Politični ogled. — Slovensko-IIrvaško. V Gorici se je vršil v nedeljo, dne 29. maroa, liud volilni boj v TII. razredu pn ob8inskih volitvah me'd Italijani Tn Slovenoi. Do sedaj so gospodarili v tm\ mostu zagrizeni Ttali.jani, ki so predvsem podobni našimspodnještajerskim Nemcem in nemškiitarjem. Slovenci so nastopili složno. Italijani so bili tudi z^lruženi, pomagali so jim pa še Nemci in socialni demokrati. Na obeh straneh se jo razvila strastna agitacija., Žalibog, -da so se našli na slovenski strani lzdajalci, ki so pripomogll Ttaliianom do zma-cre. Ttalijani so z na.jve8jim naporom dobili komaj nekaj nad 100 glasov ve8 kot Slovenci, kateri so dobili 340 glasov. Slovart gre povsod na dan. — Hrvaški poslanec ^tjepan Za.gorao, pristaš stranke pj*ava, je dne 21. t. m. deval v lirvatskem saboTu z ozlrom na o8itanje, 8eS, da je iredentar: Nam ..Hrvatom hi treba., da bi bili veleizdajalci. Hrvatje lahko mirno 8akajo, Monarhiji preti nevarnost od Ttalije, ki si želi Tstre, cwl Srbije, ki ji hoče vzeti Bosno in Dalmacijo, in od Rusije; mogoSe ba oelo tudi od Rumunije, Ako se monarliija hoce rešiti, mora Hrvate in' Slovence sama združiti. Ce no8e, potem pa se bodo Hrvatje vendar-le združili, seveda z velikimi izgubami. Ali ni torej najbolj pametno, da monarhija ujedrni paš narod?" — Hrvaški liberalci, združeni v. takozvani ,,koalioiji", so v Zagrebu izvolili bana Skrieca za deželnega poslanca, Mož je hud madžaron in niti ne ume hrvaškega jezika, Liberalce pa to ni8 ne ovira, ker so skoro gotovo od madžaronov podkupljeni. — Vedno še vlada na Hrvaškem razburjenje zaradi razlastilnega zakona za pomorsko obrežje, kakor so ga skjlenili v madžarskem državnem zboru. Pred leti soukradli Madžari Hrvatom Reko, sedaj so si naredili zakon, s katerim- jim bodo vzeli še ostalo niorsko obal, Tako Madžar steguje svoje prste po slovanskcm morju in svobodomiselna koalicija, v kateri pa nosijo Srbi prvi zvonec, jim je hotela to mirno dovoliti. Toda vzbudila se je lirvaška zavest in tudi koalicija se je jb ustrašila. Vendar bo ostalo po našem mnenju vse pri starem. Srbi v koaliciji dobro vedo, kaj delajo. Hrvaško primorjei bi naj pripadlo v bodoSnosti MadŽarom, dalmatinsko pa Srbom. Hrvatje bodo roorali stati z odprtlm o6esom na straži. — Kranjsko. V Ljubljani se zopet pere umazano perilo. Se niso pozabljene iiberal.ne sleparije pri Glavni posojilnici, že je sodiŠBe priBelo razpravo proti onim osebam, k: so zakrlvile propad zadruge AgroMerkur. Liberalni neuspehi na polju zadružništva slovenskemu' narodnemu gospodarstvu zelo veliko škodijo, kcr mu pred vsem svetom ieinljejo kredit. — Koroško. Slovenski KoroSci uporabijo letos vsako priliko, da proslavijo 5001etnioo zadnjega umoš8enja koroškili vojvod, S tem se bo gotovo dvignil ponos koroškega kmeta, kajti svoboden slovenski kmet je bil, ki je ustoličeval vojvode v slovenskem jeziku1, Naj bi ta slavlja zadušila med slovenskim Ijudstvom sleherno kal nemškutarije. Med slovenskiml Korošci sedaj