IZDAJA ZA GORIŠKO ISJ BENEČIJO VCERHJ USPELH SPLOŠNR STHVHR V NEDELJO PROTESTNO ZB0R0VHN1E Predsednik cone ne dovoljuje zborovanja na trgn9temveč le v zaprti kinematografski dvorani boumnemu natolcevanju, da je Winterton dal odstraniti napise, ker da se je prof. Zemljah z njim tako dogovoril. Očitno je, da bi hotela «XJni-tart na vse mogoče načine — pa naj se zdi to še tako neumno — popraviti, kar sta doslej zagrešila njegova župana v Miljah in Dolini, in tako ponovno stopiti v prvo linijo borbe proti «titovcem». Tisto namreč, kar pisarijo razni «Messaggeri» in «Giornale di Trieste», je vse . Italijanski iredentizem in fašizem potrebuje močnih kom-informističnih argumentov, takšnih pač, ki so sposobni za prvo linijo. No vsi: kominformisti in demokristjani in fašisti, opažajo. da so naleteli na mnogo tršo kost. kot so si mislili. Naša pravica do enakopravnosti našega jezika je tako jasna in naša borba proti fašističnim zakonom tako logična in razumljiva, da kamorkoli se obrnejo, povsod naletijo na ravno nasprotno od tistega, kar bi hoteli najti, da bi rešili vsaj videz svojih nasprotnih ((argumentov» saj je italijanski predsednik vlade Ba-doglio že v septembru 1943. leta moral podpisati besedilo premirja. v katerem je zapisano med drugih tudi naslednje: «Vsi italijanski zakoni, ki vsebujejo diskriminacijo zaradi barve kože. veroizpovedi in političnih prepričanj bodo. v kolikor to ne bi bilo že prej storjeno, razveljavljeni...« A ko je angleški maršal Alexander vzpostavil ZVU, je v vsojem proglasu ukazal, naj bodo razveljavljeni vsi tisti zakonski ukrepi. ki se tičejo statističnih organizacij in da bodo prav tako razveljavljeni vsi zakoni, ki delajo kakršno koli razliko med osebami ali skupinami oseb v pogledu rase barve ali veroizpovedi in da bodo ti ukazi o razveljavljenju predvidevali tudi kazni za tiste, ki jih ne bi izvajali. Končno imamo pri roki tudi če vedno veljavni razglas štev. 2 conskega poveljnika od 15. septembra 1947. v. katerem je rečeno, da bo kaznovan vsakdo, ki «uči ali zagovarja kak fašistični nauk. ali zagreši kako dejanje v katerem je namen ali ki utegne pospešiti ali znova obuditi fašistično stranko, ime fašistične stranke, vštev-ši kakršno koli organizacijo, ki naj jo nadomesti« . Ce vzporedimo Palutanov postopek z omenjenimi veljavnimi določbami, potem si lahko vsak čitatelj sam ustvari logičen zaključek, upoštevajoč nepobitno dejstvo, da gre za uveljavljanje fašističnega zakona. ki sloni na fašističnem nauku in ki ne more biti brez zveze z obujanjem takšne politične organizacije, katera naj bi fašistično nadomestila. Kaj torej pomeni potemtakem izdajstvo kominformovskega vodstva v borbi proti fašistični zakonodaji in fašizmu sploh je vsakomur pri nas na Tržaškem dovolj jasno. tinij ’ ie Prišel od nekje pro-; > a predvčerajšnjim se tl’ri°;?pd na tržaški strani ga članek same- Z;V,ldallM, ki je dotedanje EGIPTOVSKI POZIV ZDA za posredovanje v tuniškem sporu Tek jim rasle Glasilo fašista Alessija se močno razburja zaradi dvojezičnega napisa čelo na vnodu v poslopje jugoslovanske gospodarske delegacije. Najbrž ga je Wintertonov postopek v nabrežinski občini tako opogumil, da bo morda že jutri zahteval, naj ZVU ponovno vzpostavi tudi tisti fašistični zakon o neitalijanskih napisih, ki ga je bila v aprilu leta 1949 s posebnim ukazom razveljavila.... Kot vidimo; apetit raste! Pa ie marsikaj drugega bi hotelo naprtiti Alessijevo glasilo Jugoslaviji in njeni delegaciji v Trstu. Najbolj na široko se je razpisalo o vprašalni poli za propustnice za potovanje v Jugoslavijo zgra. žajoč se pri tem nad številom vprašanj. Svetovali bi Alessi-jevim urednikom, naj si rajši ogledajo vprašalne pole raznih konzulatov po svetu, predvsem pa v Jugoslaviji, pa naj o tejn napišejo članek o «in-terrogatorio poliziesco»! TUNIZ, 17. — Tuniški bej je sporočil francoski generalni rezidenci, po ministrskem predsedniku Bakušu, da dokončno odklanja podpis dveh načrtov za reforme, ki jih je bil v ponedeljek predložil generalni rezident. Včeraj je v New Yorku glavni tajnik stranke Neodestur Ben Jusef poslal glavnemu tajniku OZN ih predsedniku glavne skupščine ter ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu brzojavko, v kateri se sklicuje na Auriolovo pismo tuniškemu beju in izjavlja, da stališče ameriške vlade nasprotuje bejevemu stališču. Bej je uradno pozval generalnega rezidenta za nadaljevanje pogajanj med predstavniki, ki bi jih določil bej, na podlagi načel, ki jih vsebuje resolucija o Tuniziji in ki je bila odobrena v političnem od. boru OZN. Kakor je znano, izraža resolucija upanje, da Mn vojaška delegacija odpotovala v Beograd CARIGRAD, 17. — Nocoj Prilika o iveri in brunu De Gasperi je dal včeraj * Parizu intervju dopisniku nem-škega lista «Frankfurter Rund. schaui). Med drugim je De Gasperi izjavil naslednje: «Ni potrebno prikrivati, da so številni dogodki, ki smo jih opazili v Nemčiji, povzročili v večjem delu italijanskega ljudstva mučno presenečenje. V kratkih besedah, gre za dogodke v zvezi z rehabilitacijo o-seb, ki so krive najhujših zločinov proti človeštvu in ki so bile izpuščene na svobodo z odpustitvijo kazni. Poleg tega povzroča precejšnje presenečenje italijanskega ljudstva, kadar se v delu nemškega tiska in med mnogimi politiki ponovno pojavljajo pojmovanja, o katerih so žalostne izkušnje bližnje preteklosti že izrekle svojo sodbo. Italijani, ki verjamejo v voljo nemškega ljudstva po demokraciji in ki so vedno poudarjali pravico Nemčije za obnovo svoje suverenosti. zaupajo kljtob zaskrbljenosti. ki jo opravičujejo ti dogodki, da je vse to samo mnenje neznatne manjšine. Ne mislimo, da manifestacije te vrste odražajo mnenje in čustva nemškega ljudstva, ki se je gotovo prepričalo, da je mit nasilja obenem s povratkom k idejam pangermanstva, zgrešen, zlasti v svetu, ki želi izločiti nacionalizem«. S temi besedami se popolnoma strinjamo in bi se strinjali še bolj. ko bi De Gasperi besedo kNEMCIJAd zamenjal z besedo «ITALIJA)), zraven pa še pripomnil, da v Italiji niso le izpustili najhujših vojnih zločincev, kot Graziani ali Borghese, temveč so zločince, ki so svoje najhujše zločine proti človeštvu počenjali v Jugoslaviji, celo odlikovali (kot Gambaro) ali postavili za člane vlade (kot Marazzo), ne pa jim samo omogočili beg (kot Roatti). Dodati bi moral še to, da pojmovanja, o katerih so žalostne izkušnje preteklosti že izrekle svojo sodbo, v Italiji oživlja sama italijanska vlada in izsiljuje njihovo uveljavljanje tudi v Trstu. Nam pa naj De Gasperi prizna pravico do zaskrbljenosti, ki jo opravičujejo dogodki. gg fe/\ ODKOPOK. MARŠALA TITA ISA RIMSKO IZSILJEVANJE »Dovoli smo žrtvovali in ne damo niti pedi ved!“ Prihodnje leto nova konferenca Commonweaitha LONDON. 17. — Nocoj so potrdili, da bo Churchill odpotoval med polovico februarja in začetkom marca v Washing-ton. da se sestane z generalom Eisenhowerjem. Spremljala ga bosta zunanji minister Eden in finančni minister Butler. Churchill je danes popoldne potrdil v spodnji zbornici, da bo nova konferenca držav Britanske skupnosti v Londonu takoj po kronanju kraljice Elizabete. V londonskih političnih krogih so mnenja, da bo ob tej priliki Churchill poročal o svojem morebitnem potovanju v ZDA in o svojih razgovorih z Eisenhowerjem. Na dnevnem redu bodo verjetno v prvi vrsti vprašanja zunanje politike in obramb,}. Zahvalna brzojavka tuniških sindikatov jugoslovanskim sindikatom BEOGRAD, 17. — predsednik glavnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je prejel danes od pomočnika glavnega tajnika Splošne tunizijske zveze dela pismo naslednje vsebine; «Najiskreneje se Vam zahvaljujem za brzojavko, ki ste nam jo poslali v zvezi z zločinskim umorom našega junaškega sindikalnega voditelja Ferhata Hašeda. izguba našega voditelja lahko samo utrdi našo odločno voljo, da nadaljujemo z borbo za PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — is. decembra 1952 Danes. Četrtek 1». decembra Gracijan, Ljubonega Sonce vzide ob 7.41 ‘n »tone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 9.13 in zatone ob 17.43. Jutri, petek 19. decembra Darko, Uglješa samo v pr GORICA, 17. — Štiri leta je kominformističm poslanec Beltrame prejemal honorar, do katerega so mu pripomogli slovenski napredni glasovi. Toda vsa štiri leta se ta človek v italijanskem parlamentu ni spomnil na slovenske pravice, za katere je imel toliko pohvalnih in lepih besed v času Volilne kampanje za državne volitve leta 1948. Ko pa so se bližale sedanje volitve v goriški občinski svet, se je po štirih letih spomnil, da je zopet prišel čas, ko je treba napraviti nekaj reklame predvsem sebi m potem še njegovi komin-formistični partiji. Zato je Beltrame poslal parlamentu zahtevo, ki jo je podpisal sam in še nekateri drugi komtnformisti. «DeIo» je takoj pohitelo in jo na sam dan občinskih volitev objavilo, da bi tako napravilo v zadnjem trenutku nekaj reklame raztreskani kominformističm barki, v njej je rečeno, d« podpisani «vprašujejo javnega ministra, kaj namerava ukreniti v smislu d. člena ustave italijanske republike za čimprejšnjo juri-dično, moralno in materialno dokončno ureditev državnih osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Ob tej priliki podpisani opozarjajo, da b’ se moralo t6 vprašanje rešiti na tak način, kot se je rešilo vprašanje uzakonitve šo’ z nemškim učnim jezikom. Podpisani poslanci: Lozza, Beltrame, Luzzaton. Nič manj prostora nismo posvetili Beltramovi izjavi v našem listu kot kominformi-stično glasilo partije, ki ga je poslala v Rim zastopat interese slovenske manjšine. Prav toliko poudarka smo mu dali kot »Deloti in morda še več, ker naš list čita najmanj desetkrat toliko ljudi kot njihovega. To pa smo napravili zato, da bodo naši ljudje in vsi tisti, ki še mislijo, da jih bo Beltrame s svojo kommformistično partijo rešit vsakodnevnih narodnih in socialnih krivic, spregledali. Štiri leta je Beltrame čakal na zgornjo izjavo in še po štiriletnem pripravljanju bi je kmalu ne napisal ob pravem času, kajti «Delor> jo je utegnilo komaj objaviti na tam dan volitev: *' Kominformištičngij,, partija je zaradi šovinistične vzgoje in miselnosti vodilnih italijanskih partijskih funkcionarjev v Gorici pridobila glasove naprednih Slovencev. Toda to je bil poslednji poduk slovenskim naprednim ljudem. Odslej dalje naj nikar ne mislijo, da bodo še kdaj prelisičili slovenskega človeka, da bo oddal svoj glas tako nepreudarno in da od tega ne bo imel nobenih koristi. Zapeljani slovenski kominformisti že uvidevajo svojo zmoto in so zaradi šovinistične, kominformistične politike do Slovencev, ki je enaka politiki italijanskih šovinističnih strank, na decembrskih občinskih volitvah glasovali proti kominformi-stični partiji, to se prav! proti njeni šovinistični politiki. To je icile začetek, kajti slovenski človek na Goriškem ima v sebi največ naprednih elementov, ker je občutljiv ne samo za socialno ampak tudi za narodno izkoriščanje in zapostavljanje. Ni daleč dan, ko bodo tudi zapeljani pošteni Italijani, zlasti najnaprednejši in revolucionarni del italijanskega ljudstva, to je delavski razred, spoznal zmotno politiko kominformistične partije, njeno zmotno politiko do delavca v tovarni in kmeta na njivi, njeno nepravilno politiko do delovm inteligence, podrejanje naprednega dela italijanskega naroda interesom ruskega imperializma. Takrat bo odbila njihova ura, kot je že odbila v številnih evropskih državah, Delovne množice bodo nastopile zmagovito pot socializma tudi v Italiji, in pahnile proč klerofašizem in kominformi-zem. volilne: iunii issi-deceiber 1952 l olilno geslo >seh italijanskih strank je bilo sovraštvo do Slovencev, njihov cilj pa odvzeti Slovencem sedeže v goriškem občinskem svetu Davčni seznam na vpoqled GoriSki župan sporoča davčnim interesentom, da bo dvajset dni na vpogled na občinskem davčnem uradu (Ul, Crispi Jt. 5) seznam raznih sprememb davkoplačevalcev z nestalnimi dohodki, Jci so podvrženi družinskemu davku za leto 1952. Interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah. GORICA. 