14 L0 sW isef' mW iiirtrflmtcd «ad«r permit No. 728) aatior. Kjr A# Act of Octob«r «, ltl7, on fO« «t tk« Pofl Office of Clwdamd, Ohio. By order of the Prwldent, A. 9. Bnrleson, Po«tmm»t* Gm. slovenian daily york and chicago ®EST medium to reach 180 000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA. v. ^®py 3c. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WHH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL" CLEVELAND, 0„ ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 23., '22. ŠT. (NO.) 68. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland. O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna štfvilk« ir POSTMEDJUGOSLAVliOgilTA' # RASTE; V mmi SE KUHA. JAVNO MNENJE JE Sktu PPACIJI REKE OD STRANI NASPROT-ITALIJAN-NOVE KOMPLIKACIJE V AL- 'atslvih v' — Informacije iz balkanskih diplo- napovedujejo, da se na italijansko-jugo-s pripravlja za nov vihar, kajti poleg We, je ita'k kompliciral medsebojne odno- ije zdaj še spor radi dogodkov v ozemlju Alba- f položaj je resnično kritičen kot posledica ^ vprizorili pristaši Eeassad Paše. Ta jj" ' obe sj-j. dkoro prevrnila albansko vlado v Tirani, jlif^^'ko italijanska kot jugoslovanska, sta su-^ ^ ^Mgo, češ, da sta imeli svoje prste vmes. vlada sporoča poluradno, da albainski re-5 ^^^ineravajo vprizoriti napad na jugoislovan- J Pot-pravi, da je mobilizacija albanskih čet na ^3 b ddienzivn&odrm^ It T strani pa trdi, da Jugoslovani Ai-^ ^ orožjem in municijo, da potem napa- # opremi . /■'leinh IK^ Jii » ''?oslo n ^^^sko javno mnenje je poleg tega silno ogor-"^sta Italije, namreč da bi italijanske čete Reiko^ akoravno italijanska vlada zatrju-trajati le začasno, in da se ima izvršiti '"^^iste. iV J ^ spravi iz mesta fašiste, aradite in naci-;Se upostavi položaj v soglasju z rapalisko da le Jia vlada z napetostjo opazuje komplika- 1 ^-^i^to^' komplikacije od strani vročekrvnih ' groze, da bodo podvzeli maščevalne ko- ( sedanji vojaški upravi. 1(|Q j , --=== ^ Jil PQ Glavna sporna točka med unijo ^^J^evstavbin- V «p, NA NA- DEALERJU" ^ P".v..ik u °I' " cwa..j. ie *1 ks. Sr°'" i-"- p.- ^ Main Dea- X 7 je M Hi . 80 J / namreč ,, , J ^'&vei krivci, da S kakemu razsodišču. "t""—. <■= J ^ ^^arl "^^vzdržno". DeM ^.^^'nitha se glasi: Je^.- od dne 21. Drastične zahteve zaveznikov za izplači-tev odškodnine. odškodninska komisija zahteva popolno su-pervizijo nemških notranjih in zunanjih obdavčitev. in podjetniki niso pravila, ki baje omejujejo produkcijo, m tudi ne vprašanje^ kdaj se bodo pričenjale in ukinjale pogodbe v bodočnosti, temveč glavno sporno vprašanje je v tem, ker unije zahtevajo, da se do 30. aprila vse delo vrši po stari mezdni pogodbi. 'Unije so edino iz tega razloga zavrgli predlog podjetnikov, da se spor izroči v roke razsodišči*. Po prepričanju unij je pogodba še veljavna, in torej še ni prišel čas, da bi se spor izročalo I ^ § z ozirom \ ki I ^ stavbiniski ■^''°'' ""'°- Xv|i Na '^, t J ^»L L; ^ nikakor ni !*ito ■a je, da je ■®Sa dela v me- r.'^'^^eju,,, *? ^fganizirane v 'koncilu stavbin- govorjenega tem kaj 'o ; ..v- w '*v J ai-o, ' razmo je '^''"tiramo. Usta- toi a sporno ° J® Povzročil to feb > <'■ ^ r" ^0 J ■ pa je delo ustav- I>li . Podjetniki slcu-\ nieizdno le- \ spreje- % r da po. gridk '■ %» l'' Ni ^"»ona se '• maja prej- V uradniškem članku pa se zatrjuje, da je stališče unij vsled zavrnitve predloga za razsodišče, nevzdržno. Unijam se pripoveduje^ da bi bile morale svoje karte že preje položiti na mizo, da bi morali predložiti javnosti svoj načrt poravnave, in da javnost ne odobrava neupogljivejga ilstališ-ča unij. *'Resnico pa je, da so se unije od vsega početka prizadevale seznaniti jasnost z vzroki, ki so dovedl^ in povzročili ustavitev dela. V splošnem nam podjetniki niso mogli do živega in vsled tega smo prepričani, da se nam ne more reči, da naših kart nismo položili na mizo. "Edina gotova pot za poravna vo je ta, da se sprejme delavce nazaj na delo po stari plači, in da se jim da priliko, da se pogajajo s posameznimi podjetniki. ''Unije niso nikdar stale na stališču "tako ali a nič drugače" kot •se jim očita v članku. Resnica pa je, da je zveza podjetnika zalu-čila unijam v obraz "tako ali pa nič drugaci^ ko je njen predsednik izjavil, da je vseh pogajanj z unijami konec." Pariz, 22. marca. — V zameno za to, da je zavezniška odškodninska komisija dovolila Nemčiji delen odlog pri izplačevanju odškodnine, je stavila na Nemčijo zahteve, glasom katerih bodo imeli zavezniki popolno kontrolo nad vsemi notranjimi in zunanjimi dohodki Nemčije, Zavezniki zahtevajo drastične finančne reforme, in kot posledica se nahaja WirthoVa vlada V veliki nevarnosti. Zavezniške zahteve so: Da se vtelesi v državnem proračunu vse stroške, ki so posledica izvajanja Versailleske pogodbe. Da se zniža vladne stro.ške, in da se dohodke poviša potom novih davkov, in sicer se ima to napraviti do 31. maja. Odškodninska komislija zahteva popolno kontrolo nad vsemi vladnimi stroški in dohodki. Podvzeti se mora korake, da se prepreči eksport privatnega kapitala iz Nemčije. Nemčija.se mora povrniti k predvojnemu običaju, ter obavljati trgovske, finančne in carinske podatke. i ' Poleg tega mora Nemčija u-goditi še več manjšim zahtevam. Ako bi tega ne storila, se bo olaj-aitev pri plačevanju odškodnine, ki se ji je pravkar dovolila, nemudoma preklicalo. Nemci so razburjeni nad zahtevami komisije. Berlin, 22. marca. — Potrtost in razburjenost vladata dane.s tafeo v uradnih kot privatnih krogih Nemčije. Nota odškodninske komisije, v kateri se zahteva kontrolo v notranjih zadevah Nemčije, kakršne ni zahtevala nikdar nobena zunanja država niti od Turčije, je učinkovala v parlamentnem odseku za zunanje zadeve kot da se je razpočila bomba. Splošno mnenje časopisja je, da ta nota pomeni smrt za obstoječo nemško vlado, ki je obljubila izpolniti vse odškodninske zahteve po najboljših zmožnostih, ^e nocoj so se razširile govorice, da je nota Wii-thov kabinet hudo omajala. Vsi listi, od socijalno demokratičnega "Vorwaertsa" pa do na-cijonalističnih organov, se strinjajo v tem, da novi nastop za- Vsi tekstilni delavci odidejo na štrak? Lawrence, Miss, 22. marca. — Kot izgleda se bo tekstilni štrajk ki je zdaj v teku v državi Rhode Island, razširil tudi na to mesto ter druge okraje v državi Massachusetts, kjer je razvita tekstilna industrija. I Ravno sedaj v teku pri vseh tukajšnjih unijah glasovanje, ki bode odločilo, dja li se bo napovedalo štrajk ali sprejelo zahteve družb, ki hočejo, da se plače znižajo, delovne ure pa zvišajo. Vse kaže, da se bodo delavci izrazili proti zahtevam družb, ter da bodo raje odšli na štrajk, kot pa sprejeli mezdno znižanje ter višji delovni čas. Danes je dospelo semikaj zopet več unijskih organizatorjev, ki bodo šli takoj na delo, da se organizacija delavcev izpopolni, in da se delo vseh posameznih unij za slučaj štrajka sistematično u-redi. Novi nemiri v Rhode Island- Providence, R; I., 22. marca. — V North Providence je prišlo danes med stavk ar j i in več spopadov, v katerih tudi do streljanja, toda bil nihče -o--- governer aretiran ... vsled bančne gol.tiifjje. __2. Okmulgee, Okla., 22. marca.