizacije .sindikata Železarne Štore.
Samovoljno so zapustili podjetje:
DRAGAJNER Karl, delavec iz valjarne, SELŠEK Jože, ključavničar iz mehanične delavnice; KITAK Anton, strugar iz energetskega obrata; BOLEK Jože, delavec iz valjarne; JAGODIČ LEOPOLD, delavec iz elektroplavža, ŽLOF Martin, delavec iz livarne sive litine; LOVEC Peter, delavec iz livarne valjev, JECL Alojz iz livarne sive litine; LUŽEVIČ Štefan, rezbar iz modelne mizarne; ZO-rin Franc, delavec iz valjarne; ŠPEGELJ Pavel, delavec iz valjarne; ANTOLIČ Božidar, žer-javovodja iz jeklarne; GERŠAK Ivan, žerjavovodja iž livarne valjev.
Sporazumno s podjetjem sta odšla:
KOKOL Anton, delavec iz ckspedita in RAVNAK Jože, delavec v komunalnem oddelku.
Umrl je PERTINAČ Matija, delavec iz valjarne.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA je odšel BRAČUN Zlatko, strojni ključavničar iz livarne valjev.
Naraščaj v družini so dobili:
OSET Franc iz «elektroplavža, ARZENŠEK Anton iz mehanič ne delavnicè, BRAČUN Edvard iz ckspedita, SKUTEJ Anton iz jeklarne, ZUKA Naomon iz jeklarne, MAVSE Anton iz valjarne, FAJDIGA Ivan iz direkcije — varnostna služba, PETEK Edvard iz obdelovalnice valjev in GOLOB Karl iz mehanične delavnice.
Čestitamo!
Zakonsko zvezo so sklenili:
ZELIČ Jože iz jeklarne, VREČKO Blaž iz jeklarne, LA-BÖHAR Alojz iz prometa, ŠEŠ-LER MARIJA iz jeklarne, ŽAV-SKI Ivan iz modeirte mizarne, GOBOV Nada iz finančnega sektorja in VRTOVEC Vlado iz elektroobrata.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče!
V	JULIJU
Iz JLA se je vrnil JANČIČ Franc, kovinostrugar, in se zaposlil v delovni enoti energetski obrat.
Novi člani delovne skupnosti
V	elektroobratu so se zaposlili: VEBER Štefan, MIKOLA Milan, RUPNIK Alojz, ROZMAN Dušan, RIBIČ Bojan. KOVAČ Julijo, vsi električarji; v energetskem obratu: OBER-ŽAN Roman, električar. V livarni valjev: KRIVEC Alojz, JAZBINŠEK( Alojz, delavca, PETRE! Rudolf, stroj, ključavničar; v livarni sive litine: ŽAVSKI Marjan, ŠARLAH Drago, MLAKAR Franc, NOVAK Franc, vsi NK delavci. V valjarni so začeli delati: ČOKL Anton, VOVK Franc, oba delavcar CENE Branko, NOVAK Martin in ŽNIDAR Martin,- ključavni-ničarji, HABJANEC Janko, PO-DOI.ŠAK Avgust, GORI Plč Stjepan,, vsi delavci. V mehanični delavnici so se , zaposlili: METLIČAR Martin, ključavničar, NOVAK Franc, rezkalec,

OB NASILNIH VSELITVAH
Organizacija sindikata
KADROVSKE VESTI
ŠARLAH Marjan, ključavničar, VERHOVŠEK Silvester, ŠTOR Alojz, JEVŠEVAR Jože, vsi ključavničarji, KOLAR Stanko, strugar; "v obdelovalnici valjev: GRAdžL Bojan, strojni ključavničar, ZIMŠEK Jože, strugar, KRČ Mirko, BENEDIKT Anton, BERCKO Franc, AMBROŽ Anton, vsi strugarji. V modelni mizami BERLOŽNIK Ivan, modelni mizar; na prometu ŠKOBERNE BRANKO, stroj, ključavničar; na elektroplavžu: LOVRENČAK Franc in ČER-NOšA Anton, oba delavca. Na ekspeditu: VARJAČIČ Zvonko, PUŠNIK Mihael, KAMPUŠ Jože in NOVAK Jože, vsi delavci; v jeklarni: TRŽAN Franc, ŠU-HÈL Pavel, VREČKO Karl, VNUČEC Vinko in VRHOVSKI Milan, vsi delavci. TOPLIŠEK Leopoldina, natakarica, Počitniški člom Svetina. Kot pripravniki so bile sprejete: VODUŠEK Dragica, administratorka; DRŽAN Irena, HERMAN Irena in SREBOTNJAK Anica, ekonomski tehniki.