17. — Primerjava pokrajinskih volitev junija leta 1951 s sedanjimi občinskimi volitvami nam pokaže določene spremembe razmerja sil tako med italijanskimi šovinističnimi strankami kakor med kominformistično Togliattijevo in Nennijevo partijo ter slovenskimi skupinami. Pri tej primerjavi ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da so italijanske šovinistične stranke, začenši pri krščanski demokraciji pa vse do novopečenih ezulov in monarhistov, postavljale v svoja volilna gesla italijanski šovinizem in sovraštvi! do Slovencev in Jugoslavije in da se je njihov način propagande videl iz pro- izbrišejo Slovence kot goriške | decembrskih občinskih volit- mescane. Kot so tržaške občinske volitve dokazale, da je v takem načinu italijanske iredentistične in šovinistične propagande iskati leglo iredentističnih in fašističnih strank in pogoj njihove nenehne krepitve, tako so tudi sedanje volitve v Gorici to potrdile. Goriški fašizem pri MSj ni utrpel, Jcljub manevriranju krščanske demokracije in kljub pomoči vsakovrstnih državnih varnostnih ustanov, toliko izgub. da bi lahko govorili o njegovem nazadovanju, ampak lahko govorimo samo o njegovem utrjenem položaju. Kajti fašisti pri MSI so na pokrajin- glašanja pomena volitev, ki naj | skih volitvah dobili v goriški dokažejo italijanstvo Gorice in 1 občini v celoti 3.851 glasov, na ZASLIŠEVANJE PREBIVALSTVA BREGA IN FLIPANA Večina ot iki on i!a pod pis zapisn ika 12. decembra je republiški | ja in tvrdke in 1000 lir z? piokurator sodišča iz Tolmez- manjše tvrdke, za skupno zasliševal okrog 30 Vsote denarja naj interesen- oseb iz vasi Breg in Flipan. Med temi je bilo tudi kakih 10 žen. Zasliševanje je bilo n« uradih občine zaradi velikega števila zaslišanih oseb. Vse to se je dogajalo zato, ker so karabinjerji napravili zapisnik, v katerem stoji zapisano, da je prebivalstvo vrnilo volilna potrdila ker so ga nekatere osebe prisilile k temu ter potrdila pobirale od hiše do hiše. n, Med zasliševanjem so vsi iz- : Dl’ razili voljo ljudstva, ki je enot-j GORICA. 17. ______ na in ki je prišla do izraza , cev za goriško pokrajino "pri- ti vložijo na Zvezi trgovcev, ki bo darovalcem izdala potrdilo o sprejemu denarja, njihova imena bodo pa javili v mestnem časopisju. Zveza še enkrat toplo pripo. roča, naj trgovci pričnejo čim-prej s prispevki, ker bo odbor za zimsko pomoč brezposelnim izplačeval podporo pred božičnimi prazniki. vah pa so jih dobili 3.560, torej približno 300 manj Teh tristo glasov je šlo na listo beneškega leva (ezuli), ki je v celoti dobila 848 glasov in za monarhiste, ki so na prejšnjih volitvah nastopili skupaj s fašisti, in ki so dobili 1.007 glasov. iz števila glasov MSI, ezulov in monarhistov, katere vse skupaj druži močnejša ali šibkejša fašistična misel, se vidi, da so fašisti po teh organizaci. jah in strankah celo zelo močno porasli. Nekateri skušajo dokazati nepolitičnost ezulske liste in njihovih volivcev. Mi pa jim povemo, da so oni zelo politični in da bi v primeru u-maknitve beneškega leva in monarhistične liste nekdaj kasneje imeli v Gorici opravka po sedanjih podatkih z nekaj nad petimi tisoči efektivnih fašističnih glasov. Krščanska demokracija je bd 11.512 glasov pri pokrajinskih volitvah izgubila a^oli 2.000 glasov in jih ima sedaj samo se 9.527. Gre torej za izgubo tistih dveh tisočev, s katerimi sr se obogatili organizirani in neorganizirani fašisti pri MSI ter ezuli in monarhisti. Njen padec je naraven in nujen kajti goriški ljudje vidijo, da vodilna stranka v Gorici, krščanska demokracija, ni ure. sni-jfla teženj delovnega in izkoriščanega ljudstva po zaposlitvi in po izboljšanju njihovega socialnega položaja. Cesar krščanska demokracija ni uresničila v državnem merilu, tega tudi gorička podružnica ni megla uresničiti. Toda posledica ultrašovini stične politike z namenom iz- Zveza trgov- | brisa"ja slovenskih glasov ni i ('nfCn I n C* rt rt rt n rt r, f rt v\ rt prav pri zadnjih volitvah. Se enkrat so zanikali vse, kar so napisali v zapisniku karabinjerji. Po končanem zasliševanju so odklonili da bi podpisali -a-pisnik. In to zaradi izkušenj, k jih ljudstvo Beneške Slovenije ima v zadnjem času prav z zapisnikom o tej zadevi, in k’ so ga podpisali ljudje, ki ne razumejo dobro italijanščine in tako niso vedeli, kaj so podpisali. S tem so pokazali, kako malo lahko zatipajo oblastem. Nekaj oseb je na pritisk uradnikov zapisnik vendarle podpisalo, ker so se pač bale, da bi z odklonitvijo prišle v nasprotje z zakonom ter se bale posledic. Vendar pa je večina odklonila podpis, kljub zatrdilom, da ni v zapisniku ničesar, kar bi lahko škodovalo podpisnikom in kljub pritisku, ki so ga nanje izvajali. Zaključni pregledi volilnih rezultatov GORICA, 17. — Na volišču št, 1 v Ul. Cappuccini je o-srednja volilna komisija pod predsedstvom svetovalca dr. Storto in sodnika dr. Salisa nadaljevala včeraj in danes s pregledovanjem podatkov, ki jih je zbral v ponedeljek občinski volilni urad. Pri štetju glasov je prišlo do pomote pri listi ezulov in DFS. Pri dokončnem štetju je odbor ugotovil, da se podatki ne skladajo s tistimi, ki jih je dal občinski volilni urad. Lista DFS je dobila, kot so kazali zapisniki 40 volišč, 1485 glasov in ne 1523, kot je bilo objavljeno. Po ponovnem pregledovanju ob prisotnosti dveh zastopnikov liste DFS so končno ugotovili napako, ki je tičala v tem, da so na volišču št. 3 v Ul. Randaccio beležili namesto 40 glasov za DFS samo 2 glasova. Tako se je vsa zadeva razčistila. Danes popoldne pa je komisija pričela s pregledovanjem preferenčnih glasov, na podlagi katerih bodo imenovali 40 izvoljenih svetovalcev. poroča delodajalcem, naj izplačajo trinajsto plačo oziroma božično doklado svojim nameščencem 20. decembra. Kot znano, odgovarja trinajsta plača ali božična doklada enomesečni plači, to je plači, ki jo je prejel nameščenec v mesecu novembru. in ftumol&tu dnmnih! Zahvala župana goriškim frgovcem GORICA, 17. - Goriški župan sc-, je v pismu, ki ga je naslovil pi-edsedniku Zveze trgovcev g. Linu Mattioniju, najtopleje zahvalil Zvezi in vsem goriškim trgovcem, ki so prispevali z raznimi darili k uspešnemu zaključku srečolo-va v prid zavodu «Oddone Lenassin. Poziv trgovcem pes upml deklico GORICA, 17, — Včeraj popoldne je šla 8-let.na Anamarija Brešan iz Podturna 23 k neki svoji prijateljici. Med igro je neki pes planil na malo Anamarijo in jo ugriznil v obraz in levo roko. Na jokanje deklice so pritekli sosedje, ki so nemudoma poskrbeli za njen prevoz v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki obvezali rani na obrazu in roki. Ozdravela bo v 5 dneh. Prepoved uvažanja mesa in mesnih proizvodov iz FLRJ GORICA, 17. — Zveza kmetovalcev je posredovala pri vladnih organih za izboljšanje situacije v zvezi z znižanjem cen živini, ki so jo prosto uvažali predvsem iz Jugoslavije. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je odgovorilo, da so zopet pričeli z izdajanjem uvoznih dovoljenj za govedo iz Jugoslavije. Ministrski odbor je nato določil, da ne bodo ob- za zimsko oomoč brezposelnim novili dovoljenja za uvažanje mesa in mesnih proizvodov, in GORICA, 17. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino se obrača do vseh trgovcev, naj prispevajo tudi letos kot ostala leta h kampanji za zimsko pomoč brezposelnim. V ta namen navaja, kakšna naj bo višina prispevkov, in sicer: trgovski delavci; polovico dnevne plače; trgovci; 1000 lir za vsakega nameščenca in nato 3000 lir za večja podjetja, 2000 lir za srednja podjet- je odbil razne prošnje za začasen uvoz prašičje masti. privedla samo do porasta pro-fašističnih strank in organizacij, ampak tudi do oslabitve osnove socialnih demokratov. Pri pokrajinskih v-olitvah lani so dobili 2 650 glasov, sedaj pa jih imajo samo še 1.919. Tega je kriva njihova državna politika sopotništva z večinsko vladno stranko, njihova premajhna odločnost pri reševanju socialnih vprašanj in vnašanje šovinističnega italijanskega duha >7 njihove vrste po zaslugi vodilnih socialdemokratov. Zaradi naVedfenili- efektivnih taktičnih političnih napak niso ti ljudje uspeli. pridobiti italijanskega dela članstva kominformistične partije, ki je nezadovoljno s politiko sindikatov in partijsko linijo. Zato pa je Demokratična fronta Slovencev v Italiji pobrala kominformistični partiji na vaseh, zlasti v Standre-žu in v Pevmi. kjer so kominformisti izgubili, okoli 100 slovenskih glasov. Kominformisti so od 1.715 glasov padli na 1-494 glasov Demokratična fronta Slovencev v Italiji je imela lani 1.570 glasov, letos pa jih ima 1.523. Pridobila je SDZ- od 1.502 na 1.542 glasov. Demokratična fronta Slovencev v Italiji je nazadovala na mestnih volišoih, medtem ko je po vaseh v Standrežu in na volišču v Pevmi, kjer so glasovali tudi zavedni Oslavci in Stmaverci. nekoliko glasov pri-dobila, V mestu se je okrepila SDZ. Okoli sebe je zbrala zlasti trgovski sloj malomeščanstvo, in uradništvo ki je iz tradicionalnih in drugih razlogov vezano na klerikalno reakcionarno kasto ter je rajši oddalo zanjo svoj glas, kot da bi izrazilo simpatijo z delovnim ljudstvom okoliških vasi in svobodnim slovenskim narodom. Obstajajo objektivni razlogi za malenkostno spremembo razmerja sil med dvema slovenskima organizacijama, prav tako pa obstajajo objektivni vzroki in razlogi za konstantno enako število slovenskih volivcev, ki se suka okoli števila 3.000, čeprav je vsem znano, da živi v Gorici še na tisoče slovenskih služkinj in gospodinjskih pomočnic pri italijanskih družinah, ki niso volile slovenskih organizacij, da živi v Gorici ie vedno na stotine Slovencev, ki pravijo, kot neki nezaveden Slovenec: «Volil bom krščansko demokracijo, ker ona vse premagala in da je |e mnogo izkoriščanih ljudi naše narodnosti, ki sploh niso volili, kar je splošno in od vseh goriških krogov priznano dejstvo po sedanjih volitvah. Navedeni padci in porasti nekaterih strank, zlasti padec krščanske demokracije v korist MSI-jevcev, ki imajo sedaj brez monarhistov nad 3.500 glasov, so utemeljeni, ker število volilnih upravičencev in odstotek volivcev ni različen. Lani je bilo v goriški občini 26.953 vpisanih volivcev, od katerih je volilo 23.580 volivcev ali 8470 odst.; letos pa smo imeli 26.928 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 23.274 volivcev ali 86.50 odst.. DOLINA REZIJE. RAZMERE V BENEŠKI SLO VEIVI)! Požar v Pedrožl razburil vso vas Za gašenje izpraznili rezervoar in vaški vodnjak - Vaščani iz Podcerkve nosili v Pedrožo vodo v vedrih 20 minut daleč po rebri - Gasilci ne morejo v vas, ker ni ceste Za objavo božičnih ^0^ in novoletnih VOŠČil kličite telefonsko štev. 33 82 Uprava Primorskega dnevnika Ker se ravnateljstvo z zahtevami uslužbencev pri mestnem avtobusu ne strinja bodo ti stavkali. Izražamo svojo globoko solidarnost s stavkajočimi in jim želimo popoln uspeh. GORICA, 17. - Jutri v četrtek bo stopilo v stiriurno stavko osebje avtoprevozne družbe Ribi. Zaradi stavke ne bodo vozili mestni avtobusi od 7. do 9. in od 19 do 21 ure. Kot je znano, je do zaostritve med uslužbenci avtopre-vozniške družbe Ribi in nje- .. mm vodstvom prišlo že pred Nesreča Dri igri košarke meseci, ko so delavci in usluz- ! a benci zahtevali od vodstva, da GORICA, 17. Zaradi rane jih na podlagi zakonskega na ^esni roki, ki si jo je pri-ukrepa štev. 628 od 24. junija zadel Preteklo soboto pri igra-1952 izenačijo z uslužbenci nJu košarke, je moral danes cestnih železnic ter izenačijo 1 zjutraj v mestno bolnico 15-njihove pravne in zavaroval- letni dijak Marjan Pirolo iz ne pravice Ta zakon namreč Dl. Zorutti 25. V bolnici so določa, da se morajo pravice zdravniki po pregledu ugoto-uslužbencev nekega podjetja vili, da si je pri igri zlomil ki zaposluje nad 25 oseb, kot prvi členek prstanca desne je to pri Ribiju, izenačiti s : roke. Ozdravel bo v 25 dneh, pravicami uslužbencev pri I če ne nastanejo kakšne kom-tramvaju. jplikacije. Prejšnji teden je nastal požar v hlevu Ernesta