— Danes je bil aretiran ter spuščen zopet na prosto pod varščino go-^ verner države Oklahoma, J. B. Robertson, katerega se doliži, da je kriv ibančne goljufije v zvezi z ibankerotom neke Ibanke. Obtož ba velike porote pravi, da je go-verner gprejel pokupnino od ban čnih uradnikov, daje dovolil o-bratovanje banke še tudi potem, ko je bilo že dognano, da ni sol-ventna. Poleg governerja so obtoženi tudi državni iban'cni komisar Fred G Denniis, in še več .znanih denarnih mogotcev. Amerika bo zahtevala povračilo za armado ^0 Reni. veznikov pomelai, da se hoče Nemčijo upreči v suženjski jarem ter uničiti. Nacijonalistični organi doli'I-jo kancelarja Wirtha in zunanjega ministra'Rathenaua, češ, da je to postopanje posledica njih upog-Ijivosti napram Vsem zavezniškim zahtevam. Liberalni organ demokratične stranke "Berliner Tageblatt" pravi: "Te zahteve bodo Vrednost marke Se bolj znižale ter s tem deficit državnega proračuna ie bolj povišale." državni department je poslal tozadevno noto na vse zavezniške vlade. Washington, 22. marca. — Ze-dinjene države nimajo nikakega namena^ da bi odstopila od zahteve, da se jim izplača stroške za vzdrževanje okupacijske armade ob Reni. Ameriška vlada nikakor ne pričakuje, da bodo zavezniške vlade porabile nemško odškodnino, brez njih dovoljenja, ter je prepričana, da je povsem upravičena do $241,000,000^ katere je potrošila za vzdrževanje armade ob Reni, akoravni si zavezniki prizadevajo dokazati, da obstoja tehnična zapreka v tem, da Zedinjene države niso podpisale versaillesko pogodbo. V tem smislu je ameriška vlada poslala že pretekli pondeljek note na vse zavezniške vlade. Ko se je danes zvedelo od ameriških poslanikov v Londonu, Parizu, Rimu, Bruslju in Tokiju, da se ' "iajo v rokah zavezniš-tmenf T>tyci"ai ■ V ______________ . .jot, ki so vse eneike. Nota ameriške vlade je sicer napisana v uljudnem, toda odločnem tonu. V noti je rečeno, da je ameriik^ ylada vsai pripravljena poslušati kako primerno sugestijo za izravnavo ali odlog iz-plačitve, toda Zedinjene države ne bodo nikakor dopustile, da bi se nemško odškodnino kaj delilo naprej, ne da bi se ukrenilo kaj definitivnega glede ameriškega računa. NOV DAVČNI NAČRT ZA OHIO. Columbus, O., 20. marca.—Tu so se zbrali predstavniki raznih industi'ijalnih, trgovskih jn far menskh organizacij ki so sprejeli dva predloga glede davka, katera se bo priporočalo di^avni zbornici v gprejem. Ta dva predloga določaita, da bi si ndben o-kraj ne sme^l naprtati večjega dolga na svoje rame, kot bi ga bil v stanu poravnati ,s tekočimi stroški, in drugič, da se brez ljudskega privoljenja ne sme naložiti na nobeno posestvo več davka kot petnajst tisoč od vsakega dolarja vrednosti. Nadalje se hoče tudi doseči, da bi se pri uvedbi kakega dohodninskega davka izvzelo Vse dohodke oci lastnine. Sedaj se p*^ča od vsakih $100 vrednosti $2.54 davka, potem pa bi se plačalo le $1.50. ProMbicija bo igrala veliko vlogo pri volitvah. Columbus, O., 22. marca. — Prizadevanja republikanskih prvakov v Ohio^ da preprečijo prihod prohibicijskega vprašanja v ospredje pri primarnih volitvah, ki bodo odločile, kdo bo kandidat stranke za governerja, so se ponesrečila. To je postalo danes povsem jasno, kajti odvetnik C. H. Du-rand iz Coshton, O., je danes potom svojih prijateljev dal vedeti, da bo skušal priboriti re-publik?Jnsko igoVernersko nominacijo na podlagi platforme za omiljenje državnih prohibiciiskih zakonov, namreč Cjabbejevega zakona in pa Millerjevega zakona. Obenem pa prihaja tudi poročilo, da bo James A. White, načelnik proti-salonske lige v Ohio, tudi kandidat za republikansko nominacijo. White bo kandidiral na podlagi platforme, da je prohibicijske zakone še bolj u-trditi ter se strožje izpeljevali. Demoikratje pravijo, da medtem ko je bila proti-salonska liga dosedaj le nekak privesek republikanske stranke, pa od se-vie bo vec zadovoljna , .. šala dobiti popolno kontrolo pri državni upravi. S kandidaturo Duranda bodo suhači pognani v odprt boj. medtem ko so dosedaj podpirofi r.avadna kandlt ki ni bil povsem javno in odprto na njih strar-.i. Ako bi ne kandidiral White, bi proti-salo.iska liga bre/dvom-no podpirala Carmi Thompsona, za katerega kandidaturo je V prvi vrsti odgovoren predsednik Harding, zdaj pa bo Thompson oči-vidno izgubil podporo suhaške uradne organizacije. Bogatin je zavajal mlada dekleta. — Nova iznajdba. V kratkem misli Dr. Hulbert Julian, ki se mudi v Clevdandu, javno demon strirati neko naredibo, podobno dežniku, ki naj bi služila kot zadnje rešilnp aredistvo v slučaju zrakoplovske nezgode. Iznajdba, za katero je organiziral Dr. Julian že družibo, sestoji ig para-čute ali padalnega dežnika, katerega naj bi se pritrdilo na vrh zrakoplova ob vznožju, katerega se nahaja poseben gonilen motor. To naj bi vzdržalo zrakoplov v .zraku v slučaju, da se stroj kaj polomi. Dr. Julian je zamorec, ter gin bogatgea očeta, ki je lastnik velikih plantažev na otoku Trinidad. On je poslal sina študirat medicino v Montreal, Canada. Ko pa je ta študije dovršil, je šel prostovoljno h kanadskim avijatikom, med katerimi je bil on edini črnec. Poslan je bil na fronto v Flanders in nekega dne je treščil njegov zrakoplov na tla. Pri nesreči mu je bila zlomljena roka in nekaj relber, tako, da je moral biti več tednov v bolnišnici. Od\ tedaj je vedno tuhtal, kaj bi se dalo narediti, da bi se zrakoplovne nesreče pre prečile. Koliko je njegova iznajd ba vredna, ge bo kmalu pokaralo. New York, 22. marca. — Denes je izpričevala prpd najvišjim sodiščem države New York komaj nad petnajst let stara Sarah Schoenfeld, ki pravi, da jo je znani pugilistični podj()|tnik George L. Rickard ponovno spolno zlorabljal. Obtoženec je ves čas, ko je dekle pripovedovalo sVojo zgodbo, napeto gledal v njen obraz. Obnašal se je zelo samozavestno. Dekle! je povedalo, kako je Rickard njo in njeno prijateljico Nellie Gasko spoznal v javni kopalnici v Madison Square Garden, in ka!ko ju je pozneje večkrat vozil okrog ali pa peljal v fVoj urad v Madison Square poslopju. Pozneje ju Je povabil v neki apartment, kjer je vsaki plačal po $ 10, da nista nikomur povedali, kaj je napravil z rijima. Pozneje ga je večkrat sama obiskala, za kar ji je vselej dal nekaj dolarjeV. Rickard ji je tudi o^bljubil, da bo posredoval pri michiganskem go-verherju za oprostitev njenega brata, ki se nahaja V Wilwaukee, kjer je zaprt radi tatvine. TekoD izpričevanja so bili pripuščeni v sojeno dvorano le moški. Po zaključenem izpričevanju .bil Rickard gnan nazaj v Tombs zapor. Njegov tovariš "V ieči je švindler Lindsey, ki je ogoljufal več prominemtnih new-yorš-kih žensk in igralk za Več sto isoč dolarjev. ženska obtožena dvoj-nega umora. Greenfield, Ind., 22. marca — Tu se 'bo v kratkem pričela ob ravnava proti Mrs. Klari Carl. Državni prosekutor trdi, da je zastrupila svojega