Pogodbeno — za določen čas — so bile sprejete:
LEBAN Hermina v pripravo proizvodnje ter ROZMAN Rozalija in OBREZ Amalija, delavki v komunalnem oddelku.
Začasno je prenehalo delovno razmerje v naši delovni skupnosti tovarišu LONČARIČ Jožetu, gl. delovod. v mehanični delavnici, zaradi izvolitve in prevzema dolžnosti zveznega poslanca v Zboru narodov SFRJ.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA sta odšla:
KOROŠEC Boris, strojni ključavničar iz valjarne, in VO-
DOPIVC Franc, strojni ključavničar iz mehanične delavnice.
Po želji delavca so odšli iz podjetja:
ZORC Jožica, ekonomski tehnik iz UOS, BELINA Anton, delavec iz jeklarne, BELEJ Ivan iz šamotarne.
Samovoljno so zapustili podjetje:
TRŽAN Milan, delavec iz šamotarne, GRAČNER Franc, delavec iz elektroplavža, POLŠAK Ivan, delavec iz jeklarne, ŠKO-RANJA Jože, delavec iz ekspe-dita, HOLCNER Marjan, delavec iz šamotarne in VUJASINO-VIČ Jovan, žerjavovodja iz elektroplavža.
V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje MAJER Antonu, delavcu na ekspeditu.
Naraščaj v družini so dobili:
KOCMAN Anton iz valjarne, PAVLIČ Alojz iz mehanične delavnice, HERNAVS Anton in BOVHA Rudolf iz livarske šole, ZAKOŠEK Jurij iz ekspedita, ŠNEK Edvard iz razvojnega oddelka, PLANINŠEK Anton iz livarne valjev, PUŠNIK ..Ivan, ŽOLGER Vinko in OJSTERŠEK Ivan, vsi trije iz valjarne ter ZAJC Jože iz energetskega obrata.
Čestitamo!
Zakonsko zvezo so sklenili:
POTOČNIK Albin iz komercialnega sektorja in REMIC Anica iz splošnega sektorja, KOKLIČ Jurij in BÖVHA Jože iz valjarne, KORITNIK Mihael iz mehanične delavnice, REB-RICA Ignac iz energetskega obrata, NIKOLIČ Mirko iz jeklar-
Ti je ssdn J'rnirarollivo zakaj ti je mojster dal rokavice? (Vse risbe v tej številki narisal Renčelj Vlado)
ne in VLADUŠIĆ Đuro iz elektroplavža.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče!
V	prvem polletju letos je bilo na novo sklenjeno delovno razmerje z 212 osebami različnih strokovnosti, toda največ (150) z nekvalificiranimi delavci. V enakem razdobju je odšlo iz podjetja, oziroma je prenehalo delovno razmerje 169 delavcem, od tega 69 nekvalificiranim delavcem.
Ta podatek nam kaže, da se slabšanje strukture zaposlenih še naprej nadaljuje. Interno izobraževanje v podjetju pri tem igra pomembno vlogo pri priučevanju novo vključenega* kadra, da je sposoben prevzemati zahtevnejše naloge in nadomestiti odhajajoče iz podjetja, predvsem priučeni kader. V prvem polletju je zapustilo podjetje 33 priučenih delavcev, največ teh je bilo upbkojenih.
Šolanje so končali
Tovariš OCVIRK Stane iz direkcije, vodja varnostne službe, je izredno študiral na Višoj tehničkoj školi za sigurnost na radu pri Radničkom, sveučilištu »Moša Pijade« u Zagrebu, kjer je uspešno opravil diplomski izpit in ši pridobil naslov »inženir varnosti pri delu«.
Iskreno čestitamo!
V	Celju pri Delavski univerzi so končali izredno šolanje na delovodski šoli — strojne stroke:
GOBEC Marjan iz obdeloval-nice valjev, ULAGA Janko iz obdelovalnice valjev, ULAGA Jože iz obdelovalnice valjev" in POTRATA Florijan iz. mehanične delavnice.
Na srednji komercialni šoli v Celju je izredno dveletno šolanje zaključil PUŠNIK Karl iz priprave proizvodnje.
K uspehu jim iskreno čestitamo in želimo, da bi pridobljeno znanje v polni meri koristili na delovnem mestu.