Zusina pri Bernjoluti na Pedroži. Ogenj se je pojavil v zgodnjih jutranjih urah in se počasi širil na senik. Sele pozneje so ljudje zapazili dim, ki se je vlekel iz senika in poklicali na pomoč. Toda plamen se je začel širiti že na sosednji senik, ki je last Karla Simoniča. ,V kratkem času je uničil dvema gospodarjema hleva in senika, ki sta bila dobro naložena s senom. K sreči so živino še lahko pravočasno rešili. Vzroki požara niso znani. Ljudje ugibajo in menijo, da je morda kdo odvrgel ogorek cigarete ali pa so domači zjutraj, ko so delali v hlevu imeli oljenico in je z nje padla iskra, ne da bi videli. y Pedroži namreč ni elektrike. Ljudje so, preplašeni, da se ,bto ogenj razširil tudi na osta-lii poslopja v vasi, npklicali na pomoč tudi vaščane iz Podcerkve; ognjegascev niso mogli, ker ni ceste, da bi se lahko pripeljali z gasilnimi napravami. Edino sredstvo, ki ga ima jo ljudje za gašenje ognja, je vedro. Za gašenje pa je treba dosti vode in te v naših krajih ni dovolj niti za vsakdanjo uporabo. V vasi imajo vodnjak, v katerega se steka voda s streh, toda ta je bil kmalu izpraznjen. Vodovod, ki vodi v vas, pa je tako šibak, da voda iz njega komaj curlja. Ko so klicali na pomoč ljudi iz Pod-cerkve* so jih opozarjali, naj prineso s seboj vodo. To pa seveda ni lahko, saj je v Pedrožo najmanj 20 minut rebri. Ker je pri gašenju zmanjkalo vode, ogenj pa ni ponehal, so bili ljudje v velikih skrbeh. Zato so ljudje sklenili, da vde-rejo v rezervoar, ki je blizu vasi, ključ pa imajo v Fojdi. S to vodo se je vaščanom posrečilo pogasiti ogenj. Iz tega opisa vidimo, kakšne razmere vladajo v Beneški Sloveniji. _ Skoda,^ ki jo je povzročil požar, znaša okrog 400.000 lir. Nov vozni red na mestnih avtobusnih progah GORICA, 17. — v nedeljo 14. decembra je stopil v veljavo nov vozni red mestnih avtobusov ki ne vsebuje znatnih sprememb razen na progi jt. 8 glavni kolodvor-Povma. Proga »t. l — glavni kolodvor — severni kolodvor. Ob delavnikih: odhodi z glavnega kolodvora; 5, 5,40, 6, 6.20, 6.30, 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25, (do 20.02 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20, 20.30, 20,40, 20.50, 21.02. 21.15, 21.30, 21.45, 22, 22 20, 22.40, 23.20, 24, Odhodi s severne postaje; 5.15, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.05, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42, (do 20.02 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, 21.02, 21.10, 21.20, 21 30, 21.45, 22, 22.20, 22.40, 23, 23.40, 0.15. Ob praznikih; odhodi z glavnega kolodvora; 5, 6.40, 6, 6.20, 6.40, 6.45, 7. 7.15, 7.25, (do 20.50 vsakih 8 minut) 21.02, 21-15, 21.25, 21.35, 21.45, 22, 22,15, 22.30, 22.55, 23 20, 24. Odhodi s severne postaje: 5.15, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7,20, 7.30. 7.42 (do 20.50 vsakih 8 minut) 21.02, 21.10, 21.20, 21.35, 21.45, 22, 22.15, 22.30. 22.45, 23, 23.10, 23.40, 0.15. Proga št. 2 — glavni kolodvor — umobolnica Odhodi z glavnega kolodvora: 7.50, 9, 13.55, 16, 17.30. Iz umobolnice: 805, 9.50, 15.10, 16.30, 17.50. Proga št. 3 Travnik-Standrež-Sovodnje:Rubije. Ob delavnikih: s Travnika proti Standrežu; 7,30, 8.15, 8.40 10, 11, 12.40, 13.30, 15.20, 16.40. 18, 19.10, 19.50. Odhodi s Travnika proti Sovodnjam: (ob 6.45 z glavnega kolodvora) 7.30, 8.15, 11, 11.30, 19.10, Odhodi iz Standreža: 7.10, 7.40 8. 9, 10.20. 11.40, 13.15, 14.40. i5.50. 17 20, 18.20, 19.40, 20.0.5. Odhodi iz Sovodenj; 7, /.50 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob praznikih: odhodi s Travnika proti Standrežu; 8.30, 10, 13, 14. 15, 16. 17, 18, 19, 20, 21. Odhodi s Travnika proti Sovodnjam: 14, 15, 17, 20. Odhodi iz Standreža: 8.50, 10.i5, 13.40, 14.40, 15.30. 16.30,' 17.30, 18.40, 19.30. 20.40. 21.15. Odhodi iz Sovodenj: 1430, 15.30, 17.30, 20.30. Proga št, 4 — Travnik-Loč-nik. Ob delavnikih: odhodi s Travnika: 7.10, 7.50, 8.40, 11, 12.15, 12.40, 13.15, 15, 17, I8.I0! 19.15, 21.30*). Odhodi iz Ločni-ka; 7.30. 8.10. 9, 11.30, 12 35, 13 14.10, 15.15, 17.30, 18.30. 19.30, 22. Ob praznikih: odhodi s Travnika: 8 45"). 12 40»), 13.30, 14.20. 15**), 16.10, 17. 18*). 1P.10. .20**). 20.40*). -21.40*); 23.-0»), Odhodi iz Ločnika: 9.30, 13.10. 14 14.40, 15.50«), 16.3Q, 17.30, 18 50*”), 19.30, 20.50**). 21.10. 22.10, 0.10. *) Odhaja z glavnega kolodvora. *'*)' Vozi do Koprive in nazaj. Proga št. 5 — Travnik-poko-pališče-aerodrom. Ob delavnikih: odhod s Travnika: 6.40. 7.30, 9, 11, 13.20. 15.30*), 17.40, Odhodi z aerodroma: 7, 8, 10, 11.30, 14.40, 16.30**), 18.15. Ob praznikih: odhodi s Travnika 10*), 14, 15.30*), 18. Odhodi z aerodroma 11**). 15, 16.30**), 18.30. *) do pokopališča. *») odhodi s pokopališča. Proga št. 6 — glavni kolod-vor-Stražice. Ob delovnikih: odhodi z glavnega kolodvora; 6.45, 7.45. 8.20, 9, 10, 10.50, 12.10, 12.50, 13.55, 14.45, 16.20, 17.30, 18.30, 19.15, 19.55. 20.40. Odhodi iz Stražic; 7, 8, 8.40, 9.30, 10.20, 11.15, 12.30, 13.20, 14.20, 15.10, 16.35, 18, 18.50, 19.35, 20.15, 21.05. Ob praznikih: odhodi z glav-nega kolodvora: 8, 8 50, 10.50, 12.40, 13.55, 14.45, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.15, 19.55, 20.35, 21.30. Odhodi iz Stražic; 8.20. 9.30.'ll.20, 13.15. 14 20, 15.10. 16. 16.55, 18, 18.50, 19.35, 20.15, 21.05, 22. Proga št. 7 — glavni kolod-vor-Podgora. Ob delavnikih: odhodi z glavnega kolodvora: 7, 8, 11, 12.30, 13.20. 14.50. 17.40, 19.15, 21.30. Odhodi iz Podgore; 7.30, 8.45, 11.35, 12.50, 14.15, 15.15, 18.10, 20, 22.10. Cb praznikih: odhodi z glavnega kolodvora: 8.45, 12.40, .13.55*15. 16. 17, 18. 19.15 2fc40*X, 21.40»), 23 20*) Odhodi'iz Pod-' gore 9.43, 13.15, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 20, 21.20. 22.20, 0.20. *) Vozi do Ločnika in nazaj. KINO VERDI. 17: «Prišel je ženini) B. Crosby. VITTORIA. 17: ((Zvoki ob zatonu«. R. Mirand. CENTRALE. 17: «Samo bog lahko sodil), Fernande!. MODERNO. 17: ((Tržaško de-kle», C. del Poggio. kratke; vesti iz beneških vasi Brdo Pisali smo že, da je odšlo za delom v Južno Italijo več gozdarskih delavcev, kjer bi zaradi vremenskih prilik laže delali pozno v zimsko sezono. Ti ljudje so se morali vrniti domov* ne da bi jim tvrdka, ki jih je sprejela na delo, izplačala zadnje mezde in uredila razne dokumente kot na pr. izkaznico socialnega zavarovanja. Po dolgem času je družba končno uredila zaključno izplačilo delavcem, ki je pa mnogo nižje, kot je bilo v pogodbi. Zal, so v naši pokrajini taki primeri pogosti. Treba bi bilo imeti pravo sindikalno organizacijo, da bi se delavci lahko borili z vsemi, ki jih hočejo izkoriščati, Podbonesec Za novo cesto, ki je v načrtu, in ki bi vezala Kal s Črnim vrhom, je predvideno 36 milijonov lir. Ta cesta zanima predvsem prebivalce doline Nadiže. Pokrajinska uprava je prikazala potrebo njene gradnje ministru za delo Aldi-siu, to pa zaradi tega, ker je važna z vojaškega gledišča. Spričo tega bo ta načrt verjetno kmalu uresničen. Civilni urad je poudaril, da bi bila ta cesta res koristna, posebno če bi jo podaljšali do odseka Zapotok. Za ta del ceste bi potrebovali še 50 milijonov lir. Tudi to bodo verjetno iz- in prometnih zvez je povezanost gorskih vasi otežkočena. Nekatere majhne vasi so čisto odrezane od sveta. Tako je tudi Breg, o katerem smo zaradi neuspelih volitev toliko pisali, odrezan od ostalih vasi. Popolnoma blokirana je Uče-ja. Ta vas leži v Soški dolini in spada pod občino Rezijo, zvezana pa je predvsem s Tersko dolino. Iz te {loline se pride tja čez sedlo visoko 853 metrov. Cesta je zelo široka, sicer pa slabo vzdrževana. Vendar pa je prej dvakrat tedensko vozil avtobus v Uče-jo. Te dni avtobus ne vozi, prav tako pa je prelaz neprehoden, saj leži na njem okrog pol metra snega. Zveze z Rezijo so popolnoma pretrgane. Tja lahko pridejo iz Učeje le peš in še to z veliko težavo. Tudi v dolini Karnahte je močno snežilo in vse prometne zveze so otežkočene. Sicer snežne razmere še niso tako obupne, kot so bile lani, vendar pa so ljudje zaskrbljeni. Smo šele v začetku zime in marsikatera gorska vas že občuti njene posledice. Poleg tega je i\ebo zastrto z nizkimi in temnimi oblaki, ki obetajo še dosti snega. Zaprta cesta GORICA, 17. — Goriško županstvo sporoča, da zaradi peljali, saj kadar gre za voj a- ! nujnih popravljalnih del na ’ ne gledajo na žeiezniški progi Gorica - Ru- ške objekte milijone. Učeja odrezano zaradi snega V nedeljo 14. decembra |e sneg močno pobelil Beneško Slovenijo. Zaradi slabih poti bije bo podvoz pri 34-351 km, ki veže državno cesto v Trst s Standrežem, zaprt za vsak promet danes, 18. decembra. Nadalje sporoča, da bo zaprt za promet tudi del Ul. Nizza med Ul. Maniacco in Korzom Verdi še danes in jutri. Proga št. 8 — glavni kolod-vor-Pevma. Ob delavnikih: odhodi z glavnega kolodvora: 7.15, 8, 9.15, 11, 12.30, 13.55. 17.30, 18.30. Odhodi iz pevme: 7.40, 8.45, 10, 12, 13.10. 14.40, 18, 19. Ob praznikih: odhodi z glavnega kolodvora: 14, 15, 16. 17.30, 18.30, 19.30. Odhodi iz Pevme: 14.30, 15.30, 16.30, 18, 19, 20. EKSKURZIJA SLOUENSKi H SOLNIKOV Zveza prosvetnih delavcev vabi vse slovenske učitelje na ekskurzijo s pedagoškim in zabavnim programom, ki bo v dneh 28., 29. in 30. decembra t. 1, v, Ljubljano. . Prijave se. sprejemajo na -sedežu Zveze v Ul. Roma - .15 do petka ,19. t. m. do 18. ure. Ekskurzija je namenje-)^di- liospiuraniu na ' ljubljanski vadnici. Ne pozabimo, da- je letos »Dijaška Matica« izdala stenski, namizni in beležni koledar, katerega dobiček je namenjen slovenskemu dijaku. DANES 18. t. m. ob 16. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. JUBILEJNA LUTKOVNA PREDSTAVA ob peti obletnici delovanja lutkovnega odra. Na programu bodo: Pavliha in policaj, Ku^ek In muca in Laži. Vabimo otroke, da se udeležijo predstave kjer bodo videli in slišali marsikaj poučnega in koristnega. Proslavili bodo petletno delovanje njim tako priljubljenega lutkovnega odra. JJ Drama MllQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 18. decembra ob 20. uri gostovanje v NABREŽINI z Budakovo dramo METEŽ"; štirih' dejanjih { Spisal: Pero Budak Prevedel: prof. Ivan Savn Režiser: Ljudevit Crnobor Scenograf: Jože Cesar Za mladino neprimerno! V soboto 20. dec. 19« ob 20. uri gostovanje v ŠKOFIJAH s Kreftovo dramo ..CELJSKI GROFJE" V nedeljo 21. ob 16. uri gostovanje v ŠKOFIJAH s Kreftovo dramo »CELJSKI GROFJE” PROSVETNO DRUSl^0 (iIGO GRUD®** V NABREŽINI priredi _ v soboto 20. t m- ob v društvenih prosto CANKARJEV VECHR pri katerem bodo s0<‘e. lovali tržaški visokošoi« in nabrežinski srednje šolci z uvodno besedo, tf" ;itacijami in čitanjem *z Cankarjevih del. Predvajan bo film «Ivan Cankar«. Slani društva so vljudno vabljeni na kulturni večer, kjer nas bo naša mladina seznanjala z ve-likim Cankarjem. ADEX iZLjU 24., 25., 26 DECEMBRA TRIDNEVNI tZL LJUBLJANO^ 31. DECEMBRA1^ IN 1. JANUARJA 1- v DVODNEVNI iZLKi POREČ ROVINJ PUL0 4. JANUARJA 1953 ENODNEVNI IZLET ŠK0CIJAN POSTOJNO KOMEN ___________ 5. IN 6. JANUARJA DVODNEVNI IZLET ILIRSKO BISTRIC0 PIVKO (Št. Peter na Vpisovanje do 20. 0 bra pri «Adria-E5tP Ul. Fabio Severo tel. 29243. v- , Citatelji in naročniki »kle-ifc Uprava »PKIMORsKUGA DNEVNIKA4* je nila darovati tistemu, ki postane nov n®r‘>c0 pred 1. januarjem 53, ali kdor poravna c^°^et0 . naročnino za 1. 1953, v znesku L 3200.- vn*Pr | pred 31. januarjem 53, eno naslednjih 1. SLOVhlSSKh rSARODbb 2. France Bevk: IZBRAtSI SPISI* 1 de' 3. Jože Pahor: HODIL HO ZE^ljJI SE KAŠI 4. FranŠijanec: ALBER1 SIRU 5. Feigel-Nanut: BENEŠKA SLOVENJ A Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO v Italiji. -- Uprava »PRIMORSKEGA DNEVNIKA” SILVESTROVANJE V OPATIJI OD 31. DECEMBRA 1932 DO 1. JANUARJA 1953 Program: v dvorani hotela Kvarner 31. bra 1952 silvestrovanje in 1. januarja 1953 festival nar nih plesov s sodelovanjem folklorne skupine iz Za* Vpisovanje do 20. decembra pri aA.