moža in njegovega očeta s počasnim zastrup Ijevanjeim z namenom, da dobi njuno zavarovalnino. Mrs. Carl vztraja na svoji nedolžnosti, ter pravi, da je samo žrtva izredno čudnih okolščin. Mrs. Carl je stara 38 let. Carl je bil že njen Jrugi mož. Njen prvi mož, ki je bil učitelj po poklicu in je živela z njim v Clevelandu, je baje tudi umrl zelo nenadne smrti. ilazneža se bo posadilo na električni stol. V Yellowstone Parku se je pred kratkim vršila zanimiva tekma, namreč tekma s sanmi, v katere so bili upreženi psi. Miss Lydia Hutchinson je bila edina ženska v tekmi, medtem ko je bil zmagovalec tekme Tud Kent, katerega slika je na levi. kosti 7 Čevljev visokih ljudi izkopane. Cedar Rapidls, la., 22. marca. — Pri kopanju temelja ga neko poslopje se je izkopalo daneg tukaj devet okostij, ki izkaizujejo, da so pripadala ljudem, k* so bili nad sedem čevljev visoki. Zatrjuje se tudi, da je oblika glave j ako izredna. Biologist A. O. Columbus, O., 22. marca. — \ko governer Davis ne poseže •mcs, ■ tedaj bo v petek zgodaj zjutraj posajen na električni stol d ward Moffett Akrona, ki je il spoznan krivim umora prve-•'a reda, ki pa je sedaj popolnoma blazen. Moffett je ubil svojo ;eno. Ako obsojenca Davis po-milosti, tedaj se ga bo poslalo v bolnišnico za kriminalno umo-bolne, ki se nahaja v Lima, O. -o-- profesor ne sme poljubljati učenk. Lonjon, 2 1. marca. — Tukaj je danes neki sodnik odločil, da profesor nima pravice poljubljati svoje učenke. Šlo se ^e za slučaj nekega profesorja, ki je priznal, da je ob priliki nekega dijaškega plesa poljubil eno izmed svojih učenk, vsled česar je izgubil svoje mesto. —1- Cochrane pravi, da ne more reči, kateremu rodu so ti ljudje pri padali. STRAN 2. ^^Enalcopravnost^^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "enakopravnost" Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BciinesB Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo, S8.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newburich by mail.......1 year $6.00. Q mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. A tat. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 MARCH 23rd, 19 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3, SINGLE COPY 3c. hočejo pa; da bi ge jim garantiralo vsaj 30 ur na teden, j rajo prtbaviti potni list od obla-tako, da bi bili v.stanu zadostiti najbolj primitivnim vsak-hti one države, h kateri spadajo danjim potrebam svojih družin. • In navzlic tem faktom se organi plutokracije že pripravljajo, da začno s svojo staro igro, ter da prineso na dan svoje staro strašilo "javnega mnenja'', ako bodo rudarji končno neizogibno prisiljeni, da se poslužijo štrajka. PRISELJEVANJE V AMERIKO. Lastuie in izdala g# Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST, CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino cKlasoT ni odgovorno ne uredništvo, ae uuravniitvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 23., '22, SUŽNJI RUDNIKOV. New-yorški progresivni tednik "The Nation"' je z ozi-rom na obstoječi položaj v rudarski industriji v svoji številki od preteklega ted^a prinesel članek, v katerem se podaja zgodovino delavskih bojev v rudarski industriji izza 1912, vštevši pregled plač ter dviganje življenskih cen %a časa vojne. Ta članek daje jasen vpogled v položaj rudarja, ter prikazuje peklo, ki obkroža življenje poprečnega delavca v rudarski industriji. Povprečni dohodek rudarja v letu 1911 je znašal S600 na leto. prihodnje leto pa se je zvišal za približno 5 procentov. Tekom vojne so se plače zvišale za 86 procentov, toda življenski stroški ;S0 se na drugi strani zvišali za celih 85 procentov. Z drugimi besedami povedano: resnična plača se ni zvišala, temveč celo znižala za več kot za polovico. Ko je Wilscncva administracija zaključila vojno "za demokracijo", je šla na delo, ter zlomila štrajk rudarjev, katerega se je proglasilo leta 1919, da se odpomore neznosnemu stanju, ki je vladalo v industriji. Leta 1920 je prišlo do neke "regulacije" ])lač, a danes je položaj rudarja neznosnejši kot kdaj prej,, kajti k tlom ga pritiska tudi brezdelje. "Danes zasluži povprečni rudar manj kot polovico svoje običajne plače", piše "Nation". "Toda celo v tem sta nju so rudarji na zadnji konvenciji sklenili, da se zadovo-Ije z obstoječo lestvico, ako se jiy zasigura vsaj 30 ur dela v tednu,, tako 3] Hslužili- na leto vsaj približno SI ,400. Z drugimi besedami "povedano: ameriški rudar ne zahteva druzega, kot da se regulira njegovo revščino vsaj v toliko, da se oprosti njegovega domovanja pred proklet-stvom dolgov, raztrganosti in resnične lakote, katera je pod sedanjimi razmerami faktičen delež velikega dela ameriških rudarjev." Ko so rudarji na zadnji konvenciji sklenili, da zahtevajo 6-urni dan, so kapitalistični organi dvignili velikanski vrišč, češ, glejte jih lenuhe, delat se jim ne ljubi, in celo nekateri taki listi, ki bi včasih radi paradirali pod delavsko firmo, so prišli na dan s trditvami, da rudarji zahtevajo nekaj "pretiranega". ^ Fakt pa je ta, da rudarji niso zahtevali, da se njih delavni čas zniža, temveč ravno nasprotno, da se jim poviša, kajti danes je malo rudarjev, ki bi delali po 30 ur na teden. Rudarji so pripravljeni dielati tudi več ur, toda IL Prehodno dovoljenje izključeno. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. L S.) — Da-ili priseljenec sme priti v Združene Dr žave ali ne, je odvisno prvotno od odločitve priseljeniških oblasti v pristanišču, kjer se on izkrca. Predhodno dovoljenje se ni komur ne daje, tako da ni mogoče vnaprej zagotoviti pristop nobenemu inozemcu. Vsak ino-zemec, presno je zakonito pripuš čen v Združene Države, mora podn-eči se preiskavi s strani priseljeniških oblasti, ki ga morejo pripustiti ali pa izključiti. Sorodniki človeka, ki se hoče priseliti v Združene Države, hočejo dostikrat znati, kaj naj storijo, da zagotovijo njegov prihod. Ni ničesar, kar bi mogli sto riti pred prihodom priseljenca samega, razun morda, da pošljejo priseljeniškim oblastim overovljene izjave (affidavits), ska terimi naj izjavijo, da go v stanu in voljni skrbeti za dotične-ga priseljenca Dostikrat se dogaja, da se poedinci, ako dvomijo o pripulstljivosti kakega njihovega rojaka, na pr. v slučaju slepca ali gluhonemca, obračajo na Department of Labor ali nr. General Commissioner of Immi-grlicn za informacijo, da-li do-ličnik sme priti. Na vas ta vprašanje daje se vedno isti odgovor, namreč da ni mogoče določiti to pred njihovim prihodom v Ame riko. V posebnih slučajih ima Se ?retary of.