lrajlepše deluje Krščansko-socialna zveza, Dobro bi bilo, da bi se tudi na politiSnem polju ve8 delalo, in sicer, da bi se odlocnopovdarjala kmeftka plat. — Rusija se še vedno oborožuje. Objavlja se novi načrt za zgradbo vojaškega letalnega brodovja. Rusi so sklenili, da zgrade 326 navadnih zrakoplovov in 10 zraciiih letalnili strojev v novi velikanski obsežnosti, Naro8ili so tudi v inoz©Tnstvu jiad sto zrakoplovov razli8n"h sestav. Zakaj se Rusija tako pripravlja? V Mali Aziji in Perziji sili vedno bolj Nejn8ija naprej in zato se je bati, da se Rusija in Nemči' ja prejalislej zgrabita, ako se nesporazumljenja jie bodo dala drugim potomporavnati. Grabežljivost Nem8Jje vSpravlja Evropo zopet v vojskino nevarnost. — Angleško. Na Angleškem so bile zadjiji teden razmere tako napete, cfa se je splošno pri8akovaJo, da bo na Irskem izbrujinila državljanska vojska iadi nameravanili svoboščiji za Irce. V protestantski pokraji.ni Ulster, kjer se je pripravljala vstaja, so se duhovi sedaj že pomirili. Med vojaštvom iji Sastniki ?e sicer vre in se jih mnogo protivj, da bi Šli zoper uporne protestante. Mnogo fiastnikov !n celo ve6 generalov je raje odložilo svoje 6asti, kot bi se borili za svobodo Ircev. Celo vojni minister Seely je odstopil. Vlada pa, kakor je razvidno iz novejšili poroSil, vstraja pri svojem sklepu in 1)0 tiajbrž svobodo Ircev tudi izpeljala. Sedaj je ministrski predsednik As.qu!t, velik prijatelj Ircev, prevzel vojno mlnistrstvo in bo šel z zvestimi 6etaini nad uporne' protestaiite, 8e bodo že nadalje skušali rogoviliti. — Albanija. Kakor vsa znajnenja kažejo, se vidskemu prinou v Albaniji ne bo godilo posebno dobj-o. Že sedaj so se pojavili raz.nl resni spori med posameznimi albatiskimi velmožmi. Tako sta se n. pr. liudo sprla znani Esad-paša in ministrski predsednifc Turkan-paša, Vojni minister Esad^paša je spravil spor tako dale8, da so v kneževi prestolnici, v DraCu, postale razmere nevzdržne, VrŠe se pouli8ni boji, prebavalstvo je razcepljeno v dva tabora, a veSina se nagiba na stran Essad-paSe. K.nez in kneglnja si rie upata znpustiti svoje palaSe. Laliko se zgodi, da bodo Albanci zViljemom tako jiapravili kakor so Meksikanoi z Maksimil!janom, — Splon plenijo roparske tolpe po Albaniji slej kakor prej. Tudi med Grki in Albanci se vr§e neprestane praske. — FrancIJa. Ministrova žena, morilka Caillaui, je sicer zaprta, toda njena je&i je prijetna. Sobo Iina krasno in bogato opremlje.no, obiskati jo sme vsak- do in ob vs:ikem 'času i.ti tudi gibati se hjnie po poslopju cisto svobodno. Do razprave se lnenda ne pride tako liitro, in če bi ji pretila obsodba, ji bodo gotovo omogočili, da pravoftasno zbeži, Takšna je pač liberaina šola, Delavec in knnet sta malo manj kot Sloveka, le v višjili krogjh so ljudje, za katere nl Boga in postav. — Italija. Polontarji so zopet nesramni. V Paviji so proiesorji iii štude.ati. imeli zborovauje, pa katerein so zahtevali laško vseučilišče y Trstu. Italijani torej že z'alitevajo, kaj