^ia ' ExpreSSC' , Ul. fabio Severo 5-b — tel, 29243. , 1 PRIMORSKI dne v.n ik — 3 — 18. decembra 1952 Helen Kim nam žena Kor ej ska ena svojega »as Kakšno je bilo življenje že-!'e Koreji preden je priče-». divjati vojna? Kakšne skr-p1 !n težave je imela gospa , 0n8son-Lee? Na ta vprašanja je odgovorila gospodična He-n Kim, predsednica Univer-htetnih žena v Seoulu na.islavnejših toda. Kaše 'štiritisočletne tradicija se danes živijo, je pojasni-Sospodična Hellen Kim. Pri so žensko od nekdaj ime-manjvredno bitje. Narav-ost presenetilo me je, ko sem j 6 ’ v Parizu zakonca j*Vno hodita pod roko. Na Ko-i s^°Pa žena tri metre za st fm- Moža so ji določili ars>: le redko katero dekle : v^he mladeniča, ki ga ji je “tjda mati. Pongson Lee se je poročila devetnajstim letom, njene-Na ie hilo tedaj- 22 let. da t ei* se zgodaj ženijo, tako uresničijo velike sa-* vseh; imeti najprej sina., tnu nato sledi povprečno ^^het ali šest bratov in se Lee ne sme pokazati l®žav, niti ne svojega . ®:3a. Gospod Lee, ki je po cev r*k'č, je po več mese-v odsoten. In vendar bi gr-" Pogledal, če bi se mu žena ju Vmttvi drznila z blestečim fak t01 V ožeh Priteči naproti: da k ga mora v kuhinji ne ni« 1 st°pila le za korak proti Up ^-imii Leejeve družine a" ?lve skupaj: mož živi s s volni 1 .starejšimi sinovi, žena t 1 ajsimi otroci; vsak zakonec loče SV0^e Posebno stanovanje, ea no eno od drugega, pač pa So fr?ven drugega. V mestih im • ® Zgrajene iz lesa in L,aj0 iamasto streho iz ope- 2 ■ P,0 vaseh pa so zgrajene v L.®‘Ji in so pokrite z riževim “‘Lem «o Korejska hiša je ved-1 nizka in postavljena v cve- vrt. Zato se Seoul, korej- toči Prestolnica z 1.500.000 prs "!»lci, razteza v nedogled. t ,.elike težave povzroča de-ph njena preobljudenost tremi leti je štiri milijo-e Korejcev sklenilo, da je če prekoračijo gore se zatečejo na jug, pa če ?rav tam prebiva že 20 mili-ionov ljudi, Temu je bila kri va izredna gneča ljudi, ki je izzvala preobrat v njihovih Ul tradicijah: hiše so postale večnadstropne in odtlej je postalo družinsko življenje' zaradi pomanjkanja prostora bolj skupno. Gospa Lee pravi, da te življenje pri njih drago. Za kilogram riža plača 115 venov, za običajno obleko 1.800 yenov. skromna hotelska soba stane 1200 yenov, njen mož pa zasluži na mesec povprečno 2.000 yenov. Ona ne pije čaja: zadovolji se s pijačo, pripravljeno iz praženih riževih zrn. Kuha zelo začinjeno in na olju. Po policah v trgovinah je polno stekleničk kolonjske vode in polno doz kaviarja, zaman pa bi iskala par čevljev Ničesar več ne dobiš za obleč. Korejke ne morejo mnogo izbirati. One ne nosijo kimonov, kakor Japonke, pač pa se zavijajo v «wonsam», dolgo mnogobarvno tuniko s širokimi rokavi, v «chima» nabrano krilo in «chogori», tradicionalen životec iz satena, na katerem se leskečejo kamenčki iz žada in koral; «changdi» je nožiček, ki ji binglja na prsih, v laseh na tilniku nosi dolge igle, na prstancu pa dvojni prstan s topazom. Korejke si nohtov ne lakirajo, pač pa si od časa do časa napravijo na čelu rdeč krog. Pri njih se zvečer žene kolikor mogoče pokrijejo: pravo nasprotje evropskih večernih oblek! V hiši gospe Lee se gostje, kakor povsod na Koreji, usedajo na žimnice, ki so razprostrte po golih tleh. Res je. da je pod opekast in od spodaj ogrevan s cevmi. Toda gorje! Prejšnjo zimo so peči ali «hiba chis» ostale prazne! Na tisoče starčkov in otrok je pomrlo od mraza! Gospa Lee se ne vozi s tramvajem, ker je vedno nabito poln. In ker so avtomobili in kolesa le redka prikazen, mora hoditi peš. Tudi kino pozna le malo, saj je komaj prodrl ha Korejo. Svoj prosti čas prebije v vezenju, ali slika španske stene ali pa izdeluje umetne cvetice. Gospa Lee ne čita, ker je nepismena. 40 odst. mož in 60 odst. žena na Koreji ne zna niti pisati niti čitati. Obiskovati šole je obvezno šele od 15. avgusta 1948. leta. V tej deželi, kjer je razmeroma mnogo univerz — dvajset, je premalo osnovnih šol. In tako množice odraslih obiskujejo tečaje, ki se vrše pod milim nebom, da se učijo ,eum moun’, korejske abecede, ki je poenostavljena kitajska. To jim je onemogočila sedaj japonska okupacija. In neredko vidiš kako otroci uče pisanja svoje stare starše, in eni so bolj navdušeni kot drugi. Po veri se gospa Lee, kakor večina njenih rojakov, prišteva med praznoverne. Budizem m konfucizem, ki ju je Koreja nekoč uvedla na Japonsko, nista pustila tu nobenih sledi. Veruje edino 300.000 katoličanov in 600.000 protestantov, ki pa vsi pripadajo izbranim intelektualcem. Toda vojna in njene posledice so preobrnile vse navade gospe Lee in nihče ne more reči kakšno bo njeno jutrišnje življenje. Izvoz angleških prevoznih sredstev. —■ Medtem ko je Anglija leta 1930 izvozila letala, ladje in motorna vozila, vštevši traktorje, vsega skupaj v razmerju 9,5 odst. celokupnega izvoza, se je ta postavka njene zunanje trgovine sedaj povečala na 20 odst. Zgornja slika nam kaže dve premični televizijski postaji, ki so ju izdelali v Veliki Britaniji za Kanado. Spodaj vidimo notranjost ene teh teh premičnih televizijskih postaj. BOG MARS BORI ZA „SOCIALIZEM Oboroževanje Ker vedno bolj narašča sovjetska gonja sovraštva proti zahodnim državam, nas bodo gotovo zanimale vojaške priprave Sovjetske zveze in njenih podložnic. Zal se bomo morali prepričati, da je težko opravičiti te priprave kot obrambne ukrepe. Nedavno je moskovska radijska postajž pozivala svoje pristaše, naj se pripravijo na nove uzakonitev borbe, ki jih ••nujno zahteva neizogibni napredek)). Te borbe je moskovska radijska postaja označila za imajzakonitejše in najsvetejše vseh vojn». Nato so Sovjeti opisali vse podrobnosti <•sovjetskega vojaškega nau-ka». Zelo razširjeni sovjetski dnevnik «Krasmj flot» (»Rdeča vojna mornarica«) dokazuje, da je borba, katero vodi Sovjetska zveza proti kapitalističnim državam, «odločilna in se mora zmagovito izvoje-vati. Zaradi tega, nadaljuje list, preveva sovjetsko vojaško znanost napadalnost», ki jo zagovarja «največji vojaški genij vseh narodov in vseh časov, vrhovni poveljnik Stalini). Državni proračun Sovjetske zveze predvideva za leto 1952 izdatke za vojsko v znesku 114 milijard rubljev v primeri 96 miiijaroami za leto 1951 in 79 milijardami za leto 1949, Pri tem ne smemo pozabiti, da ni Sovjetska zveza za časa svojega največjega vojaškega napora leta 1942 izdala več kot 103 milijarde rubljev za vojsko. Seveda so to le tisti izdatki, ki jih predvideva državni proračun po zahodnem vzgledu in ki predstavljajo zgolj stroške za vzdrževanje oboroženih sil. v katerih pa niso všteti izdatki za vojaške zavode in naprave, za gradnjo utrdb, za znanstvena raziskavanja. za gradnjo vojnih ladij, letal in podobno. Ti izdatki so namreč všteti v proračunskem poglavju narodno gospodarstvo», a stroške za vojaško in. politično vzgojo, za psihološko propagando, za vzgojo političnih komisarjev in slično, krijejo s sredstvi iz tako imenovanih skladov za issocialne in kulturne:» potrebe, iz katerih črpajo tudi denar za vzdrževa- iiiiltllliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiiitiiiiiiHfuiiiiiiltiiiiliiiiiiiiiiiiiiMMluilllllffiliiiiiiliiiiiutiMMTlutiiiitnniinlliiniliiilituuifiMiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiillltlilliiiillllnliUliililliililitiiiiiliiiiiiiiiifiiHiitiiiHiinfiiiiiniliiu LED Eli SVET 1A SEVERE Je postal ne varen odsek fronte Se ne dolgo od tega se je zgodilo prvič, da je redno potniško letalo napravilo vožnjo iz Amerike v Evropo čez severni tečaj. Ko so potniki pristali na nekem letališču na Danskem, so znali povedati samo to, da je bila vožnja povečini enolična, brez posebnih sprememb in da je potekal ves polet brez presenečenj. Po tem pripovedovanju spoznamo, da se je velik del romantike o potovanjih po naši zemlji razdrobil, zlasti romantike o tajinstvenosti polarnega sveta, za katerega odkritje so še komaj pred nekaj desetletji zastavili in tudi žrtvovali svoje življenje veliki in drzni možje. Na splošno je vse področje* Artike to je območja okoli severnega tečaja zgubilo svojo romantično sanjavost s tem, da so vojaški strokovnjaki, pa tudi diplomati ustvarili iz Artike dozdevno fronto hladne A laska je idealno ozemlje za invazijo in maloštevilne sovjetske Čete bi vezale vso kanadsko vojsko in polovico ameriških domačih čet - Američani zahtevajo na Alaski pomnožitev čet, ki jih je tam le 40 000 S. .''ičali so načrt največjega radijskega daljnogleda za vseučilišče v Manchestru, ki ga vidimo sliki. Ogromni daljnogled, ki se lahko poljubno usmeri proti nebu, bo stal 495 milijonov lir. vojne. Prav ta «frontni odsek« je postal politično in strateško zanimiv ter hkrati morda eden najbolj nevarnih. Saj vsebuje visoko na Severu točkb, kjer mejita dva največja predstavnika današnje svetovne politike, to je Združene države Severne Amense in Sovjetska zveza, ki sta na tem mestu prav ozemeljska soseda; samo Behringov preliv loči najskrajnejšo vzhodno točko Sibirije od severnoameriške Alaske, med katerima je komaj okrog 70 km prostora. Ce lahko govorimo o nevralgični točki fronte hladne vojne, potem leži ta točka točno na tem mestu. 2e leta 1835 je ameriški minister za letalstvo Bill Mitchell pred kongresom v VVashingtonu izjavil to-le: «AIaska je strateško najvažnejša točka na svetu!« Enajst let kasneje, torej že v povojni dobi, pa je gen. Arnald, vrhovni poveljnik ameriškega letalstva potrdil to naziranje s sledečimi besedami: «Tam, na Alaski ali v Vzhodni Sibiriji, se bo odločila tretja svetovna vojna.« VOJNA NEVARNOST ((POLOŽENA NA LED« Malo časa je od tedaj, ko smo mislili, da je nemogoče organizirati sistematične vojaške operacije pri temperaturi 40 stopinj mraza. Zdelo se nam je, da je narava sama dfe-lovala v tej smeri, da so v območju Artike zamrznile vse vojne nevarnosti in nobenemu človeku ni padlo niti na misel, da je treba biti v skrbeh glede te od svetovnih dogajanj najbolj oddaljene točke. Toda tudi tukaj so se stvari’ temeljito spremenile in danes igrajo ozemlja ob Behringovem prelivu ter v Artiki pri izdelovanju^ vojnih načrtov ZjJA in SZ celo eno najvažnejših vlog. V Ameriki pa se s strateškim vprašanjem Alaske, ki je postalo zelo pereče, ne ukvarjajo samo vojaški krogi, ampak tudi javnost; do tega je prišlo tedaj, ko je obrambno ministrstvo v Washingtonu objavilo vojaške ukrepe, ki sta jih pokrenila oba nasprotnika ob obalah Behringove ceste. Objavljene potankosti so kajpada vzbudile splošno pozornost. Nenaden pristanek pa-dalnih strelcev na Alaski bi prav ..gotovo ustvari! v Ameriki želo resen položaj zlasti še. ker meri to ozemlje nič manj kot 1,500.000 kv. km, na katerih živi komaj sto tisoč ljudi, od katerih je dve. tretjini E-skimov in Indijancev. : Ce bi zasedli napadalci v teh pokrajinah .. strateško pomembne točke, tedaj bi morali uporabiti branilci ogromne napore, ako bi' hoteli sovražnika prepoditi. Prav zaradi svoje brezmejne razsežnosti in redke naseljenosti nudi Alaska naravnost idealno ozemlje za invazijo. Tudi moralni učinek takšnega izkrcanja iz zraku bi bil pomemben ter hkrati porazen, če pomislimo, da je javno mnenje v Ameriki zelo občutljivo 'in podvrženo velikim vplivom.' zlasti še ker bi napravil pristanek iz zraka na Američane izredno velik vtis. Pri tem se* lahko spomnimo na preplah ki je nastal v ZDA pred nekaj letj, ko so ameri- 'Biiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, iiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimniniimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiniiiiiMiimiiiiiinHiiiiiimmHiiiimiinmmmimniimiiiiiiHiiiiiiiiMiiiinimiiiiuininni,, NOVA PREMIERA SNG - VELIKO UMETNIŠKO DOŽIVETJE ^fP^looal je cel sklopek či- *ka • dn sta postali nedelj-in ponedeljkova Budakovega Meteža» Pt*'io Jjurlcih ItOf f.Tav tako umetniški ka-tljV riouešla doživetji, ki sta Blecj P. odjeknili v tržaškem jQ občinstvu. Itali- Drijp slikar mi je rekel po re-tgjj.' «To je predstava prav iert. .utočna po umetniški iz- 4». i nn etlftii /'InnoHM kot po svoji človeški - btni- Premieri Premieri je prisoje Jja' tudi. avtor sam, ki ga SpQ. “ustno našega ansambla * že pri svojem gosto- V Magrebu. PeTO Budak, mlad in igt J10 izobražen zagrebški Pi-j c. doma iz Like, je imel ten st>ojem dramatskcm. pr-nJf.';u — «Metež« je namreč <« prva drama —, kot kg r5e. nenavadno srečno ro-titt raina se dogaja v Liki, Od ^Vatskem Krasu, in ima ko rUoZe9a okoliša prav toli-K rj°i°r Potrebuje umetni-n‘hjen da ie trdno zakore-anim 0 u nekem določenem Sjo ntu; Karakterji sami k(lr n- Stcer lokalni kolorit, tlela .!P°niore k baruitosti ttoči« ?, jedro drame ima ®, k; oočečloveške elementa ^r4t„° Tl}zumljivi prav tako , °9rarf’, „ v Zagrebu ali >°!i sni i nov sama je do-trao J« europsfca, saj pre *tane il, 1 P°teiaj žene, ki o-?.