^ij.bor pravico pripustiti takega pri^ljenca p6d jam čevino, ali niti tega koraka ne sme storit, dokler ni priseljenec prišel na priseljeniško postajo in eg tam podvrgel redni preiskavi. Radi tega v vseh takih dvomljivih slučajih ne preostaja drugega kot priti sem in poskusiti svojo srečo. Vsakega priseljenca naprej pregleda z'dravnik od U. S. Public Health Service, in na to ga I članov Ako ta Board izključi, ima priseljenec večinoma pravico do priziva na Secretary of Labor (Mnistra za delo), ki more potrditi ali odvreči odločbo Board-a ali pa pripustiti priseljenca pod jamčevino. Prijatelji priseljenca ne morejo polagati jamčevino ali drugo garancijo, predno je slučaj priizivnim potom prišel pred Secretary of Labor. Kdo je inozemec? Pod besedo "alien" (inoze-mec) rabumeva se vsaka oseba ki ni ameriški državljan potom rojstva ali naturalizacije. Priseljeniški zakoni se nanašajo e-nako na vse prihajajoče inozem-ce, naj potujejo v kabini ali v tre tem razredu. Priseljeniški zakoni pa se ne tičejo ameriških državljanov, ali naturalilziranega državljana, ki se nahajajo v starem kraju in hočejo priti v Zdru žene Države, treba razlikovati med deco, rojeno pred naturalizacijo, in ono, rojeno po naturalizaciji. Otroci, ki 30 se rodili potem, ki je njhov oče postal ame-rški državljan, se smatrajo za a-meriške državljane potom rojstva, in ako potujejo v Združene Diiave, dobijo ameriški potni list. Otroci pa, ki so se rodili po cčetovi naturalizaciji in ki še vedno stanujejo v starem kraju, smatrajo se za inozemce in, ako potujejo v Združene Države, se imajo posluževati inozemskega potnega list^ Ali oni so potenci jal ni državljani Združenih Držav, t j. ako pridejo v Zdru-ene Države, predno so dovršili enoindvajseto leto starosti, postanejo automatično ameriški dr žavljani, čim so stopili na ameriška tla in začnejo stalno tu sta novati. Kar se tiče njihovega pri pusta v zemljo, taki otroci gO pod vi-ženi vsem zahtevam priseljeniških zakonov, rakun da se zakon 0 kvoti ne razteza na nje. po državljanstvu, in nato si mo' rajo priski^beti vizum ameriškega konzula. Edine osdbe, ki smejo priti brez potnega lista in vizuma, so državljani Kanade in drugih bližnjih angleških in fran coskih posesti, kakor tudi angles ki in francoski diraavljani, ki v istih stanujejo. Tudi ako bi se tak potnik brez viziranega potnega lista vkrcel na pot v Ameriko, vendarle ne bo pripuščen v to zemljo, ako nj.egov pasport ni v redu Bilo je celo slučajev, ko so inozemci imeli potni list, n.» katerih je bil ameriški vizum ponarejen. Tudi ako v teh slučajih nameravani priseljenec m bil osebno kriv in hi nič znal o ponarejen ju, vendarle ni bil pripuščen. Mnogokrat se pripeti, da kak inozemec poskuša priti v Združene Države ne kot redni potnik, marveč kot "stowaway", t. j. člo vek ki se je pred odhodom par-nika vtihotapil na brod in hoče priti skrivaj čeiz morje. Tekom minolega fiskalnega leta jq prišlo v ameriške luke 3,539 takih "stowaway". Te tihotapce di-žijo na priseljeniški postaji v poseb-neib oddelku. Odvedejo jih pred Board of Special Inquiry, ki jih izprašuje Le v slučaju sklepa, da dotičnik, ako ne bi bil "stowaway'", bi imel brezdvomno pravico priti, je mogoče, da ga pripustijo, drugače je izključen. O-gromna večina takih nepravilnih potnikov je takoj deportirana nazaj, od kamor so prišli. Posebne odredbe obstojajo glede prihoda mornarjev, ali ker oni spadajo v posebno vrsto priseljencev, bomo o njih razpravljali v enem od prihodnjih člankov. gega, smatra se še vedno za ino-zemca. izprašujejo priseljeniški nad- ako niso še dosegli starost dru zorniki. Ako ni takoj pripuščen, bodisi radi zdravLstvenih ali drugih vzrokov, ga izpra'sujoci nadzornik prid^TŽuje ga nadaljno pre iskavo, ki jo vrši Board of Special Inquiry, obstoječi iz treh -—O- Pokojnine za materCc New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) — E:!;::- smo omenili nedavno, imajo skoraj vse zvezne države zakone o pokojninah za matere (Mothers' Pensions Laws). Namen teh zakonov je pomagati revnim mate ram, da morejo vzgojiti gvoje 0-troke pri sebi doma. Radi velikega zanimanja, ki ga je ta članek vzlbudil zlasti v našem ženskem svetu, hočemo tu podati natanč-sejši opis o teh zakonih. zahteva, da mora biti mati moralno, umno in telesno sposobna za primerno vzgojo svoje dece. V spIoŠnem, zakon v vsaki državi ustanbvlja, da mati ne more dobiti te odškodnine, ako opravlja katerisibodi delo, za katero dobiva kako drugo nagrado. Izjemo k temu pravilu napravijajo države Illinois, Louisiana, Indiana, Minnesota, Montana, Nebraska Ohio, South Dakota, West Virginia, Wisconsin in Wy oming. Teh enajstero držav u-stanavlja, da podpirana mati sme delati izven doma nekoliko dni na teden, ako sodišče ali posebni urad, ki nadzira materinske pokojnine, jej da posebno do volj en je V vseh državah zakon zahteva kot predpogoj za vpraviče-nost za odškodnine, da mati stanuje v dotični County že eno do treh let; ta doba je različna v po-edinih državah. Večina držav zahteva, da mora biti oče ali mati državljan Zdru'zenih Držav; nekje zadostu je že prvi papir, ^akoni drugih držav gopet ne vsebujejo nika-kega zahtevka glede državljanstva, ali nastanjenosti. Večinoma morajo biti otroci pod šestnajstim letom, v nekaterih di-žavah pod petnajstim ali štirinajstim in v West Virginiji pod 18. letom. Mesečna podpora znaša od $9 io $25 za enega otroka in manjše svota za vsakega dodatnega otroka. Ako naj se podpora nadaljuje čez šest mesecev oziroma eno 'eto (v nekaterih državah), morajo poklicane oblasti pred pode-'itvijo podpore za nadaljno dobo ;opet preiskat slučaj. Podpore 3e ustavljajo, .čim preneha razlog, ki jih je vpravičeval (na pr. ako se mati zopet omoižj, ako zapušča državo itd.) Oblast, ki podeljuje te podpore, je večinoma bodisi mladinsko sodišče (Juvenile Court) ali kako drugo sodišče; v mnogih državah ima to pravico okrajni svet za oskrbo dece (County Board of Child's Welfare). Preiskovanje poeidnih slučajev je po ver j eno talkoizvanim "prcfbation officers", šerifu, oziroma posebnim okrajnim poverjenikom (County Commissioners.) Prošnjo treba napraviti na Ju venile Court, Boards of Child's Welfare ali pa na vsako organizacijo za oskubo otrok. 'OS ri ' F i He bi ki bT k sta moralno sposobna z* no vzgojo svojih otrok, V sledečih sedmih Indiana, Nebraska, Ms* setts, Maine, Michiga"" New Hampshire in W® daje se pokojniona maters^ visno deco, naj bodo v" neporočene. 'North Dakota daje ? vsem žensikam, ki vzdr# doletne otroke. Sledeče enajstero pokojnine materam, ki zapuščene ali ločene od katerih mož se nahaja državni jetnišnici oziroi"* rh mož je popolnoma I j en za delo — Arka# rida, Kansas, Minnesotar ri, Ohio, Nevada, South^ West Virginia, Wisconsin ming Država Delaware daj^ re vdovam ali zapuščenii"' 'ili materam, katerih polnoma onesposobljen Državi Montaiik in 0'^ jati pokojnine oibydov«''' teram ali pa materaiAi S v '4 mož se nahaja v poru ali pa je popoln" sposcibljen za delo. Sledečih šeist draav " Iowa, New Yoi^k, 0^ Pennsylvanie in Tenne?