se ima v Avstriji zgoditi. Vsi govorniki so napaclali jia srdit liaoin našo Avstrijo ter hujskali na vojsko zoper njo. V svojem sovraštvu so začeli tako divjati, da je moralo nastopiti vojaštvo. l.n pravijo, da je Italija jiaSa zvesta zaveznica. lluinmiska l>o zaveznlca Huslje. Ker se je Avstrija potegnila ob zadnji vojski za Bolgare, so Rumuni postali nas{)rotniki Avstrije l.n so se uagniii k Riis.ji. Se bolj so postali Rumu.iii vznemirjeni, ko je naš zunanji minister BprclitolU zaliteval, da se mij lie potrdi v Bukareštu sklenje.ni dogovor balkanskin držav, od katerega je imela Rumumja lep dobfeek. Rumuiiii so zaičeli tožiti, da so njihovi bratje na Sedmograškem od Madžarov. stiska.nl. Rusija je izrabila to nevoljo iu je Rumune še bolj i:a-s3 priklenila, ko je ruski car poslal kralju Karolu visoko odlikovajije. Zdaj je prišlo še nekaj liujšega. Rumunski kralj in kraljica sta odpotovala v. Petrograd, kjer se bo njun sifi, prestolanaslednik, kakor smo že zadnjiS poro&al!, ože.nil s carjevo ličerjo. Zveza med Rusijo in Rumunijo se bo na ta način stalno utrdila, kar bo Avstriji v škodo. »»siSJLSSlIfcJt|4ovrateii nevernik. Pijanec se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne, pravi star pregovor. Pri ,,Sta;jercu" velja ta prislovica v pobiem obsegu brez vsakega prikrajšanja. Za -njega je in ostane Lurd kraj ,,navadnega, smešnega babjeverstva", kljub temu, da so riniski papeži potrdili prikazni Marijine in lurški sv. Devici i7kazovali visoke in izredne easti, ,,Kršeanski" ,,Štajorc" se za papežke besede jie zmeni nič, za njega je merodajno protestantovsko in brezversko psovanje in blatenje Lurda. Lep katoličiin ta ,,Stajerc"! Ni8 samo, da si ne da jiičesar dopovedati, nasprotno, on ceJo od dne do dne raste v svoji brezverski zagrizenosti. V zadnji štovilki se je povspel do t.ake visocine protikrš8anskega sovraštva, da. opsuje Lurd in njegove dogodke z ,,oslarijo in zaslepljenostjo". Kaj takega izreci se drzne samo človek, ki nima nič vere in jiiti troliice spoštovanja do Matere božje. Brezdno krš8anstvu sovražne huciobije! V boju zoper Lurd pa je .,'Šta.jerc" tucli poknzal svojo ogromno neumnost, ki je še vecjega obcudovanja vredna kot njeg.jvi 15,000eri iztisi, pri katorili moramo pravzaprav zastrmeti, ker uiso nič zrastli, 8eprav so tako debelo škropljem s krvjo ,,svete Joliance". V predzaidnji številki našega lista smo navedli nekaj zgodovinsko dokazanih slucajevr.aglegaozdravIjenja, ki se naravno, brez izredne božje pomofii, ne dado razlagati, ,,Štajerc" pa teli sluSajev ne preiskuje, temvec jih kratkoraalo zanika, 6eš, vse to je izmišljeno. Tako ravnanje je tako bedasto in smešno, da ga ne raoremo prisojati le koliekaj treznemu in poŽtenertiu cloveku, ampak samo kakemu drznemu fantalinu. Danes, ko to pišemo, namreS 31. ma.rca, je ravno preteklo 100 let, odkar so po porazu velikega Napoleona združeni Rusi, Avstriici i.n Nemci, njim ria 8elu ruski car in pruski kralj, v slovesnem vliodu korakali v Pariz. Vprifio tega zgodovinskega dogodky pa bi kaka prismoda, kot je ,,Stajerc", — Be je še sploh kje na svetu najti taka prismoda — rekel: ,,To m res. Veliki Napoleon ni bil pora.