*dte„, J. ln desetletja doma, «!n 'ubUn,9 se 3* moi tli že-a,kih v ameriških rud- rt ^tttouili V?dirata drevesa v rimača -^tnade, ker jima **}' zadost^u0 n’ mo0(a nu-J°le (L _ ktruho. )etn"-',i nn*;;--al Po prvi . '•oie «-runa. ?°ročiij * odpotoval bo”1 v Aniol ? ženinim denar- tnajstih letih 'I! Sc vrnil p° **t»h, ko mu je bil sin Matica, ki se mu je bil medtem rodil, štirinajst let star. Sin se mu ponesreči pri delu in razboljcni Jole od potuje po polletnem bivanju ponovno v Ameriko. Zdaj se vrne po petindvajsetih letih, ko je obljubil hčerko Mašo, ki se mu je bila medtem rodila, v zakon sinu svojega sovaščana Marka Smolčiča. Ivanu, ki si je v Ameriki napravil denar. Sedem let čaka Maša na svojega ženina, lepo, zdravo dekle je, ki neprestano sanja o otrocih. Metež privede v hišo mladega Pereljo, ki so ga oklali volkovi. Drug v drugega se zaljubita in ko se naposled ženin Ivan vendarle najavi, je že prepozno. Maša se sicer mora poročiti z njim; toda izkaže se, da otrok, ki ga pričakuje, ne more biti možev. Zakon se razderc in nor metež prinese Jolu vnuka in Maši pravega ženina. * * .9 Režiser Ljudevit Crnobori je inteligentno poskrbel, da so prišli dramatični in človeško pretresljivi, pa tudi ganljivi momenti do močnega učinka. V celoti je imel rahlo, diskretno roko, ki je pustila oblikovalcem- posameznih karakterjev dovolj svobodnega razmaha in tudi razuoju dogajanja čim naravnejši potek. Mogoče bi bilo strnjenosti celote v prid, če bi bil še to a'i ono črtai — mislim predvsem na prvi polovici prvega in tretjega dejanj a — vendar je bila tudi v taki koncepciji napetost dogajanja ohranjena m tudi učinkovito stopnjevana. Naš igralski ansambel, zla sti nosilci glavnih vlog, je imel v uMetežuv pravi praznik svoje umetniške zmogljivosti- Scenograf SNG — Jože Cesar. Redkokdaj je bilo občutiti na odru toliko pristne toplote, tz-ražene s subtilno igro, m.nitko in glasom. V vlogi Maše je pokazale Štefka Drolčeva nove tenko-slušnosti in finese, ki s n •'.rignile ta lik med njene najboljše kreacije. Zvok njenega glasu je pridobil na barvitosti, modulacije v globino so nakazovale zdravo erotiko kmečkega dekleta. Scene kot je bil ljubezenski prizor s Pereljo ob koncu prvega dejanja ali prizori z materjo ob začetku drugega spadajo k najboljšim igralskim storitvam našega ansambla. Umetniško enakovreden lik je kreirala Nada Gabrijelčiče-va v vlogi Mande, Mašine ma tere. Zena, katere usoda je delo in trpljenje, ko ji je mož desetletja daleč onstran oceana, vdano prenašanje skrbi za dom in otroka in iz tega izvirajoče globoko razumevanje hčerinih težav in muk, vsemu temu je dala Nada Gabrijel-čičeva najprepričljivejši izraz v igri, mimiki in maski. Njena igra je ganila in človeško pretresla. Nelahko vlogo «Amerikan-ca» Jola, Mandinega moža in Mašinega očeta, je s svojo veliko sposobnostjo za mnogo-lično karakterizacijo kreiral Jožko Lukeš. Smatram Jola za enega od največjih igralskih uspehov mladega 'igralca, ki se ni znal samo vživeti v postavnega moža in povratnika iz Am.e^ike, ampak: ga je znal tudi izrazito oblikovati in individualno močno oka-rakterizirati, da smo mu gledalci mogli čustveno slediti in ga doumeti. Nikoli še ni Stane Starešinič tako neposredno in tako človeško toplo učinkoval na gledalce kot v vlogi mladega pastirja Perelje. V soigri s Štefko Drolčevo, a prav tako tudi v močnih scenah z Jožkom Lukešem je imel trenutke močne dramatičnosti in čustvene dinamičnosti. Z vlogo Perelje jz Starešinič nakazal smer, v kateri se utegne njegova igralska nadarjenost najučinkoviteje konkretizirati. Modest Sancin je iz začetne skoraj buffo — figure vaškega veseljaka in modrijana Toma imenitno izluščil gotove karakterno komične tipičnosti, da je v zadnjem dejanju naposled dvignil ta lik do resnične in tople človečnosti. Izdelava posameznosti ni bila za igralca v vsakem pogledu nova in izvirna, a zato nič manj učinkovita in umetniško dovršena. Bil je to lik, ki bo ostal gledalcu še dolgo v spominu Mladega «Amerikanca» Ivana Smolčiča je igral Stanc Raztresen dejal bi z vehementno ihto. Avtor privede Ivana pred nas v dno srca raz- žaljenega in razbolenega in iz obupa opitega. Tak privihra na oder — 'in Stane Raztresen je izvršil to nelahko nalogo z zadostnim taktom in z zadovoljivo pristonostjo. V poslovilni sceni je pogodil tudi človeško topel moment in s tem lepo zaokrožil svoj lik. Ernest Zega je podal Ivanovega očeta z atributi dobrosrčnega in pravičnega moža in pri tem našel človeško prepričljiv akcent, čeprav ni igralsko izkoristil vseh možnosti individualnega karakte-riziranja, Več razgibanosti in karakternih značilnosti je našla Ema Starčeva za Smolčičevo ženo Anko, Med manjšimi vlogami naj omenim Angelo Rakarjevo, ki je toplo izoblikovala staro va-ščanko Vranjko, lepo izdelan lik Valerije Silove zmerom razvijajočega se Julija Guština in Silvija Kobala, prijetno petje Elze Barbičeve, prikupne mlade vaščane Teo Starčevo in Srečka Koširja, babico Lelje Rekarjeve, in druge, ki niso navedeni na programu, med katerimi naj ne pozabimo omeniti Danila Turka, ki se je po dolgoletni odsotnosti z odra postavil z izvirno in dobro tipizirano masko in disciplinirano igro v okviru edine scene, ki bi utegnila preskočiti okvir resne drame in preiti v operetnost. V celoti: velik uspeh avtorja in uprizoritve «Meteža«, ki ji mo občinstvo ni štedilo s pohvalo. Posebej naj podčrtam umetniško iznajdljivo sceno, ki jo je zasnoval in izdelal Jože Cesar, in tekoči prevod prof Ivana Savitia. VLADIMIR BARTOL ške radijske oddajne postaje prenašale od angleškega pisatelja H. G. Wellsa predelan roman «Vojna svetov«, v katerem opisuje pristanek sovražnika z Marsa. Poleg tega je poveljnik generalnega štaba na Alaski nastanjenih ameriških čet gen. E. Rogers pred nekaj meseci izjavil; «Ako bi se posrečilo sovjetskim vojaškim oddelkom, da bi se, čeprav v majhnem številu, po izkrcanju iz zraka utrdile na Alaski, tedaj bi ti majhni oddelki zadostovali, da bi -vezali vso kanadsko vojsko m polovico vojne sile s katero razpolagajo, ZDA na svojem domačem ozemlju.# SOVJETSKE SPECIALIZIRANE ČETE ZA ARTIKO Kljub oblakom na političnem obzorju, še vedno nismo izgubili vere v pamet ljudi in s tem tudi upanja, da bo mogoče izogniti se tretji svetovni vojni,, ki bi si jo želeli le nori ljudje in demagoški fanatiki. Toda vojni ministri in poveljniki generalnih štabov so pač ljudje, ki se po vsem svetu že po svojem poklicu resno ukvarjajo s takšnimi možnostmi in načrti. Pri tem uteme ljujejo in opravičujejo svojo delo s tem, da je treba izvesti «za primer vseh primerov« potrebne obrambne ukrepe Tako smo zvedeli tudi iz tega kotička hladne vojne za obširne in zanimive varnostne u-krepe obeh taborov. Po poročilih obrambnega ministra v Washingtonu je Sovjetska zveza organizirala na skrajnem severovzhodu Sibirije specializirane oddelke za arktično vojno, ki so že pred dobrim letom dni dosegli moč osmih divizij Njihove posadke nahajamo na Cukotskem polotoku v Anadirsku, Cukoču in Ambobirku, k.ier so postavili tudi številne baze za dalj-nostrelno orožje V-l in V-2. Te arktične divizije, ki jih imenujejo MPED, sestavljajo povečini — in sicer štiri petine — poklicni vojaki, ki so se obvezali, da bodo službovali sedem let aktivno; ostalo petino kadrov pa tvorijo domačini, ki so na tamkajšnje podnebje navajeni in sicer: Kirgizi, Ja-kuti, Tunguzi in Burjati. 1200 KM POHODOV SKOZI LEDENE PUŠČAVE MPED veljajo danes v Sovjetski zvezi za posebno izbrane čete, ki jih lahko primerjamo z znanimi ameriškimi (imarines#. Njihova naloga je, kakor v Moskvi uradno izjav- ljajo, ((braniti domovino na severu in zavarovati za vedno nadvlado SZ v Arktiki«. Te čete živijo v stalnem alarmnem stanju in so pripravljene, da posežejo v dogodke tudi daleč od svojih garnizonov. Stalne vojaške vaje teh arktičnih oddelkov zahtevajo od čet napore, ki si jih težko predstavljamo. Ob vsakem vremenu in pri temperaturi do 50 stopinj pod ničlo se u-rijo; po poročilih je na pr. 10.7. divizija (vse arktične divizije nosijo številko nad tisoč, kar označuje njihov poseben položaj) napravila pr,i nekem vežbaniu več kot 1200 .cm pohoda’ skozi ledene in skalne puščave ter pri tem izgubila okrog“400 mož. Se nedavno je vojaško poročilo povedalo, da so neko drugo divizijo vkrcali v polni bojni o-premi v nanovo zgrajenem sovjetskem vojnem pristanišču Dudinsko ter jo precejali v Cukoč ob Behringovem pre livu. Ti arktični lovci so oprem-ljeni z najmodernejšim avt matskim orožjem, vsak vojal ima smučke, ki so izdelane nalašč za arktične pokrajine. Le izredno koren jaški in izbran' fantje so uvrščeni v MFED. PROTIUKREPI NA ALASKI Poveljnik sovjetskih arktičnih čet je gen. Birkuzov, katerega oče je bil rojen v Alaski še v času ko je pripadala ta dežela Rusiji. Kakor je znano, car Aleksander II, je bil tisti, ki je leta 1867 proda! Alasko Združenim državam Severne Amerike za revnih sedem milijonov dolarjev. Sovjetski tisk je označil že večkrat to kupčijo in odstopitev državnega ozemlja tuji državi za ((sramoto« «in korupcijo« ter zahteval, da mora SZ to pogodbo preklicati. Moč čet, ki jih trenutno vzdržujejo na Alaski ZDA. znaša okrog 40.000 mož Razčlenjene so v tako imenovane «combat* teams«. od katerih vsebuje vsak oddelek po dva polka. Njihov poveljnik je gen. Kepner, ki je vzbudil pozornost s svojo izjavo, da Di bilo pri sedanjem položaju nemogoče ubraniti izkrcanje sovjetskih čet. Ta pesimistična izjava je povzročila v političnih krogih mnogo komentarjev, ki so dovedli do predlogov in zahtev, da je treba vojaške sile ZDA na Alaski pomnožiti. V ostalem so tudi a-meriške čete v stalni pripravljenosti, kar pomeni, da postaja «na hladni točki hladne vojne vedno bolj vroče « Orjaško zrcalo za avstralsko zvezdarno. — Nedavno so strokovnjaki v Angliji dovršili skoro do milijoninke centimetra točno ogromno ogledalo za orjaški daljnogled avstralske zvezdarne na gori Stromlo blizu Camberre. Zrcalo, ki so ga izdelali iz posebne vrste stekla, tehta 1.750 kg in je 29,01 cm debelo. nje ustanove za atomska raziskovanja. Državni proračuni sovjetskih podložnic nam kažejo, kako se oborožujejo te države. Tako je Bolgarija letos odobrila za svojo vojsko 40 milijard levov, lani pa 21 milijard in v letu 1950 komaj 13 milijard levov; Poljska pa za letošnje leto 6 milijard in 600 milijonov zlotov lani 3 milijarde in 700 miiijonov zlotov in leta 1950 vsega dve in pol milijardi zlotov. Slično so letos narasli izdatki za vojsko tudi v ostalih satelitskih državah Sovjetske zveze, to je za povprečno 100 odst. v primeri z lanskim in za 600 do 700 odstotkov v primeri z letom 1948. Pri tem niso vpošte-vane niti policija niti obmejne straže, ker vsebujeta izdatke za njihovo vzdrževanje proračun notranjega odnosno pravosodnega ministrstva. Med proračunsko razpravo v poljskem parlamentu si lahko zvedel, da so izdatki za svarnost-ne četen predvideni v znesku 4 milijard in 300 milijonov zlotov, kar predstavlja dve tretjini stroškov za vzdrževanje redne vojske. Ne razpolagamo s točnimi zadevnimi podatki za ostale sovjetske podložnice, menimo pa. da velja tudi zanje slično razmerje med izdatki za redno vojsko in za tako imenovane varnostne čete, ki pravzaprav niso nič drugega kot vojska, Ce temu prištejemo še tajna nakazila za oboroževanje, se bomo prepričali, da uporabljajo Sovjetska zveza in njene podložnice 40 do 5.0 odst. vseh svojih proračunskih izdatkov ali nad tretjino svojega narodnega dohodka za vojaške namene. V kominformističnih državah znaša namreč navadno državni