^ Najprej je treba pripomniti da j Komu se izplačujejo podpore, kar se tiče pokojnin za matere, j Za sedaj le dihava Colorado posdine zvezne države imajo raz dovoljuje podpore potrebnim sta rišem: očetu ali materi oziroma priti v Združene Države, si mo-vrševanja stih. Vsaka država pa obema skupaj, ako se izkaže da Potni list in vizum. Vsi inozemci, ki nameravajo lične zakone in različen način iz- podpore vdovam ali mat' terih mož se nahaja v ^ zaporu. Država Illinois daj^ materam, ki so vdove a'' mož je popolnoma on.esr Ja delo. Držažva Vermont •e vdovam ali zapuščen''' ram. Sledečih devet držav' kojnine le vdovam; AfI lifornia, Connecticut, Vrginia, Maryland, Utah in Texas. V sledečih osmih nikakih zakonov za m?, pokojnine: Alaibania. xico, Georgia, South Kentucky, Rhode lala# si'ssippi.' / -------^ — Zguba gasolina- ; pričel puščati pri ning Co., E. 80 St. i" ^ Ave. velik kotel ga'sol ži 140.000 galonov. Ga&% kel iz njega s tako se je bilo tati, da popl^ j železniške proge. Na p prišla ena qgnjegasn^ ^ ja, policija in nekaj f uslužbencev, toda na^'^'j prizadevanju zamašiti' . odteklo kakih 40,000 solina, katerega vred""-okrog $8,000. J Skrivnost Hiše št. 47. — ROMAN — Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN iriii'-* lahko v vasi tujski johi dobro prenočim, kaj ^e, Irvin. ako bom imel jutri dopoldne tudi veselje, dfi bom lahko pozdravil tvojg ženo, če se pripelje z vlakom ob deseti uri eninpetdeset minut." Hišnemu gospodarju so padle vjlice iz rok in za-žvenketale na kiožniku. Njegov že od narave bledi obraz je se huje prebledel in glas se mu je tresel, ko je odgovoril: "Z največjim veseljem, dragi bratranec." Škof je seveda zapazil pojave, ki so spremljali iz-Totr. veselja njegovega gostitelja; ostro j« motril svojega bartranca in potem rekel: "Upam. da mi bo Harriet kaj natančnejšega in zanesljivejšega povedala o svojem potovanju — ti boš gotovo na to ravno tako radoveden, kakor jaz." Ni ga bilo dostojanstvenika anglikanskega veroiz-povedanja, ki bi znal svojim podložnikom tako imponi-jati, kakor bedfordski škof; edina izjema je bil mogoče kanonik na Fidzi-otokih, ki je bil v svoji mladosti ljudožerec. Z orlovskim očesom je zappzil že prvi simptom slabe vesti in držal se je načela, da ns neha in ne neha, dokler ni dognal, kak greh je storil njegov brat v Kri-stu, ki je stopil s pravega pota. Podvojil je sedaj svojo pozornost; nič, pa ž p. prav nič ni ušlo njegovemu ostremu pogledu in kmalu je imel zadoščenje, da je nekaj zapazil, kar je znatno pp večal o respekt, ki ga je sam imel pred svojo bistroumnostjo. Ko sta gospoda stopilp v knjižnico, da bi tamkaj pila črno kavo in u?ila, je zapazil, kqko čudolepa je hišna. Med obedom, jki mu je bil tt»ko pri srcu, kakor sveta cerkev, je pač iapa'zil, da se giblje v sobi še neka tretja oseba, ali med jedjo je njegova pozornost veljala le temu, kar je bilo postavljeno na mizo in vse drugo zanj sploh ni eksistiralo. Izredna lepota mladega dekleta je zdaj vzbudila v njem težke misli; odslej je samo gu-bančil čelo in mislil. Če je bil zdaj tudi škof — nekoč je bil tudi mož. A tudi pozneje se je vsled svojih službenih dolžnosti seznanil z mnogimi moškimi slabostmi in —kakor je vsakemu pripovedoval, kdor je hotel poslušati — 3 takimi, da bi jih najraje ne bil nikoli izvedel. Zd.aj je nekako čutil, da je nevarnost v bližini. Fazno je ogledoval mlado dekle, ki se je s popolnoma nepotrebno ljubeznivostjo nagnilo k hišnemu gospodarju in mu ponudilo skodelico. Ni mu ušlo. da se je Irvin nervozno igral z žličico, ki mu je potem padla i^ rok in ki jo je na to s posebno nespretnostjo sam pobral; niti je prezrl, kako bedasto se je Molyneux smehljal, ko se je lepi obrazek k njemu nagnil. Prisegel bi bil, da je tedaj tudi na njenih ustnicah pojavil lahen nasmeh in smrtno gotov je bi!, da je v n.^.^lednjorn trenotku vidno za-očcisa. 1 akoj na to ie zapustila sobo. očesa, akoj na to je zapustila sobo. Slcof je zamišljen i?pil 8\ ojo kavo in ugibal nekaj minut predno je reJtel: "Ko sem bil zadnjič tukaj, niserri videl tega dekleta hvin." Zapazil je, kako se je njegov bratranec pri teh besedah zganil in si je znal tp s svojo nenavadno bistroumnostjo hitro raztolmqciti. "Ne, mislim da ne," je odgovoril hišni gospodar. PrevzviŽeni njegov soiodnik g.i je začel w oslrt-je opazovati, ko je bil napravil opomnjo: "Ne morem ravno reči. da bi hotel dekleta take zunanjosti imeti v hiši." In zopet je njegova bislioim;nost dosegla uspeh: Irvin je namreč z večjo živahnostjo, kakor jo je ves večer pokazal, hitel izjaviti: "To je prav čedno, ljubko dekle in zagotavljani te, da je tudi nenavadno fino dekle." Hm, je zakašljal škof. ".Ali ima tvoja žena enako dohro mnenje o tem dekletu?" Da — to se pravi — imela je tako mnenje," je po kratkem premišljevanju rekel hišni gospodar. "Ah! Smem-li vprašati, |akaj je premenila svojo sodbo?" Zgodila se je mala neprijetnost — prav neznatna malenkost," je dejal Irvin in je prišel v zadrego. "Harriet je dekletu to malenkost tako zamerila, da nas Eva — žal zapusti." 'Tebi to pač ni prav?" "Ne„ prav nerad vidim^ da pojde od nas." 'Kdaj se je to zgodilo? " Šele danes zjutarj." je neprevidno odgovoril Irvin. Danes zjutraj? Torej tik predno je tvoja žena nastopila .svoje skrivnostno potovanje?" je vzkliknil škof. Pod kritičnimi pogledi svojega prevzvišenega sorodnika je bilo Irvinu zopet sjcrajno Neprijetno pri srcu. Več ali manj je tako," se je glasil njegov čudni odgovor. Škof ga jc gledal na način, ki je še povečeval njegovo zadrego, česar pa prela! nikakor ni nameraval. Mili bog, kaj se godi tu," si je mislil škof; "kako dobro jc, da sem sklenil tukaj prenočiti." Odslej je govoril le skrajno malo, mislil pa toliko več. ^Ko je naposled šel k počitku, se je poslovil s skrivnostno izjavo: 'Da, Irvin, še to sem ti hotel reči, da spim pri ne-za.klenjenih vratih iii da me Vzbudi vsak najmanjši šum^ Lahko noč." Naslednje jutro sta gospoda skupaj zajutrkovala, a govorila sta jako malo. Vendar jc vse njiju vedenje jasno izražalo razloček med dobro in med slabo vestjo. Irvin Molyneux je samo poskušal svoj čaj. drobil pecivo in poznalo se mu je, s kako težavo je zavžil košček izvrstne zajutrkoValne slanine; škof je pa izpil dve polni skodelici čaja, si odrezal dva kosa slanine, zavžil eno mehko jajce in izpraznil košarico s pecivom. Po zajutieku je šel škof v knjižnico, 1 in pogledal od časa do časa na uro. Hišni oprostil in je izginil; izostal je pa tako gost v tem videl nov dokaz njegove slabe vc®''' j Ob tricetrt na enajst se je Irvin končno k" 3 je slišal, kako se je pred vratmi obotavljal || posled vstopil, je kazal neko prisiljeno sigur""'jiji je .zvežbano prelatovo oko spoznalo za nervoznosti. V rokah je držal brzojavko if* kega uvda prečital njeno vsebino: ''Pričakuj Harriet." me šele jutri; danes sem "To poroča tvoja žena?" je vprašal ' Da, to'^poroča moja žena," je odgovor'| ''Priznati nioram, da se mi to nekanj je pripomnil, škof in je nagubančil čelo. Nikakor ne, nikakor ne, je naglo rck^ ^ spodar; časih izostaja..... še dlje. Obžaluj je ti ne boš videl. Jaz..!... jaz......" ) Škofov pogled je bil tako presunljiv. J' neux zatrepetal, zmečkal brzojavko in jo min. Mrmral je potem nekaj nerazumlj'^^®^ j/' vrtovih in zelenih muhah ter novič izg'"' ^ t Zmečkana brzojavka pa na nesrečo ni y/ nego obležala na robu kamina. .