Upokojenca v juniju
Po dolgem času je potekel mesec — junij — brez upokojitev, medtem ko sta bila v juliju upokojena le dva sodelavca, in sicer:
HEINC LEOPOLD, rojen 2. oktobra 1912 v Ločah pri Poljčanah, sedaj stanuje v Vrb-nem. Po poklicu električar. Poklica se je učil v Celju. Nato je delal dve leti pri privatnem mojstru, šestnajst let pa v Kemični tovarni Celje, sedaj Cin-
karni. Dne L aprila 1954 sé je preselil na delo v naše podjetje, kjer je delal nekaj časa kot električar ter od začetka obratovanja elektroplavža pa do upokojitve kot vodja komandne postaje. Dne 31. julija 1969
je bil starostno upokojen pri nekaj nad 36. let delovne dobe in 57 let starosti.
ZUPANC FERDINAND, rojen
6.	julija 1908 v Vodružu, kjér še tudi sedaj stanuje. V Železarni
Štore se je zaposlil 1. decembra 1957, najprej v obratu za eksploatacijo peskov in bentoni-tov, nato od leta 1960 dalje v komunalnem odseku, kjer je bil dne .3. jùlija letos invalidsko upokojen.	‘
DVE O VARNOSTI
Kršitve delovne dolžnosti YSSX
Komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja se je v mesecu juniju 1969 dvakrat sestala in obravnavala 27 primerov kršitev delovne dolžnosti. V 9 primerih je izrekla naj milejši ukrep opomin, v 3 primerih pa je ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti.
Huje so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani z javnim opominom:
1.	POGELŠEK PETER, iz livarne sive litine, je dne 1. marca 1969 dal svojemu mojstru napačne podatke o obdelavi komadov litine in je tako javil, da jih je tega dne obdelal 292 komadov, medtem ko je mojster ugotovil, da jih je obdelal samo £31, torej 61 komadov manj kot je glasilo prvotno poročilo — javni opomin.
2.	CAVŽ FRIDERIK, iz livarne sive litine, je dne 15. marca 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
.	3. ZAVRŠEK IVAN, iz livar-
ne sive litine, je dne 2. maja 1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
4.	ŠKOFLEK ALBIN, iz livar-- ne sive litine, je dne 26. aprila
1969 ponovno neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
5.	KUNSTIC JOŽE, iz livarne sive litine, je dne 4. maja 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
6.	CMOK IVAN, iz livarne sive litine, je v dneh 3. in 4. maja 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
7.	NIKOLIČ MIRKO, iz jeklarne, je dne 21. maja 1969 ne-tovariško izpadel proti preddelavcu Hlupič Karlu, ko ga je leta pozval, da naj dela, dne 23. maja in 4. junija 1969 pa je neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
»«»««.«««.««.»««.««««««•»»««».«v«
PRED NAŠIM BIFEJEM
8.	UŽMAH VINKO, iz jeklarne, je v dneh 30. in 31. maja 1969 neopravičeno izostal od dela — javni opomin.
Z zadnjim javnim opominom:
9.	GOŠNIK ALOJZ, iz valjarne, je v noči od 20. na 21. februarja 1969 netovariško izpadel proti sodelavcu Fuchs Frideriku, proti kateremu je najprej pljunil, nato ga pa udaril in mu grozil — zadnji javni opomin.
10.	KOLAR ANTON, iz livarne sive litine, je v dneh 14. in
15.	marca, 8. aprila ter 16., 17. in 18. aprila 1969 neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
12.	ŽOLGAR STANKO, iz livarne sive litine, je v dneh 2. in 4. maja 1969 neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
13.	KOLAR DRAGO, iz valjarne, je v dneh 16., 17. in 26. maja 1969 neopravičeno izostal od dela — zadnji javni opomin.
V postopek za izključitev na delavski svet enote sta bila predlagana:
14.	KUKOVIČ MARTIN, iz valjarne, je dne 29. aprila 1969 na popoldanski izmeni samovoljno zapustil delo za krajši čas brez odobrenja predpostavljenega, dne 3. maja 1969 pa je neopravičeno izostal od dela. Kukovič je bil k -obravnavi pravilno pozvan, da bi podal svoj zagovor, vendar se obravnave ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. Ker mu je komisija izrekla že vse vrste ukrepov, saj je bil že dne 17. avgusta 1968 predlagan delavskemu svetu enote za izključitev, pa mu je DSE glede na izid glasovanja izrekel zadnji javni opomin, sedaj nima več možnosti, da bi izrekla še kakšen ukrep, ki bi vzgojno vplival nanj, zato ga je ponovno predlagala delavskemu svetu enote, ki naj sklepa o njegovi izključitvi iz podjetja.