proračun približno 70 odst. vsega narodnega dohodka, Le s težavo utegnemo preračunati te ogromne izdatke v denar zahodnih držav, kajti valute držav za železno zaveso se naslanjajo na čisto umetno izračunano vrednost njihovega blagovnega prometa in dajatev ali uslug. Vendar nam je dobro znano, da držijo Sovjeti proizvodne stroške njihove oborožitve in stroške za vzdrževanje oboroženih sil razmeroma na zelo nizki ravni. Sovjetski finančni minister se je hvalil, ko je predložil državni proračun, in je z največjim poudarkom naglasil, da je povečanje proizvodnje znižalo industrijske stroške. Splošno pa je znano, da stane izdelovanje orožja in vojaške opreme sovjetsko in podložni-ško vojno industrijo samo majhen ulomek tistega, kar bi to stalo svbbodne demokratične države, kajti delavske plače so v teh državah nizke, disciplina na delu je železna in jrezobzirna, da ne omenimo nečloveškega prisilnega dela n brezbrižnost *a pot eoe nji--ovega prebivalstva. Zadostu-o, da se zavedamo, da stane unes vzdrževanje ene divizije štirikrat več kot med drugo svetovno vojno, a oprema oklepne divizije po ameriških uradnih podatkih okoli 150 milijard lir proti i2,č milijarde lir, kolikor je stala leta 1945. Sovjetski vojak sploh ne do- zveze biva plače. Njegova vojaška obleka mora trajati leta in jo za njim navadno nosijo še drugi vojaški novinci. Hranijo ga sicer zdravo in zadosti no, vendar stane njihova br ina le malo, še manj pa njeno pripravljanje, ker dajejo vojakom le dve zelenjavni juhi in en hlebec kruha dnevno. Sovjetska zveza in njene pod-ložniške države ne nudijo svojim vojakom nobenega razvedrila v društvu, v knjižnicah, kinematografih ali vsaj v vojaških kantinah. Nadalje nima sovjetska divizija skoraj nobenih upravnih uradov, vsaj ne tako kot smo na Zahodu na to navajeni: omejili so namreč vsako službo, ki ni zgolj vojaškega značaja, celo zdravstveno službo, na najmanjši obseg. Zato se lahko oborožujejo države s sredstvi, ki jih izkazujejo državni proračuni, še veliko bolj kot si lahko mislimo. Vojaški pouk in razne vrste vojaških vaj so danes za sovjetske državljane in podložnike sovjetskih satelitskih držav že vsakdanji pojavi, na katere so se že čisto privadili. Športne organizacije urijo mladino in vse tiste, ki iz katerega koli razloga ne služijo v vojski. V Sovjetski zvezi so v tako imenovanem ((Delovnem in obrambnem zboru« organizirali nič manj kot 30 milijonov moških in žensk. V tej organizaciji jih učijo streljati s puško in pištolo, metati ročne granate, čitati vojaške zemljevide, rabiti padala, voziti traktorje in slično. V Sovjetskih podložniških državah morajo vsi tovarniški delavci, u-radnikb visokošolci in višji srednješolci dve uri ali tri ure na teden posvetiti vojaškemu pouku. Razen tega imajo še posebne vaje z redno vojsko. Tako je nedavno objavilo glasilo češkoslovaške kominfor-movske mladine, «Mlada fronta«, vrsto člankov, v katerih opisujejo (močne vajen tovarniških delavcev in vajencev. Sredi noči so eksplodirale bombe in jih zbudile iz sna bobneče strojnice. Nočne vaje so trajale do zore. Češkoslovaški obrambni minister je nedavno med drugim izjavil: «Po vzgledu Sovjetske zveze moramo učiti vse naše državljane, moške in ženske, rabiti orožjc.» Vsi sovjetski govorniki popolnoma odkrito in jasno napovedujejo. da vodijo le vojne priprave logično in nujno po poti k «socialističnemu, svetu«. Sam Stalin je v svo-’e"\ pis-'u raaTša'u Titu i-ta 1948 odkrito priznal, nda se komunističnima strankama v Franciji in Italiji ni posrečilo zavojevati državne oblasti, ker «Rdeča vojska« ni utegnila podpreti njihovih prizadevanj.« oovjetske iti pudlo,.i. .iie rauij-ske postaje oddajajo skoraj vsako uro komentarje in raz-na n}nenia. ki odkrivajo čisto vojaški značaj kominformov-skih uspehov širom po svetu. Iz vsega gornjega izhaja, da je za sovjetske viastodržce armada osnovni element socialističnega napredka; da je vojaška vzgoja osnovni element sovjetske kulture in prosvete, in da bo ((socializem« slavil svojo dokončno zmago šele takrat, ko bo SZ vojaško zasedla ves svet. iMminniMitmmiimMUMUiiuunmiMiimunmitmiirtiitmififitimiiiiHiifiiiiitniiiimftiiiiiit POMORSKA TELEVIZIJA Gledalci zbrani . na sedežu neke zveze pomoišcakov v Portsmuothu. so nedavno gledali na televizijskem piatnu bune« o tem sledeče: ((Golob: ptica, o kateri pravijo, da jo je spustil Noe. Glavni junak v kapitalističnih deželah znane- televizijski prenos slik posne- ga Merimeejevega romana. Da-tih na morskem dnu 30 m glo- nes simbol miru, ki ga zaradi boko, z ladje za podmorska re-tega največ gojijo v Sovjetski sevalna dela «Reclaim», ki je zvezi, drugje pa kruto zati-bila zasidrana 25 km od obale, i rajo.« Poskus televizijskega preno-' sa, prvega te vrste, je izvedla ,,,llll,,"*wninniniiiiiiinnniimiiiniitiniin» britanska admiraliteta s poseb-, no povezavo z ladje na kopno: preko televizijske naprave za j podmorsko snemanje z ladje! «Reclaim». S takšno napravo so j odkrili junija 1950 tudi kraj, j kjer je ležala potopljena britanska podmornica «Affray». Poskusi so trajali dva dni. Gledalci so videli na televizijskem platnu delo potapljačev na morskem dnu in številne prizore iz podmorskega življenja. Znanstveniki, ki delajo te poskuse, uporabljajo sedaj televizijsko kamero posebne konstrukcije, ki pomeni v primeru s kamero, s katero so odkrili potopljeno podmornico «Affray», ogromen napredek. SNEMANJE SLIK NA MAGNETICNI TRAK Kot poroča revija »Radio Electronies« so v ameriških laboratorijih za elektronska raziskavanja zelo napredovali poizkusi za snemanje slik na magnetičen trak. Cilj teh poskusov je najti metodo, po kateri bi lahko snemali na trak svetlobne valove in jih potem predvajali, prav tako kot to delajo zdaj z zvočnimi valovi. Ta proces bi popolnoma zrevo-lucioniral sedanjo kinematografsko tehniko, kjer trenutno snemajo slike samo na filme. GOLOB V NOVI SOVJETSKI ENCIKLOPEDIJI Izšel je XI. zvezek nove Velike sovjetske enciklopedije, ki se končuje z besedo »golob«. V nekem prejšnjem zvezku či-tamo v stolpcu za besedo avtomobil sledeče: «v kapitalističnih deželah ovira razvoj avtomobilskih transportov za-tiralni železniški monopol, iz česar tudi izvira vedno večja beda delavcev.« Kaj bodo pa pisali o golobu? Glede na to, da najnovejši zvezek enciklopedije še ni prišel na Zapad, ugiba «New York Herald Tri- Nove redne knjige za ude Dtužbe sv. Mohorja Stoti koledar Mohorjeve družbe za leto 1953. Založila Družba sv. Mohorja v Celju v 61.000 izvodih. Opremil arhitekt Jože Plečnik, ’/.a boljši pridelek. Spisali Franjo Janežič, Viktor Repan-šek, Primož Simonič. Opremil ing. arh Ivan Pengov. lanko Moder: Iz zdravih korenin močno drevo. Iz zgodovine Družbe sv. Mohorja. Prvi del. Opremil ing, arh. Pengov. F. S. Finžgar: Mirna pota. Novele. Slovenske večernice 103. Opremil ing. arh. Ivan Pengov, Iz knjižne police Naše uredništvo je v zadnjem času prejelo naslednje nove knjige: Ing. arh, Rado Kregar, Naš les. Naravno in umetno lesno gradivo I. knjiga. Ljubljana 1952. Založila Mladinska knjiga v Ljubljani. Miroslav Adlešič, Od mehanike do elektronika. Knjiga o fizikalnem mišljenju in tehničnem ustvarjanju. Knjižnica Priroda in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1952. Črtomir Šinkovec, Rožna zibelka. Ilustriral Jože Ciuha. Mladinska knjiga. Ljubljana 1952. Matej Bor, Slike in pesmi o živalih. Naslikal Maksim Sedej, Mladinska knjiga. Ljubljana 1952. K. Hroch - dr. Fr. Bradač, O goskici, ki se je učila brati. Narisala Marlenka Stupica. Mladinska knjiga. Ljubljana 1952. \/nriir Vremenska napoved za danes: V l\ l" l\A Pretežno oblačno s padavi- T I \ LI VI L nami. — Temperatura brez posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7,2; najnižja 1,4 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA :: .ii!!li i lili HH ^imiainni11 im 11 Mimini mm ||pi| :::::: 1 i lili! ::::: i: iy i m ilii li H:::::;;:”::: :jš:‘ m v. i :: ti ilf ::: ilii •H *!i, 1! :i lili-:. H i; Pili i i: 1 III 18. DECEMBRA 1952 mg ZASEDANJE ATLANTSKEGA SVETA V PARIZU SZ ni odgovorila na predlog o svobodnih volitvah v Nemčiji Francoski odbor v Indokini je e interesu vsega svobodnega sveta - Sovjetizacija Vzhodne Nemčiie - Izdatki za gradnjo zavezniškh oporišč v letu 1953 znižani na polovico RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: Igra pianist Alfred Cortot. 17.40: Pesmi narodov Jugoslavije. — Trst II.: 20.00: Operna glasba. 23.00: Saint Saensove skiadbe. — Trst I.: 18.00: Ura glasbe: Sebastjan Bach, K. M. von Weber in A. Hon-negger. — Slovenija: 18.40: Predklasične arije poje baritonist B. Sutej. PARIZ, 17. Atlantski svet j litiko kar zadeva bonnske in se je ponovno sestal danes 1 pariške pogodbe in ustanovi- pod predsedstvom danskega zunanjega ministra Krafta, da bi nadaljeval razpravo o zadevah skupnega političnega interesa. Zvedelo se je, da je bila sestavljena resolucija glede In-dokine, ki ima naslednje točke: 1. priporoča se, naj bi bilo priznano, da predstavlja francoski odpor proti napadalcu v Indokim interese vsega svobodnega sveta; 2. Francija zahteva čim večjo pomoč vseh držav članic NATO. Atlantski svet je zatem sprejel resolucijo o evropski o-brambni skupnosti, v kateri je rečeno, da je CED (evropska obrambna skupnost) popolnoma sporazumna z odločitvami Atlantskega sveta o potrebi nemške udeležbe pri obrambi zapadnega sveta. Generalni tajnik NATO lord Ismay je danes sporočil, da je še vedno v veljavi predlog treh velikih sil, naj bi bile v Nemčiji izvedene svobodne volitve, ki bi dovedle do združenja obeh Nemčij. Ismay je dejal, da je na tajni seji angleški zunanji minister Eden opozoril. da sovjetska vlada še ni odgovorila na angleško - francosko - ameriško noto od 23. -eptembra. V noti so zapad-njaki vabili Sovjetsko zvezo, naj bi se udeležila posvetovanj, da bi se dosegel sporazum glede svobodnih volitev v obeh Nemčijah. Eden je med dru«im poudaril, da s pospešenim ritmom sovjetizirajo Vzhodno Nemčijo, da se ustanavlja tam pravcata oborožena vojska in da se je pričelo celo z obnovo zračnih in mornariških nemških sil Popoldansko zasedanje Atlantskega sveta se je pričelo ob 15.30. Na dnevnem redu so bili vojaški izgledi »skupnih vprašanj skupnega interesa* in letni pregled NATO v letu 1952. Medtem je odbor za pod-stavbe nadaljeval z deli, razpravljajoč o gradnjah novih letalskih oporišč. Vrhovni poveljnik atlantskih sil general Ridgway in vodja njegovega glavnega stana general Gruenther sta pozvala danes 14 atlantskih držav naj še enkrat proučijo odločitev, s katero nameravajo za nad polovico zmanjšati program, nanašajoč se na gradnjo zavezniških oporišč v letu 1953. Oba sta govorila pred odborom za podgradnje in skušala doseči, da bi se evropske države obvezale takoj določiti nadaljnje vsote za ta program. Odbor, sestavljen iz obrambnih ministrov 14 držav, je namreč od ločil znižati Ridgwayeve zahteve od 445 milijonov na 235.200.000 dolarjev. ZDA nudijo 42,8 odstotkov te vsote, ostali zavezniki pa 57,2 odstotka. Skoraj gotovo je, da odbor ne bo odstopil od svoje odločitve. Dobro poučeni krogi so zatrdili, da so diplomati poslušali generale zgolj zato, da bi zvedeli njihovo mnenje o raznih vojaških podrobnostih. tve evropske politične zveze. Moja politika, je dejal, je in bo ostala usmerjena k evropskim združenim narodom. V tej Evropi bo morala biti zvezna oblast v resnici nad oblastmi narodnih vlad. in ne obratno. Kancler je potem izjavil, da bi rad razblinil dvome, ki jih imajo nekateri v tujini, češ da so ga težave z ustavnim sodiščem v Karlsruhe dovedle do tega, da si želi revizijo pogodb. Dodal je, da ima njegov predlog, nanašajoč se na konferenco evropskih ministrskih predsednikov namen pripraviti teren evropski o-brambni skupnosti in politični zvezni oblasti, ne pa jih nadomestiti. Adenauer je poudaril, da ne bo razpustil parlamenta, preden ne zapade mandat, kar se bo zgodilo prihodnjo jesen, razen da bi dobil nezaupnico. Sklicujoč se na resolucijo o cenzuri, ki jo je pretekli teden predložila opozicija, je izjavil, da