Škof je kor mož, ki se za,veda, da stoji nekaj neizoS''jj|J* nega, pobral brzojavko in jo razgrnil in je čitalo njegovo oko? Namesto poročila, k' njegov nesrečni bratranec, je bilo zapisan"' Obžalujem, da ne morem priti na zaj^' sledi. Florence." i ^ i Pogledal je na datum, ta je bil deset j|lf .Škof j« obstal za nekaj minut, zatop'i^'l J j* . razmišljevanjn: potem je prišel do sklepa- ^ ^ zojavko v ogenj in gledal, kako jo je plal'^®'' potem je pozvonil. (Dalje prih.) J f 23rd. 1922. •ticnakopravnost' ■■It!' ' ' 1 I Mill. stran S. ^SIPJURCIC: SIN KMETSKEGA CESARJA. _ POVEST IZ XVI. STOL.ETJA. ;,Ti več tafih, kakršen si ti, ni lii-ja in Kosoman nič opravil. Ko bi bili vsi vile in sekire poprijeti in z mami in ,g Kosomanom šli, kje bi ibile zdaj graščine!" „Boga zahvali in Mater božjo, Ida ne vedo, da si bil p,ri Koso-bilo lan'sko leto pre- manu jn tiho ibodi. Ko bi kdo sli- imenu starši kmet na-^koči in se ozre ok-g . ter prst na usta tiho! Kaj (na ^ slišali, da se meniš "^osomanui'' strahopet. In ravno za- ker Velika noč se bliža. . gospodinja bi si bila že zdav- i rada preuredila svojo kuhinjsko opravo to-W so bile cene previsoke, kai takega ni iio sedaj je to mogoče. Mi smo dobili pol-d raznovrstnega blaga najboljšega iz- m še posebno lepo zalogo kuhinjske poln' ! porcelana. Cene so tako niz!ke, da boste Nikjer drugje ne boste dobili ce- io-.. in oglejte si tudi zalogo otročjih '^^terih imamo tudi veliko zbinkp iii ka-pri na? tudi ceneje kot drugod. Ce-^ Boruti drugam ko dobite vse pri vašemu last-f*'** rctjalcu/' A^TO^ OGRIN 5& I Oc Store ®o East 132nd street ■ ' ■ šal, zal>ro te ali ,pa še obesijo, kakor so druge.*' ,,Ali me tooš ti izdal?'' I „0 Bog obvaruj." I „Jaz ti povem, da ko bi zdaj-le Kosoman, ki pravijo, da je v gori da bo še enkrat vojsko vzdignil, ko bi zdaj-le in rekel: pojmo! jaz grem precej ž njim." ,Jjepo te prosim, Martin, tiho bodi. Ti (si neumen. Kaj sta nam Ilija in mjegiv sin pomagala? Ničesar! Enega so umorili, enega pa še 'bodo." ,,Bog ve, kako pride. Boš videl, Kosorrian je pravi, on jim bo še eno zagodel, jaz vem." „Jaz grem domu,"' ,pravi starejši in dene sekiro na ramo. „Ti Martin pa pojdi v grad, laglje hodiš ko jaz in povej, da sva posekala, kar je bil nam odkazal." ' Oba se napotita, starši kmet po eni, Martin po drugi stezi. Poslednji ni bil še streljal daleč, ko mu iz gošče mož nasproti stopi i nv roko seže. Martin ,se oveseli fn ustraši, ko spozna Ko-somana. Nehote se ozre okrog, potem pa vpraša: ,,Kaj delaš tu-* kaj? Ravno sem o tebi govoril."' »Slišal sem. Ali je resmica, kar si govoril?'' „To se ve da. Jaz zmerom pravim da si ti mož in tvoj oče je bil pošten mož Bog mu daj nebesa —.'' „Ti si rekel, da greš z menoj če je treba," pravi Kosoman. „Ne z menoj. Sam pojdi v grad, kanaor si namenjen. Tam poz-vedi, kdo je danes prišel. Videl Daiila za birmo, dobijo botri in botrice pa najnižjih cenah na 15809 Waterloo RtJ,, y CoU'mwoodu^ O, Sc priporoča za sigurnost najnižjih cen. Vaš rojak IVAN PROSTOR URAR IN ZLATAR --------------i '------'—.«t 7 A T'O'. hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in 1 « ker je is istega nemogoče izdajati brez oglasov v a ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohoiT;.iiiiiuiu!i,|i(iuiu}iiit^:]i|jnii)iiiii>Hiiuiuiu[itiuniiiiiii}wiiuuu()ii>iiiiiiiJ>Uiiiimiii:it]ijiiiiiiuiiuiiiiuiiuiit]iiiiHiiiiiiauiiuiuuu« S M—ni ■i boš, te je res tisti, ki mu pravijo Jošt Turen, če ima sina ,g seboj. Skutei zvedeti, koliko časa tu dsitane, kedaj misli oditi in kar še moreš. Vse to mi boš jutri opoldne tukajSle povedal. Čakal te bom. Ali mi boš storil to?'' „Vse, vse, kai; hočeš. Natanko bo,m zvedel, če le more kdo." ,Ne pravi nikomur tega; tudi ne, da si videl Jutri se zmeniva kaj več," pravi Kosoman. ^ Martig še za njim vpije: „Pa-jzi, da te kdo ne spoizna in da v sitsosti ne prideš. Pridi k meni spat.'' Kosoman prikima in koj potem ga Martin že ni videl. IV. Stric. Noč se je stox;ila. Tema je bila, da človek n( ped zemlje pred seboj videl. Dež je za^čel liti, veter je žvižgal .V tac^m času človeku dobre de, če preskrbljen sedi pod streho v gorki stanici in posluša, kako s%pa debele kaplje v zaprto okno zaganja. Svetokriški fajmošter, častitljiv starček, bil je ravno odve-čerjal in svojajnolitev opravil. Videti je moM' kacih sedemdeset let, sikrb jn žalost ige mu bere g obljičja. :Večkrat vzdihne, potem pa glavo ;pove&i in sedi tiho. Kaj je pači staremu možu? Moiida ga misel!obhaja, da je na pragu v večnoist, da so njegova leta potekla in ie bo moral ločiti od tega s'veta'|n t^žek odgovor dajati večnemu ostremu sodniku? Tega ri|B.'Vle njegovo življenje je čisto, pi&ravljen je pred sodnika .stopftiC Spomin reči mu navda- ja. bridko8t4 ##u teži srce. On je brat near^&ga Hi je, kmets-kega ct^sarja. -^e njegov, bogat, svoboden kmet/jje bil dal njega in v neki kloš- ter v šolo. ostal po očeto- vi rmrti "on je dokon- čtil učenje in postal duhovnik. Pač je kmalu s'previdel, že zgodaj sprevidel, kake nesrečne misli njegov brat Ilija. delo 'se mu je, da namerja vzdigniti se zoper goisposko. Opominjal ga je večkrat lepo, očetovsko, naj si iz glave,''izbije taikej misli. iPravil mu je, da gveto pismo in cerkev zapoveduje pokorščino po'stavlje-ni oblasti, ne samo ddbri, temuč tudi preostri in hudi. Toda vse je bilo zastonj. Tako je moral pred letom doživeti strašnih dogodkov, njegov brat je strašno smrt storil. Ali mu je Bog na onem svetu odpustil greh? Za to je stari duhovnik molil, ali zagotoviti mu tega ni mogel živ krst. Stričnik njegov, Baltalzar, Ili-jev sin, ta je pregnan, ubežen, brez doma .izgubljen. Kaj čuda da je mož potrt in po bit, da vidno hira, Te reči so fajmoštru po glavi rojile. Da bi se razmislil in tolažbe našel, jame brati iz svetega pisma. Komaj začne, ko zasliši, da nekdo trka, in kmalu da gre njegova dekla odpirat. Misleč da bo treba iti h kace-mu bolniku, zapazi šele, da je vihar in dež zunaj, vendar pravi: „Naj bo, božja v Olj a je, dolžnost je sveta.'' Zdajci stopi Kosoman v sobo. Bil je ves premočen. Bodisi da je imel fajmoster že slabe oči od starosti ali ker je bii Kosoman nenavadno oblečen in je poraseno brado nosil, .stari svojega bratovega sina ni spoznal. „Kaj bi radi pri meni?" vpraša ga. „Prenočil bi rad pri vas, gtric" odgovori mladi mož. Duhovnik ostrmi. »Baltazar!?'' Ali me niste poznali? Da, dve leti je že, kar sem bil nazadnje pri vas_ Postarali ste se." Fajmbšter vstane in prmie Kosomana za roko. Solza se mu utrne iz časa. Usedeta se. „0, prepozno prideš, ljubi moj prepozno Kaj je s teboj! Dve leti praviš? Koliko nesreče v teh letih ! Da bi tega ne Ibil doživel! Pa je zapeljal. Ce bodo videli gospodje, če se češ vrniti na pravo pot, radi ti bodo prizanesli in po- da boš spoznal, kako zelo si bil zašel. Prosi ga za to." "To se bova še vse zmenila, stric! Storil bom pa, kar sem si namenil." povej mi, odkod prideš? kaj poč- stal boš zopet pošten človek. In neš? Ali si odpuščanje dobil od morda ti bp Bog dolgo življenje gosiposke, od Boga?'' "Odpuščanja od igosposke, katero vi mislite, nisem