žen. Da bi bili Rupi, Nemci in Avstrijci kdaj slovesno korakali v Pariz, m mogoče, ker je bil Pariz vedno irancoski in je še francoski." Ali bi ne bila taka trditev gorostasna neumnost, ki bi zaslužila, (Ta bi se njen imejitelj imenoval za patrona vseli norcev?! Da S3 je 31. marca 1914 po Napoleonovem porazu vršll sijajen vhod zdruŽenih armad v Pariz, je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da zanikati. ZgodovTnskodejstvo je pa tudi ozdraA'Ijenje Petra de Ruirfder, 0 tem do^odkn je župan ob8ine Jabbeke v zvezi z obfiiiiskimi svetovalcl in cirugimi veljaki izdal to-Ie potrdilo: ,/Mi podpisaiii, žnpr Ijani duliovnije Jabbeke, Izjavljamo: Peter Jakob de Rudder, rojen in bivajoč tvikaj, star 52 let, jo imel zlomljeno podkolen8nico. Dne 16. lebruarja 1867 mu je b:Io padlo na nogo 'drevo. Vsled tega se mu je noga tako zlomila, da mu nobeno zdravniško sredstvo ni moglo pomagati. Zdravniki so nad ;pjim obnpali In sc rekli, da je neozdravljiv, Tako so sodili vsi, ki so ga poznali. PriporoB;l se je lurški Materi božji, ki jo Caste v Oosta.ckerjn. Od tam se je povrnil ozdravljen in brez bergelj. LaliTco je delal vse, Itfakor preden se je pone.sreSil. Tzjavljamo, da se ie to jiaglo in 6udovito ozdravljenje zgodilo dne 7, aprlla 1875. — Jabbeke, dne 15. aprila 1875, Obfeinski pe8at. Dr. TToo.dt, župan." Podpisanih je Se 12 veljavmli mož, rned njimi žiipnik Slook, svo1x)domisleo P. de Sorge in graš6ak Vikomt du Bus d.e Gisi.gnies, ki prej ni veroval v fiudcže. Petra je preiskal zdravnik dr. Affenier, ki ga je prej brezuspešno zdravll, sedaj pa Izjavil: ..Cesar zdravniki ne zmorejo, more Marija. Cs ftlovek vidi tnk Čudož,, 6uti, kako se iz nevernika spremeni v zopet vernega". Preiskal ga je tudi zdravnik dr. von Hoestenberghe, ki je v zvezi z dnigimi zdravniki ves ta slufeaj, tudi preiskavo Petrove noge z Rontgenovi- mi žarki eno leto pred Petrovo smrtjo in kostoslovno preiskavo noge po srurti — Peter de Rudder je umri ua pljuifinici 22, marua 1898 — ob novein letu 1900 popisal v belgijskem niedicinskein znanstveiiem listu. Vkliub vsem teni dejstvoin pa Ščevka ptujska prlsmoda: ,,Nio jii res, Se bedak ne bo tega verjel!" Ravno tako resuičen je slučaj Gargaii. V nočl cd 17, na 18. decembra 1899 se je prlpetila tista že- lezniška nesreča, ki mu ni sicer vzela življenja, pa zdravje, pred vseni zdrave uue, V a.nžulenski boluici, kamor so ga zanesli, se je njegova bolezen sliujševa- la vedno bolj in bolj. Ves spodfiji del života je bil kakor neoboutljiv, udje trdi; bii je hrom od pasu. Zdravnik je menil.,. da je stisnjen hrbtiii mozeg, irt za- to je silil, jiaj se navrta lirbtenica; toda ranjenec ni hotel dovoliti operacije. Cez 20 mesecev zapusti bol- nišnico kot neozdravljiv bolnik, zavedajo'8 se, da gre umret, V Lurdu, kamor se poda z drugimi na