resolucije ne bo podprla večina. Položaj na Koreji TOKIO, 17. — Poveljstvo zavezniškega letalstva javlja danes, da je preteklo noč skupina 11 letečih trdnjav bombardirala oskrbovalna središča na polotoku Haeju. Odvrženih je bilo 110 ton bomb. Ameriški lovci so včeraj sestrelili 4 severnokorejska letala. Agencija Nova Kitajska je javila preteklo noč, da so Severnokorejci sestrelili v tednu do 12. decembra 2Q zavezniških letal, poškodovali pa 54 Na današnjem sestanku zveznih častnikov v Panmunjomu ,so Severnokorejci izročili protestno pismo, -ker je zavezniško letalo včeraj nekajkrat preletelo nevtralno področje v Panmunjomu. Brezuspešni razgovori o petrolejskem vprašanju PARIZ, 17. - Angleški funkcionar je izjavil danes, da Acheson in Eden še nista našla primerne osnove, ki bi omogočila nadaljnje stike s teheransko vlado. Ugotovil je, da bržkone ne bo mogoče doseči popolnega sporazuma med razgovori v Parizu, vsekakor pa da se bodo anglo-ameriška pogajanja nadaljevala po diplomatski poti. Snoči je odpotoval z letalom v Washington vodja uradov za načrte v ameriškem zunanjem ministrstvu Paul Nitze, ki je prisostvoval an-gleško-ameriškim razgovorom v Parizu. Bodoči ameriški zunanji minister John Foster Dulles je izjavil da ga nihče ni vprašal za svet glede domnevnega načrta za rešitev anglo-iran-skega petrolejskega spora. Zanikal je nadalje vesti, da bi bil podprl nekakšen načrt, ki naj bi ga bil Acheson predvčerajšnjim predložil Edenu, in na podlagi katerega bi se morala Anglija odpovedati vsaki pobudi pri haaškem sodišču, medtem ko bi moral Iran odplačati AIOC s posojilom Mednarodne banke. POSLEDICE POPLAV X .HJ«OSLAVIJI Devet človeških žrtev 80 milijonov škode Povodenj je hudo prizadela cestni in železniški promet ter uničila okrog 7U odstotkov jesenskih posevkov Po nepopolnih podatkih zna-1 Garonna pri Bordeauxu zraste ša materialna škoda, ki jo je I vsako uro za 4 centimetre in v RAVENNA, 17. — Na povratku z lova se je prevrnil čoln s 5 lovci. Dva od teh sta utonila. Druga dva pa so morali odpeljati v bolnico. Trupel utopljencev še niso našli. povzročila katastrofalna poplava reke Neretve, nad 80 milijonov dinarjev. Po dosedanjih podatkih je izgubilo življenje 9 oseb, med njimi ena ženska in dva otroka. Voda je prizadejala veliko škodo kmetijstvu, cestnemu in železniškemu prometu. Sodijo, da je uničenih okoli 70 odst. vseh jesenskih posevkov. Voda v Skadarskem jezeru ie znova znatno narastla in poplavila v neposredni bližini dve vasi ter okoli 6.000 ha površine. Vodna gladina Skadar-skega jezera je nad 4 metre višja kot septembra letos. V Nikšiču je bilo poplavljeno nredmestje Rudopolje, zaradi česar so morali evakuirati več deset družin Huda neurja v Fronciji in Angliji PARIZ, 17. — Zaradi nenehnih nalivov v južnozapadni Franciji naglo naraščajo reke. predmestju so morali sprazniti več hiš. Nedaleč od mesta je reka prestopila bregove in preplavila polja in ceste. V srednji in vzhodni Franciji pa je zapadlo toliko snega, da so nekatere ceste zaprte prometu. Iz Anglije poročajo o silovitih nevihtah, ki so se znesle včeraj zvečer -nad zapadno obalo in nad Škotsko. Veter je divjal z brzino nad 160 km na uro. Nevihta, ki divja nad Anglijo je danes prizadela tudi a-meriški 53.000 tonski parnik «United States* Veter ga je namreč gnal proti pomolu, od koder je nameraval odpluti. Skoda ni velika, potniki pa so prestali mnogo strahu. Kakor znano, si je ladja «United States* na prvih vožnjah preko O-ceana priborila «modri trak*. Na področju med Gallesom in Liverpoolom je veter divjal s hitrostjo 170 km na uro, ob otoku Man, kjer se je znašla v težavah ribiška ladja «Jacinta» pa celo 208 km na uro. Indija ne bo priznala treh vietnamskih držav Francosko-vietnauiske čete mo se včeraj umaknile iz JPhougtliona NOVI DELHI, 17. — Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil danes v zbornici, da indijska vlada nima namena priznati treh vietnamskih držav v Indokini, ki so se pridružile Franciji. Nehru je izjavil, da te države niso v skladu z znanimi principi mednarodnega prava. Dodal je, da Indija tudi Vietminha ni priznala zaradi civilne vojne in nejasnega položaja, v katerem se je znašla ta država. Kakor znano je Vietnam, ki se skupno s Francozi bori proti Vietminhovim silam, priznala večina držav, članic OZN. Francoski glavni stan v Ha-noyu, poroča, da se je fran- Raketa /(Wiking 9" 3.900 milj na uro WASHINGTON, 17. — Včeraj so izstrelili v Novi Mehiki raketo «Wiking 9», ki je dosegla 135 milj višine. V trenutku, ko je raketi pošlo pogonsko gorivo, je brzela s hitrostjo 3.900 milj na uro. Raketa je tehtala 7 ton in pol. cosko - vietnamska posadka Phongthonu danes umaknila brez izgub na utrjene položaje pri Tahinhu, okrog 40 km severno od Lajšaua. Južno od tega mesta so bombniki napadli položaje vietminhovcev, Phongthon je oddaljen okrog 40 km od kitajske meje. iilliuiimiimiijiiii:::!:;!!:: : Bill: NEDELJSKA MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA V LUDWIGSHAFNO | ITALIJANSKA A IN B REPREZENTANCA PRED OVOJNO TEKMO PROT! ŠVICI ŽREBANJE Zfl POLFINALNI DVOBOJ DAVISOVEGA POKALA Jugoslavija in Nemčija NEKORISTEN TRENING bosla igrali ofenzivno V Južni Indiji se nadaliuiejo demoastracije BOMBAY, 17, — Do izgredov je prišlo včeraj tudi v Nenlo-re, kakih 240 km od Madrasa, Demonstranti, ki zahtevajo u-stanovitev neodvisne indijske države Andhra, so zažgali več železniških voz policija je stre, ljala na demonstrante, ubila 3 osebe in 12 ranila. Naknad no se je zvedelo, da se je demonstracij v Viajavadi udeležilo 50.000 ljudi. Zahteva po ustanovitvi neodvisne države se naslanja na jezikovno razli. ko med temi področji in ostalo Indijo. Eden izmed voditeljev gibanja za samostojno državo Andhra je včeraj pričel Bombayu z gladovno stavko. Kakor znano je predvčerajšnjim umrl Poti Sriramuru, ki je ostal brez hrane okrog dva meseca. Evropska nogometna sezona se bo zaključila 28. t. m. s tek. mama Italija - Švica in Španija - Nemčija. Vendar je dvoboj Jugoslavija - Nemčija nedeljo prej v Ludvvigshafnu mnogo bolj važen. Nemci so rahli optimisti. Opozarjajo sicer na nevarnost Jugoslovanov., vendar iz njihovih besed veje prepričanje, da bi ob pametni igri vendar morali zmagati. Ugodna bilanca letošnjega leta je jugoslovanske nogometaše postavila na zavidno mesto, zato je potrebno, da bo nedeljska tekma pomenila zadnji uspeh v letu srebrne medalje. Nemci so kljub porazu proti Franciji 1-3 še vedno visoko cenjeni in bodo skušali v nedeljo dokazati, da je bila pariška epizoda zares samo vprašanje zgrvšene taktike. Lahko pričakujemo torej Adenauerjeve izjave HAMBURG, 17. — Kancler Adenauer je danes izjavil, da ima zaupanje v dosedanjo po- f tekmo, kakršno si bodo gledalci dolgo zapomnili. Domačini, ki skušajo na vsak rlačin napadati in gostje, ki se ravno tako zavedajo, da je zmaga samo v napadu. Kdo bo koga? Na tej tekmi lahko pričakujemo veliko število golov. Bea-ra in Turek bosta imela mnogo dela in morda bo zmaga odvisna tudi od njunega trenutnega razpoloženja. Na tej tekmi je še več takih zanimivih vprašanj. Kako se bo obnesel jugoslovanski napad z Ognjanovom na mestu desne zveze? Kako bosta zaigrala Eckel in Schaefer, de-butanta v Augsburgu proti Švici? Nemci so od včeraj na kraju tekme, Jugoslovani so tudi že odpotovali. Treningov ie konec; Herberger, na jugoslovanski strani pa Tirnanič, v preostalem času seznanjata igralce s taktičnimi problemi, ki so včasih pri dveh izenačenih nasprotnikih neprecenljive važnosti. na razmočenem igrišču KOHLMEYER Prvič v zgodovini kluba nekdo sili proč od Arsenala LONDON, 17. — Srednji branilec nogometne reprezentance VValesa Ray Daniel je zahteval od uprave kluba Arsenal, naj ga dajo na prodajno listo, ker noče več igrati za londonsko društvo. Daniel se ne strinja s šablonsko WM taktiko, zaradi česar ostanejo njegove sposobnosti neizkoriščene. Angleški nogometni navijači so zelo presenečeni, ker je to prvi primer v zgodovini, da igralec Arse- B REPREZENTANCA - PISA 3-0 (1-0). Postava italijanske B enajstorice: Pin (Buffon), Magnini, Sentimenti V., Borto-letto (Bergamaschi), Grosso, Celio, Burini, Gratton, Galli (Boscolo), Bacci, Cervellati. Gole so dali: Galli v 1. minuti, v drugem polčasu pa: Burini v 5. ter Cervellati v 28. minuti. Igrišče v slabem stanju zaradi neprestanega dežja. B reprezentanca se pokazala zadovoljivo igro, bolj kot A moštvo. Najboljši so bili Grosso, Sentimenti V., Gratton, Bortoletto in Cervellati. Enaj-storica, ki bo nastopila 28. t. m. proti B reprezentanci Švice, bo sestavljena verjetno iz igralcev, ki so nastopili v prvem polčasu. A REPREZENTANCA - EM-POLI 2-0 (1-0). Postava reprezentance: Moro (Bugatti), Ber-tuccelli, Corradi, Mari (Neri), Giovannini, Venturi, Boniperti, Mazza (Vivolo), Vivolo (Lorenzi), Pandolfini, Fri gnani. Gole so dali: Pandolfini v 33. minuti iz enajstmetrovke .ter Vivolo v 17. minuti drugega polčasa. Zaradi slabega igrišča je Cervato počival. Igro je vodil Meazza. Težko je presoditi sposobnost italijanske enajstorice po današnjem treningu. Celo Be- da (Mazza in Boniperti), na noben način ni zadovoljila. Pandolfini je bil delaven kot običajno, Bertuccelli manj zanesljiv od Corradija. Venturi si je prislužil dres številka 6. Izvrstna oba vratarja. Beretta je izjavil, da bo posebno v napadu prišlo do sprememb in sicer na podlagi igre na nedeljskih ligaških tekmah. SD PRIMORJE vabi nogometaše, naj se zberejo v soboto ob 19. uri na začasnem sedežu. Nacistični zdravniki pred vojašKim sodiščem METZ, 17. — Danes se je nadaljevala razprava pred vojaškim sodiščem v Metzu proti 6 nemškim zdravnikom, ki so obtoženi genocida. Razprava se je pričela ob 8 zjutraj. Prisotna obtoženca Von Hagen in Bickenbach sicer priznavata, j da je v taborišču Struthof pri- Veliki Sedgmanovi zaslužki ir primeru prestopa med profesionalce šlo do zločinov, da pa jih ni- sta zagrešila onadva. Ko Von proti Američanu Seixasu nala ni zadovoljen s svojim i se izkazali kot slabi i realiza-klubom. Itorji; zlasti desna stran napa- 7A NASLOV BOKSARSKEGA PRVAKA V POLTEZKI KATEGORIJI Moore - Maxim ST. LOUIS, 17. — 36-letni Archie Moore je danes končno-dosegel svoj cilj; nastopil bo proti svetovnemu prvaku pol-težke kategorije za naslov. Dolga leta so se vsi prvaki izogibali Moora, Joe Maxim se končno ni mogel več izgovarjati. Stari črnec bo na zatonu svoje kariere končno lahko uresničil sanje. Za naslov prvaka se bo boril v St. Louisu, kjer je pred 16 leti začel svojo kariero. Moore je favorit z 8-5. Predvidevajo velik naval občinstva, čeprav bodo prenašali retta je ob koncu dejal, da ] dvoboj po televiziji po vsej trening ni koristil in da so izgubili samo dragoceni čas. Žoga ni ubogala igralcev, igro se gradili samo na srečo. Vivolo je igral dobro v prvem polčasu, vsi ostali napadalci pa so Ameriki. Včeraj so že prodali za 60.000 dolarjev vstopnic, do začetka matcha pa upajo doseči tudi 80.000. Maxima je prisilila na dvoboj proti Mooru National Boxing Association in bi v nasprotnem primeru brez borbe izgubil naslov prvaka. SYDNEY, 17. — Prvi dve igri posameznikov za polfinale teniškega tekmovanja za Davisov pokal bodo igrali jutri. Fausto Gardini bo nastopil proti ameriškemu igralcu št. 1 Vicu Seixasu, Cucelli pa proti Trabertu. V petek je na sporedu igra dvojic: Cucelli, Del Bello - Seixas, Trabert. V soboto zadnji dve igri posameznikov: Cucelli proti Seixasu in Gardini proti Trabertu. V primeru, da bo stanje po prvih dveh dneh 3-0 v korist ZDA, bosta tretji dan nastopila Ri-chardson in Clark. Tehnični direktor italijanskega moštva je rekel, da je žreb bil nenaklonjen Italiji in da bi bil mnogo bolj zadovoljen, ako bi Gardini igral prvi dan proti Trabertu. Obe moštvi sta danes zadnjič trenirali. Italijani so si izposodili v ta namen avstralskega profesionalca Pailsa, ki se je ukvarjal predvsem z Gar-dinijevim backhandom. Strokovnjaki so mnenja, da bo Seixas igral vse žoge na Gar-dinijevo levo stran in z lahkoto zmagal. Avstralce bo zanimala forma Američanov in