iskal in ga ne bom, če se do smrti po gorah klatim," odgovori Kosoman. "Še zmerom tak, kakor oče! Ne, tako ne smeš govoriti. Jaz vem, da ne smeš očitno pokazati se, skrivati se moraš, kaj ne?" ''Najbolj varno je." "No vidiš, to ne gre. Prav je, da k meni prideš, ljubi moj! Morda ti bom kaj pomagal. Jaz ne morem in ne smem zate prositi. Glej, ker sem brat tvojega nesrečnega očeta — Bog se u-smili njegove duše — ne moreju nie lehko videti. Pa imam prijatelje, ki bodo prosili, zate; opat v Kostanjevici veliko premore. Obljubi, da se poboljšaš in vse se bo naredilo. Kaj ne, da ti je žal, da si "očeta poslušal, ki ta je napak učil?'' "Prositi ni treba zame." "Mora se, mora. Sicer se boš ves izguibil. Rešiti moram tebe, sicer ;bom težko umrl. Ko bi ti vedel, kako hudo je meni, ka'ko me srce boli za tvojega očeta" ---stari ni mogdl izgovoriti. "Tudi meni, stric, je hudo. Ta reč ni še končana niti poizaiblje-na. Ko bi tega ne bilo, če bi že prav prosili zame, zdaj je zastonj in nepotrebno. Nočem misliti od tistih, ki je niso nikdar po'znali," , pravi Kosoman jezno in oči se mu nekako čudno ožive. "Ni zastonj! Kdor trka, temu se odpre. Ti si mlad, oče tvoj te "Kaj gi namenjeni storiti?"' "'K vam sem prišel prosit nekoliko denarja." "Kolikor imam, vse ti dam, Baltazar, samo poslušaj me." Re koč fajmoster vstane in odpre o-marico. ''Vzemi,^kolikor hočeš, veliko nimam.'' (Dalje prih.) mmim BERITE! fNiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii:iiiiiiii:ii.iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi:iiliiir!iiniiriiiiliiii,ii:i:i:;»';;iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii|jii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiittiuiiiini:iiiiiip':- Ravnokar srno prejeli lepo zalogo raznega blaga za pomlad. Med zbirko so posebno lepe 3 obleke za dečke in deklice. V zalogi imamo j tudi čevlje najnovejših krojev Za birmance ........................................................................ <. ,i:iiiiiiiiiiiiiii#iiii!:iii:jiiiiiaiiiiiiiiii:imiiiiiiiiiiiiimiu min: i ^iii iiiiiiiimiiiiiimiiiinin' a imamo sedaj vse kar potrebujete, tako, da vam ■ I ni treba hoditi v mesto kajti pri nas vam po- I stryiemo z islim blagom in sicer po nižji ceni j ter po domače. Botri in bptre boste tudi gotovo I kaj novi za birmo. Piidite in oglejte si našo I zbirko oblek in čevljev I Vedite torej, da dobite vse potrebno pri | j vašemu prijatelju pri slovenskemu trgovcu, I nm S i i™ aiiliiyiliiiiiiiiiiiiiliiii'iiii:mi:liiimimiimii;iiiiimilimiii::ii!!iii:i:'i'i,: .......;...... John Debeljak-u, 580 E. 15% St.. Collinwood, 0. vabii-o ima ■ KATEREGA PRIREDI pevsko društ. "JADRAN" 1/ nedeljo 26. marca 1922. v SLOVENSKEM DOMU Na Holmes Avenue, v Collinwoodu' Oiiio. PRICETEK TOČNO OB 7:30 ZVEČER. Vstopnina 50c. za osebo. Po koncertu prosta zabava in ples. IGRA ORKESTER g. .1. IVANUŠA. -PROGRAM- 1. Na goto, H. Juvanec ........................ mešan zbor 2. Slovenski svet, H Volarič..............••.... moškit zbor 3. Ujciesa ptička tciba, J, Aljaž.............. mešan zbor 4. En starček je živel, L. Pohar......poje baviton solo Vid Jančič s spremljanjem orkestra. 5. Izgubljeni cvet, H. Volarič .................... moški zbor 6. Ne zveni mi, Aljaž-Gregorčič................. mešan zbor 10 MINUTNI ODMOR 7. Zaostali ptič, J. Aljaž.............. ........ mešan zbor 8* Naša zvezda, J. Aljaž.................. ......moški zbor 9. Spring, L, von Bethowen ............ ženski zbor s spremi je- vanjem orkestra. 10. Vinska, F. Gerbič ........................ moški kvartet. 11. Serenada, A. Nedved........................ moški zbor 12. Mladosti ni, J. Laharnar...................... mešan zbor Pevski zbor vodi pevovodja Mr. J. IVANUŠ Ker je to prvi pomladanski koncert je cenjeno občinstvo iz Col-linwooda^ Clevelanda in okolice uljudno vabljeno, da se tega koncerta gotovo vdeleži v obllem številu. Pesmi, katere so na programu vas bodo prav gotovo nadvse zanimale Užitek katerega boste imeli vam je naprej zagotovljen. Marsikdo, ki bo slišal milodoneče slovenske pesmi, se bo nehote spomnil na prejšnja leta v stari dompvini, kako so fantje prepevali po vasi, — pod oknom, itd "JADRAN" je že večkrat scideloval pri raznih društvenih prireditvah ter tako pripomogel do boljšega uspeha. Tukaj vam je dana lepa prilika, da se vdeležite tega koncerta v kar največjem številu mogoče ,ter pokažete, da je tudi vam nekaj za "JADRANA" ODBOR. STRAR 1. "BNAKOPRAVNOST* I I I I I ■ ■ I ■ I ■ I I I ■ I ■ I ■ I Naznanilo Ravnokar smo prejeli popiladansko zalogo ženskih, dekliejih in otročjih letnih sukenj, ki so zelo iničnih krojev kakor tudi krasno zbirko krstnih obleke, suknjič, kape, itd., dekliških belih birmanskih oblek, belih svilnatih rokavic in pajčolanov. Izplačalo se vam bo obiskati našo trgovino tekom celega prihodnjega tedna ter si ogledati mi ene kroje in cene. 3421 St. Clair Avenue. Vsak petek, dan posebno nizkih cen. Vsak torek dvojne trgovske znamke. Clevelandske novice. — Rozinov jaka, pomoč v nesreči. Včeraj, že v pol mraku, sta videla dva jjolicaj^, kako je skočil neki moški v jezero ob E. 38 ceisti. Podala a ta se za njim ter ga privlekla na dan. Življenje gel, toda rabiti denar, ki je namenjen revežem, katerih je danes povsod polnb, za vzdržava-jnje raznih komitejev, je naravnost zločin — Ni naletel na pravega. Stan ley Maluisec, živeč nekje na E. 75 St., je bil obsojen včeraj na $100 globe, ker je kuhal rozinov. I ca. Javii se ja pa takorekoč sam. je bilo se v njem. Hitro sta ga o(fpelja]a na policijsko Poatajo'y —T drugega okraja, kjer pa je % galonom, napolnjenim s nio&ki v popolrio nezavest. ]Sne-1 prepovedano tedkočino. IPrišedšI mu pride na misel, da bi ga bilo | g 73 Aetna rd ge pri- niogrcde ddbm drgnKi z alkdw> pdkaju Huanmnu ter mu Imm, nakar je onnaMl riekaj pijačo, češ T,aj jo zmovca kijebilnekje je dobra, skuhal da jo je on njM,. Akdkega se td«,j pn.l,am IDase pnqni&i, imu jepck čelo drgniti im pmih, inzmmnk ^^du nuiihno stekkmičico rod-se mu je tudi ustnice, ko je mu šel k »eb,. pov,^al. da že tri j ^^e- dni m ničesar jedel, da nima no-i,. , Vt j ••• iir 1 1 • v,„ ' . , . tiral. Na sodmji Maluisec ni ho-benega domačega, m da se je , , , .. . , " . 1 v.^. . •' tel povedati svojega naslova, torej namenil skočiti v jezero. . .. , .. , . ^ ^ ,, — 10 ranjenih. Ko sta v sre-Ceprav pravijo, da je to strup , '. , v . , , ^ j . ,. ,f ' dim mesta včeraj trcili skupaj pravi eden i%med policajev, "pa , tx • i • • •.