15.	POLŠAK IVAN, iz jeklarne, je dne 3. junija 1969 prišel na delo v vinjenem stanju, zaradi česar ima za ta dan pisan neopravičen izostanek z dela. Polšak Ivan je bil k obravnavi pravilno pozvan, da bi podal svoj zagovor, vendar se obravnave ni udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. Komisija je ugotovila, da so imenovanemu že bili izrečeni vsi ukrepi, v letu 1969 pa celo že dvakrat zadnji javni opomin, zato nima več možnosti izreči kakšen tak ukrep, ki bi vzgojno deloval na kršitelja, zato se je odločila, da zadevo odstopi delavskemu svetu enote, ki naj sklepa o izključitvi iz podjetja.
Iz pisarne pravne službe
Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del celotnega vzgojnega procesa mladega človeka. Neprecenljive vrednote sistematičnega muziciranja so na splošno še premalo znane in cenjene. Ce bi starši vedeli, kako ugodno vpliva glasbena vzgoja na razvoj otrok, bi se v znatno večji meri odločali pošiljati svoje otroke v gasbeno šolo. Usmerjati mladino, da goji nek instrument, pomeni odvračati jo od ulice in kvarnih vplivov. Glasba otroka plemeniti in ga umsko razvija. Kar najbolj ugodno vpliva glasba na discipliniranost, vztrajnost, požrtvovalnost, vrline, ki so v življenju izredno dragocene.
GLASBENA ŠOLA je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti. Glasbena vzgoja začne z najmlajšimi, ki končajo prvi razred osnovne šole (izjemoma sprejemamo učence prvega razreda) Otroci v starosti 8—9 let se lahko uspešno lotijo igranja violine, flavtice ali klavirja, sledniega le tedaj, če je klavir doma na razpolago.
MLADINI V STAROSTI 11-12 let (peti in šesti razred osnovne šole), priporočamo naslednje instrumente: violončelo, klarinet, trobento, rog, pozavno in kitaro.
Razen klavirja in kitare posoja vse instrumente učencem glasbena šola.
ROK ZA VPIS 4. september
1969.
Sprejemni preizkus za novince bo v četrtek, 4. septembra 1969. Za vpis v pripravnico ni sprejemnega izpita. Vpis za katerikoli instrument je vezan na sprejemni preizkus, pri katerem mora vsak novinec zapeti vsaj eno narodno pesem in dokazati, da je glasbeno sposoben.
Šolnina znaša 20 din mesečno. V tej vsoti je vračunana najemnina za instrument. Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Glasbena šola v Celju Slomškov trg 10 Telefon 27-12
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža in očeta Jožeta Vodeba, se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno še Upravi Železarne, sindikalni podružnici in obratu valjarne za podarjene vence.
Žalujoča žena Nežka, sin Jože in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob grozni nesreči in neizmerno težki, nenadomestljivi izgubi našega nadvse dragega očeta, soproga in brata
IVANA ŠLATAVA-ŽANKA VK livarja
smo bili deležni izredne pozornosti, pomoči in sočustvovanja, kar nam je občutno lajšalo gorje in bolečine, bilo nam je v izdatno oporo in pomoč.
Vsem, ki so nam v tem strašnem položaju kakorkoli pomagali z dejanji in besedami in nam tako blažili neutešljivo bol, vsem, ki nam velikodušno še pomagajo premagovati težave, se za res človeško razumevanje in učinkovito pomoč najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo dolgujemo organom upravljanja, upravi in družbeno-političnim organizacijam železarne, osebju celjske bolnišnice z dr. Strokoljem na čelu za izredno požrtvovalnost in nadvse skrbno nego težko ponesrečenega, za vse napore, ki so jih vložili, da bi nam ohranili ljubljenega očeta, soproga in brata.
Nimamo besed, s katerimi bi lahko dovolj povdarili našo globoko hvaležnost in priznanje številnim darovalcem dragocene kože in krvi, ki so s svojim plemenitim dejanjem želeli rešiti našemu Žanku na j dragocenejše — življenje.
Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so se trudili in se še trudijo lajšati naše bolečine in trpljenje, predvsem tov. Gajšku Francu iz Celja, Mahnetovim, Srebotovim, Gornikovim, Ocvirkovim se prisrčno zahvaljujemo za toliko človeške topline in humanega prizadevanja.
Iskrena hvala za tako številno spremstvo na Žankovi poslednji poti, za darovane vence in cvetje, tov. Markoviču in Bo-beri za v srce segajoče poslovilne besede, godbi in pevcem za ganljive žalostinke.
Celotnemu kolektivu železarne in vsem občanom, ki so tako razumevajoče priskočili v pomoč in pokazali tako človeške odnose, še enkrat prav topla hvala.
Žalujoča žena, otroka, brat in sestri
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasijo de-lovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.