zato prireditelji upajo, da se bo zbralo na VVhite City stadionu vsaj 9000 gledalcev dnevno. Zmagovalec tega dvoboja bo nastopil proti Avstraliji v finalni igri od '29. do 31. decembra. Američani so medtem izjavili, da ne bodo podvzeli nobenih korakov, da bi katera koli komisija preiskovala Sedgma-nov primer. Američani hočejo baje poraziti Avstralijo v športni borbi, brez ukrepov raznih federacij za zeleno mizo. List Sydney Sun piše v svoji današnji številki, da računajo, da bi Sedigman lahko zaslužil na eni sami profesio-nalistični turneji preko 20.000 avstralskih šterlingov. Vsi pa obenem trdijo, da bo vrednost avstralskega prvaka točno določena šele po finalnem dvoboju za Davisov pokal. Z vseh vetrov O V nedeljo so bile v Zagrebu finalne borbe posameznikov za državno prvenstvo v namiznem tenisu. Odločilne borbe štirih najboljših igralcev (Harangozo, Dolinar, Vogrinc in Gabrič) niso prinesle končnega rezultata. Po večurnih igrah so imeli Harangozo, Dolinar in Vogrinc enako število zmag. Po propozicijah so bile zato nove finalne tekme, ki so bile minuli ponedeljek zvečer Prvo mesto je osvojil Vilim Harangozo, ki je postal novi drž. prvak, drugi je Dolinar, tretji Vogrinc, četrti pa Gabrič. G Po še nepotrjenih vesteh je zahteval igralec Hajduka in državni nogometni reprezentant Bernard Vukas od svojega kluba izpisnico. Do tega je baje prišlo, ker Vukas ni enakih misli kot nekateri člani uprave o sprejetju Boža Senčarja v Hajduk, Vukas namreč zagovarja Senčarja. Tega igralca je Dinamo izključil. Hagen ni hotel naravnost odgovarjati na postavljena vpra. šanja, je planil javni tožilec kvišku in ga napadel z besedami: Vi ste delali poizkuse nad Poljaki in ne nad Nemci, ker ste videli v njih in v 2idih manjvredno raso. Eno uro ka sneje je sodišče odložilo razpravo ter odpotovalo z obtožencem Bickenbachom in nekaterimi bivšimi interniranci, z odvetniki m predstavniki oblasti v Struthof. obtoženi Hagen, ki boleha na srcu, se je vrnil v bolnico v Metzu. Eden izmed štirih obtožencev je umrl, drugi se je zavaroval v Švici, dva pa živita pod izmišljenimi imeni. KAIRO, 17. — Vladni glasnik je sporočil danes zvečer, da bo egiptovska vlada nocoj proučila položaj, ki je nastal po ukinitvi ustave iz leta 1923. Izjava je bila dana v zvezi z novico lista «A1 Mari*, češ da ima vlada do uveljavljenja nove ustave namen razpustiti vse politične stranke. Kakor piše list naj bi bil odpravljen tudi volilni zakon in umaknjene vse vloge strank pri vrhovnem sodišču državnega sveta. Strašna nesreča v filipinskem rudniku MANILA, 17. — V nekem rudniku v bližini Luzona je zasulo 49 rudarjev. Nobenega izmed teh niso mogli rešiti. Drugih 20 rudarjev, ki so bili zaposleni v bližini nesrečnežev, so pravočasno spravili na varno. KINO V TBSTf Rossetti. 16.30: «Clen 19 k***1' skega zakonika*, C. Greco. Excelsior. 16.30: (cRobin R Todd, J. Rice. . - Nazionale. 16.30: <van_ Fenice. 16.30: «Osvojitev Zapada* G. Cooper, J. Arthur. j j0 Filodrammatico. 16.00. <'.30: 5S& —• kralji», A. Sordi, A. • ^ Ideale. 16.00: »Nočni taksi*, niamino Gigli. u=kšna Impero. 16.00: »Presneto, kakšna dekleta*, L. Bali, E. A • ^ Italia. 16.00: «Ena zenska je la», L. Cirillo. d0 Viale. 16.00: «Od Mayerling Sarajeva*, J. Lodge. .. Kino ob morju. 16.00: »Nasilje*, Van Heflin, R. Ryan jeV Moderno. 16.00: «Dogodilo se j Brooklynu», Fr. sinatrai„era», Massimo. 16.00: «Vohun * J A. Ladd, W. Hendrix. jja. Savona. 15.00: «Dva tedn bežni, J. Povvell. nekega Secolo. 16.00: «Zgodba '■ ly- detektiva*, S. Smart, E- ggjj; Ferroviario. (S. vit0\mecK-«Ponočnjakinja», Don -Vittorio Veneto Danes zap> ■ Azzurro 16.00: «Poljub opOW K. Grayson, M. Lanza. ,u, Belvedere. 16.00: «Ni ve£je bežni*, L. Parchs. B. Hale. Marconi. 16.00: »Bandita J bratje*, W. Morris, J. p . -m. Novo cine. 16.00: «Nekrvavi čini*, F. Emerson, Z. SC1ol _3 Odeon. 16.30: «Prekleta karavan* J. Mc Crea, A. Dali. . , Radio. «Odpadnikovo znani*™ ’ R. Montalban, C. Charisse. RADIO .1 MiOSliDVASSIll* € O \ K 'I RS TA 254,6 m ati 1178 KC ČETRTEK, 18. decembra 1»52 7.00 Poročila 7.15 SkA narodne. ... 14 30 13.30 Poročila.* Kulturni razgledi. 14.40 zvoki. 17.30 Igra P‘anlSt * ju-.40 Pesmi narodov Jugoslavije. 18.15 Nel|^sgeSrevolU' okroglih. 18.30 Iz IJ t iki pred cije 18.40 Mladi umetnij Pnrf mikrofonom: n . ^bnane 19.00 glasbene šole u za Večerne vesti. 23.10 lahko noč. 23.30 Zadnja po trst ,j• 306.1 in ali 980 kC‘“ ,0 Za 1130 Lanhekkiaj°rk.tt45' Poroči1.3- zvoki. Cortot. 17 vsakega nekaj. 12-*p 13.00 Slovenski motivi. l30 ni solisti. 14.00 Pordd' Arneri-Plešna glasba. 18.00 G nje. ke. 18.15 Glasbeno pre«» 18 45 Vesela glasba. 19 00 5 tr3 ščina za Slovence. 19-iu.nr0(h glasba. 19.45 Poročila. 2(>■ perna glasba. 20.45 Lahk £3 di ie, 21.00 Sudermann: D«»|r)t hiša, drama v 3 dej. 23.00 Saensove skladbe. 23.15 Poro«1 i it s 'l ». 11.30 Operna glasba. 12.15 2 ska ura. 12.30 Vesele pesmi. >• Jazz solisti 14.25 Komorna 8.„ ---------r---. i ba. 18.00 Ura glasbe: Seh* Bach, K. M. von Weber ^ Honnegger. 20.25 Glasovi 1 C3. lodije iz Culver Cityja. 2‘- z3- rinei in Giovannini: «Lov .msK« klad*, komična igra. 22.00 pesmi in legende. 6 1,01 ESI •> * „ 327,1 m, 202,1 m, 21^ V 12.00 Opoldanski koncfrjI3sba. Poročila. 12.40 ZabaVh* Igrajo 13.15 Polke in valčki. Hjgo Kon-mali zabavni orkestri] ■ eiodiJe cert po željah. 17.10 0“ geli^a1, do melodije. 17.50 Ton® K°la” XVIII. divizija v Gorske zg„. ru. 18.00 Poio Jugoslovan {. Jg0 ri. 18.20 Filip Kumbafd gr,je Gruden. 18.40 PredklasK 20 [O poje baritonist B. ®a eS’|jil. Koncert slov. narodne P Challeb Ulidimb 163 Pruvcdel prof. dr. Fr. Firadar. Seveda je bila, zakaj gospod Winkle je stirmel nad čudnim vedenjem ranocelnika, se nehote pomikal k vratom in osuplo gledal čudnega mladega moža. «Kaj, vi me ne poznate?* je vprašal ranocelnik. Gospod Winkle je zamomljal, da mu še ni bila dana čast, sežmaniti se z njim. «No torej,* se je oglasil ranocelnik, «tu mi še lahko cvete pšenica, lahko si Se pridobim polovico vseh starih žensk v Bri-stolu, če ml bo sreča mila. In zdaj se poberi, plesniva, stara ~ara!» S temi besedami, ki so veljale vel ki knjigi, jo je spretno brcnil v kot, snel zelene naočnike in spačil obraz tako, kakor je to znal samo Robert Sawyer Esq„ ki je stanoval prej v bolnici v Guy v Boroughu z zasebnim stanovanjem v Lant-streetu. »Ampak vendar nočete trditi, da me niste spoznali,* je vprašal Bob Sawyer in prijateljsko stiskal roko gospodu Wlnklu. »Častno besedo — nisem,* je odgovoril gospod Winkle ter mu tudi stiskal roko. No, to se čudim, da se niste zmenili za ime,» je rekel Bob Sawyer ter opozarjal svojega prijatelja na zunanja vrata kjer je bilo z belimi črkami zapisano: «Sawyer, prej Nockemorf.* »Niti opazil nisem tega,* je odgovoril gospod Wtnkft. «Moj Bog, če bi bil vedel, kdo ste, bi bil prihitel ven z odprtim naročjem,* je rekel Bob Sawyer, «toda verjemite mi, da sem mislil, da je kraljevski izterjevalec davkov.* «Pojdite no!* je rekel gospod Winkle. «E no, zares!* je odgovarjal Bob Sawyer, «in ravno sem hotel reči, da me ni doma, da pa bom izvršit naročilo, če mi ga pustite. Toda pojdite dalje, prosim, kar dalje!* In gospod Bob Sawyer je rinil gospoda Winkla v zadnjo sobo, kjer je sedel gospod Benjamin Allen ter se bavil s tem, da je delal majhne luknjice v tla. z v peči razbeljeno grebačo.* »Glejmo,* je rekel gospod Winkle. »to je srečen slučaj, ki ga niti slutil nisem. Imate preprijazno tu.» «No, že gre, že gre,* odgovoril Bob Sawyer. «Kmalu po tistem večeru sem napravil izpite in moji prijatelji so mi pomagali z najpotrebnejšim za ta poklic, oblekel sem črno obleko, vzel naočnike in prišel sem kolikor mogoče svečano-* *In tu imate zelo prijeten posel, ie kar je res.» Je rekel gospod Winkle trdno prepričan «0 jej!* je odgovoril Bob Sawyer. »Tako prijeten, da lahko na koncu več let skrijete ves dobiček v vinski kozarec m ga pokrijete s kosmuljevim listom.* »Ampak to vendar ni res?*, je rekel gospod Winkle. «že sama zaloga —> «Napačmo, prijatelj,* je rekel Bob Sawyer. »polovica pre-dalov je prazna in polovica se ne da odpirati.* «Nesmlsel,» je ugovarjal gospod Winkie. »Resnica, pri moji veri,* je odgovoril Bob Sawyer stopil v prodajalno in dokazoval resnico svoje trditve s tem da je vlekel za male, zlate gumbe pri nepravih predalih. »Skoraj ničesar tu ni pravega razen pijavk in še te so z druge roke.* «Tega si ne bi mislil,* se je čudil gospod Winkle, strašno razočaran. «1 no, to bi si samo želel,* je odgovoril Bob Sawyer, «čemu naj bi imel to tako nastavljeno? Zdaj pa, kaj si želite? Morda to, kar midva - to je najboljše. Bene, dragi tovariš, vtakni roko v etažer in vzemi patentni samovar.* Gospod Benjamin Allen se je nasmehnil in vzel iz omare čmo steklenico, ki je^bila do polovice napolnjena z brandyjem. »Vi ga vendar ne pijete z vodo?* je vprašal Bob Sawyer. »Hvala,* je odgovoril gospod Winkle. «ampak skoraj prezgodaj Je še: rajši si ga namešam, če vam je prav.* »O, prosim, če morete to zagovarjati pred svojo vestjo,* je odgovoril Bob Sawyer ter med tem izpraznil čašo. «Ben, lonček.* Gospod Ben Allen je vzel iz istega skrivališča majhen, ko-vinast lonček, o katerem je Bob Sawyer pripomnil, da je nanj ponosen, ker ima tako zdravniško zunanjost. Ko je čez nekaj časa voda zavrela in je po nekoliko lopatah premoga, ki ga je Ben Allen pobiral iz zaboja pod oknom, na katerem je bilo zapisano «Sodavica», gospod Winkle zmešal svoj brandy ter se je pogovor zasukal na vsakdanje stvari, je stopil v prodajalno mladenič v temni sivi livreji in zlatoobrobljenem klobuku, z majhno pokrito košarico v roki: Bob Sawyer ga je takoj prijazno sprejel. »Tom, ti malopridnež, pojdi sem!* Deček je stopil k njemu. «Gotovo sl se potepal po vseh prodajalnah v Bristolu, ti leni fante?* ga je ogovoril Bob Sawyer. »Ne, ne, gospod, nisem se potepal.* je odgovoril deček. «To je tvoja sreča!* je nadaljeval Bob Sawyer s pretečim obrazom. «Kdo pa misliš, da pojde k trgovcu, če vidi. kako se njegov vajenec igra z nikami ali preskakuje vrv z drugimi deč- ki po cesti. Kaj se ne moreš vživeti v svoj posel, ti u^a Izročil vsa zdravila?* «Da, gospod.* na »Praške za otroka v tisti veliki hiši in kroglice dan za nezmernega starega gospoda s protinom v n°g »Da, gospod.* «Torej zapri vrata in pazi na prodajalno.* _ ^n- »No tako,* je rekel gospod Wlnkle, ko je deček dar ni tako slabo, kakor sem že mislil. Vsaj zdravila P morda Gospod Bob Sawyer Je pogledal v prodajalno. al'winkia kdo tam, ki bi ga lahko slišal, in sklonivšj se h gospodu ter rekel počasi: «Pušča jih v nepravih hišah.* ^ ter Gospod Winkle se je zdel ves zmeden in Bob Sawye Ben Allen sta se smejala. . ^j, «All ne razumete?* je vprašal Bob, »gre k tej ali eni pozvoni zunaj, vtakne služkinji v roko zavitek z zdra_nod ga naslova in od:de. Služkinja nese zavitek v sobo, w odpre in čita napis. Za uživanje pred spanjem - krog reJ kor prej — umivanje kakor običajno prašek SaW3i ’p0ka‘ Nockemorf. Zdravniški predpisi skrbno pripravljeni • že ženi - ta bere napis; gre dol k služabništvu , dei3 pis. Drugi dan pride deček: ,Zelo žal — pomota *" P° g0. — treba dostaviti strašno mnogo zavitkov — prip°r0 a to je spod Sawyer - prej Nockemorf’. Ime postane znano m { glavno, prijatelj, pri zdravništvu; pri moji veri, to jev j boljše ko vsi inseratl. Takale stekieničica je že preromai Bristola. pa bo še.» t »Bog v nebesih! Zdaj ž-e vem. kakšen imeniten načrt je se je čudil gospod Winkle. . (Nadaljevanje sledi> Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 III. nad. — Telefon številka 93 808 in »4 i predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8.30 - l2 in od 15 18 - Tel 73-38 — Cene oglasov; Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovsk' 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir, širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pellico MI. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10• mese£n0 210 Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tlsKa Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. - Tf5^