-n -i . , JI. 1 i. dve poulični kan, je bilo posko- je vendar dober za nekatere ROJAKOM V CLEVELANDU. in v bližnji okolici se priporočam za obilen obisk^ posebno 02 še našim gospodinjam. V zalogi imin: vedno raznovrstno sveže blago po zmernih cenah. Postrežba je točna in prijazna. Imamo vedno tudi kalifornijske suhe slive, rozine, fige in raznovrsten sladkor.. Blago dovažam tudi na dom, kadar želite. Torej ne pozabite na moj naslov! Se priporočam. FRANK LESKOVIC, 6303 Glass Ave. Cleveland, Ohio stvari." — Bančni predsednik obsojen. Joseph Monti, blagajnik Cle veland Italian American Bank Co. na E. 14. St. in Central Ave. je bil obsojen od 12 do 30 let v ječo, ker se ga je spoznalo krivim da je poneveril prvega avgusta lanskega leta $25.000 bančnega denarja. Takrat je namreč ban-k začasno zaprla svoja vrata in So prišli di^avni pregledovalci knjig. Ti so poročali, da primanj dovanih deset oseb. JSTezgoda se je pripetila zjutraj, ko so šli ljudje najbolj na delo. Detroit Ave kara je zadela v rudečo karo, ko se je ravno obračala na West 3. St. iz Superior Ave. — Pri Cleveland Sanitary Wet Wash Co., 6204 Central Ave so se oglasili v noči med torkom in sredo ralzbijalci varnostnih blagajn. Kombinacijo se jim je že posrečilo odbiti, toda blagajno se jim vendar ni posrečilo od- kuje $55,000, toda Monti je re- P^eti, tako, da so morali oditi DVAJSETLETNA SKUSNJA Na stotine ljudi je sedaj na poti k zdravju in zadovoljstvu, ki so bili včasih neprestano bolni, slabotni in obupani. Na stotine se jih zdaj zahvaljuje Dr. Kenealyu za povrnitev zdravja. Ne glede kako dolgo ste že bolni in kaj je vaša bolezen, pojdite k Dr. Kenealyu. Nudil vam bo ravno isto vestno, in pazno pozornost ter znanstveno zdravljenje, katero je nudil že tolikim bolnikom v prošlosti. Denarne zadeve, naj vas ne ovirajo pri tem, da dobite postrežbo &pecijalista. On računa tako zmerno, da zmore njegovo postrežbo vsak kdorkoli boluje za kakšno boleznijo. Že leta in leta na istem Hraju. Uradne ure: od 9. dop. do 8. zveč. Ob nedeljah od 10. do 2. pop. Dr. KENEALY- 2. nadstropje 647 Euclid Ave. Cleveland, Ohio., Republic Building. _Vhod 4. vrata zapadno od Star gledališča. oao ] o Q o Karlinger-Znidaršič Co. 1367 EAST 43rd STREET naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta o tvorila na novo urejeno Grocer i jo In Mesnico keil, da je Vzel on samo $25,000. Obsojeni je star 28 let. Njegova mati je bila v«a histerična, ko je začula obsodbo. Morali so .10 odvesti iz sodne solbe. — Sleparski suhaSkl agentje. Pdlicija je iskala včeraj dva moška, ki sta se javila v dveh krajih na Walnut Ave. ter hotela preiskati stanovanja, rekoč, da sta prohibistična agenta. V enem kraju sta preiskavo izvedla, v drugem pa so ju odipodili. — Čistilna kampanja. Med 29. marcom in 6. aprilom bo vodilo mesto takozvano "Cleaning Campaign", kakoršno se napravi vsako spomlad. Na delu bo po-sdben koncil za ziboljšanje mes-;a, katerega se bo vzdrževalo z denarjem iz Community fonda, v katerega se je prispevalo za do brodelne namene, a se ga trosi sedaj za vGSdi^evanJe raznih odborov, ki ne delajo dru&ega kot zapravljajo čag ter vlečejo denar, ki je namenjen v resnici po trebnim ljudem, ki trpijo pomanjkanje. Vsakdo ljubi snag^ in red, vsak si bo očilstil okrog l,ouis Koželj, Lansing, O. svojega doma, kolikor bo pač mo Joe Hribernik, Glencoe, O. KAMPANJA~Š. N. DOMA: Nadaljna vplačila na delnice: Društva: Složne Sestre, št. 120 S S P.Z. ostanek .^300.00, Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S D.Z. ostanek $150.00, Delavec, št, 444 S.N.P.J. na račun $60.00, Peč-larski klub za 5 delnic $50.00. — Posamezniki: Frank Ko-vačič, Mary Jereb, Terezija Žele in Josip Košir po $10.00, Ignac Smuk $20.00, Louis Levstik, Louis Eckart in Jakob Jerina po $8.00, Josip Urbančič $5.00, John Eržen in Andr. Bole po $2.00, Josip Aš, LOuis Mojškerc, Alojzija Vidmar in Louis Turk po $1.00, Skupaj $658.00. Skupna svota naložena na bankah znaša $18,294.00. O o I o praznih rok. Vhod gO dobili pri nekih zadnjh vratih, katere so vlomili. -O-- NASI ZASTOPNIKL Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za državo Ohio. Za Cleveland: John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za CoUinwood: Ludvik MedveSek, Kari Kotnik, J. P. Bohinc. — Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski zastopnik za Cleveland in okolico: Ludvik DeliSi-monovič. Caspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O, Tony Ogrin, Conneaut, O. Košir Frank, Akron, O. Vincent Jereb, Kenmore, O. Math Leskovec, 35 Smithsonian St., Girard, O. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, O. Za Pennsylvanijo: Joe Merže, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf G or j up. Moon Run, Pa. Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jersevar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Nevrton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar. Sharon. Pa. Louis Lindich, P. 0. Box 554, Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. Druge države: Sterk Frank, Ringo, Kan. Debeljak John, Aurora, Minn^ Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. John Gudnich, Box 334, Ely, Minn, Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, Nt Y. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Llpovšek, Blanfprd, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va, Thomas Reven, Volby Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md, Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 Si. Clair Ave., Cleveland, O. SLUŽBO DOBI Slovenska za hišna dela pri družini s tremi otroci. Sprejme se tudi starejša ženska. Vprašajte na 14502 Saranac Rd., Co'1-linwobd, O. (69) PRODA SE slovenska yroce-rija na St. Clair Ave. po današnji vrednCsti. Kdor hoče kupiti poceni, naj pride pogledati. PETE BRUNCIC, 6213 St. Clair Ave. (68) MARCH 23rd, 1 ssfl MALI OGLASI ....................................................................................................................................................................................... anBHMMBBBHHlH ■ iL'iuini:in::ii!Siii:iiiigiii!i|iiiiii!iiniiiniiiiiiitin'iiii!iiigin»u''' »I SLOVENSKA POPRA 81 NICA AVTOMOBILOV 21 511 varimo in ravn.ii'"' j H K vrst železno In kovlnaste " ■ i mete. Zaloga olja, KasolH"" g I mijevlh obroCev 'n drug* i trebSčln. Ako rabite po"" g kličite nas po telefonu. 31 CETON 1372. ■I Odprto tudi ob ■I EIYRIA AUTO REPAIR&# ■i 6a]2 St. Clair gŠiimiiiiimmimiiiiiiiKuiiummimmiiiiiummiiimii.# ■■■■■■■■■■■■■■■■■II IŠCE SE pošteno slovensko dekle, za delo v gostilni za mehke pijač6. Zglasiti se je na 1113 Norwood Rd. (70) Proda se LOT v lepi okolici v sredini slovenske naselbine, na E. 157 St. med Saranac in Holmes Ave. v bližini slovensko cerkve in Slovenskega Doma, Collin 'dod. Proda sejwcenii Veliko'st lota 40x135 Vreden je $1200.00, se proda za $900. Več se poizve pri Kriist Mandel, 15702 Waterloo Rd. (71) ODDASTI SE dve čedno opremljeni sobi g kopališčem; električna razsvetljava, gorkota na forneiz. Vprašajte na 1025 E. 71 St. (70) PRODA SE LOT v lepl okolici v sredini slovenske naselbine. Proda se poceni. Velikost lota 40 xl35. Vreden je $1200.00, ge pro da za $900. Več se poizve pri Krist Mandel, 15702 Waterloo Rd. (69) DELO DOBI DOBRO IZVE2BAN VEŠC ANGLEŠČINE, NEGA OBNAŠANJA TBNEGA ZNAČAJA. 2^ TI SE JE PRI POSLO^ SLOVENSKE ZADRl^^ ZVEZE 667 E. 152nd ST. Tel. 17-K _^ O D O Gospodinjam bosta nudila dobro blago po zmernih cenah ter se priporočata za vsestransko naklonjenost. Razvažala bosta tudi na dom. o D OEO A &#* n