roma- nje, dobi 20. avgusta 1901 zdravje. Ce ,,Stajerc" jnoče verovati, da se je to zgodilo na izreden liacia vsled Marijine priprošnje, prosto hvu; naj ta slučuj dru- eaSe razloži, če ga moa-e in zna. IJejstev pa ne sme zanikati. Bolezen in ozdravljenje poštnega uradnika Gargana spričuje med drugim tudi pariško-orlea.nska železnična družba, ki mu je morala izplačati 60.000 Irankov odškodnine i.n se zavczati, da mu bo plače- vala do smrti pokojnino letnih 6000 frankov; ko pa je izv.edela, da je Gargan v Lurdu tako nenadno ozdra- vel, se je branila dalje pla6evati, vsMl cesar je pri- Šel spor pred sodišce. Gargan še Živi ter je sedaj prostovoljni bolniški strezji:k v Lurdu, To so dejstva, ki se absolutno ne.dado spraviti s sveta. Kje je torei ,,drzna hinavšBina", ali pri nas, ki kot resiiicoljubi pnznavamo ta dejstva, ali pa pri ,,Stajercu", ki jih v svoji naravnost smešni neverni zagrizeiiostl kra,tko- rnalo za;nika? Zabavno neumen je tudi naBin,. kako se ,,Stajerc"hoce otepsti prieevaniaangleško-protestantovskega Iista ,,"Daily Mail", ki ima navado, poroeati o vseh izrednih lurških ozdravljenjili in je 15. septembra 1913 poročal o onili treli slvičajih, o Katerili smo porocali v predzadiij: številki. Ptujski ,,napred.ni" list tako-le jnodruje: ,,Jaz, ,,Štajerc", pravim, da angle§ki protestantovski list ne more tako pisati. Ker pa jaz, ,.Sta' jerc", tako pravim, zato ta list tako ne piše." Ali ni to modrost, ki zasluži, da bi se ji dalo pate.nt! Vsekako bo morala Siidmarka, ki vsak mesec z velikiml svotami podplra ptujsko nemSkutarsko glasilo, še gJoblje posegati v zep, da 1>o nasičevala to 'čudovito nemškutarsko modrost. Dosedaj se angleški list ni zraejiil za ,,Stajerca" in njegove lurSke težave. Upravifieno dvomimo, da bi to storil v bodoče. V veliko zabavo n.aim je vrhu tega razklaclnnijo ,,Stajercevega" velikega verskeaa ^nanja. Z važiiostjo svobodomiselnega in pr^es^^^j^.naklonje^iega uBenjako ,,'Stajerc" poudarja, ,,'da protestfinti Marije v Očenaši ne imennjejo". O, ti brum.na štajerBijanska du§a, ali ne veš, kaj je OčenaŠ? Saj ve.ndar tudi mi katoliSani Mariie ne imenujemo v Ofeejiašii, temveč v CešSe.ni Mariji; Na sumu te imarao, da O8enaš ravno tako malo moliš kot Cešfieino Marijo. ,,Se bedak ne bo tega verjel!" — to je stališce ,,Stajereevo" jiapram Sudežem. S tem stališBem se je ..Štajerc" postavil Bisto izven kr§8anstva. Iz tega njegovega nekršfianskega stališča 6isto na.ravno sledi njegova mržnja zoper Lurd in skrunjevanje Marijine 8asti Kaj pa iz tega sledi za vsakega vernega katoIi8ana naprain ..Stajercu", je jasno in ne potrebuje dokazova.nja, temveB dejanja. Kdor še kaj da jia Boga, na vero, na Mater božjo, ta ne bo tega nekršSan' skega lista prebiral in še manj podpiral. Skrunje\alec Marijine 6asii ne sme biti v nobeni krščanski hiši! Veliko krivdo pphujšanja si nakopljejo na svojo vest stariŠi, ki imajo ta list v svoji hiši, in sploh vsi, ki ga 'dado mladini v roke. S ptujskim grdunom na smetiš8e!