P oleti, ko se temperature povzpnejo nad 30 °C in nam peklenska vročina poskuša zaviti vrat, je rešitev izlet v globoko senco bohorskih gozdov. Tam se pod gostimi krošnjami dreves, skozi katere pihlja hladen vetrič, nadihamo svežega zraka. Še večji hlad pa ustvarjajo bohorski potoki in slapovi, ki s šumenjem in pršenjem vode naredijo posebno vzdušje. Hladne drobne kapljice v zraku so kot balzam za telo v času vročih dni. Tam pozabimo na vročino in ob sedenju in opazovanju peneče se vode nas začne že prijetno zebsti. Bohor je pogorje na skrajnem vzhodnem delu Posavskega hribovja zahodno od Kozjanskega in severno od reke Save. Območje prekrivajo gozdovi, v katerih se nahajajo redke samotne kmetije, med katerimi je Žvegličeva kmetija (820 m), najvišje ležeči zaselek v občini Krško. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik (1024 m), vendar je lepši razgled s Skalice (951 m), Velikega Koprivnika (984 m), Oslice (860 m) ali Vetrnika (709 m). Geološka zgradba Bohorja in naravni izviri potokov so vplivali na nastanek strmih in globokih grap in sotesk, preko katerih se danes preliva voda v številnih slapovih in kaskadah. Bohor gradijo raznovrstni dolomiti, apnenci in tudi mlajše kamnine, kot so lapor, peščenjak ter drugi nesprijeti sedimenti. Za nastanek slapov je od omenjenih kamnin odločilen dolomit, ki je najodpornejši in gradi stene pravljičnih slapov. Šume~e vode Bohorja Za vroče poletne dni  in  Andrej Trošt PLANINSTVO Slap Bojanca Slap Pekel PV-2009-09.indd 24 8.9.2009 15:24:57 poT šTirih slapov Krožno pot mimo bohorskih slapov lahko načrtujemo tako, da se povzpnemo na vrh Bohorja (Veliki Javornik), si ogledamo partizan- sko bolnišnico in tiskarno ter obiščemo kočo na Bohorju. Lahko pa se sprehodimo samo do slapov. Če se odločimo za prvo varianto, je tura dolga približno 3–4 h, če želimo videti posamezne slapove, pa nam to vzame precej manj časa (0,5 do 1 h). Pot štirih slapov lahko začnemo ali v dolini Blanščice nad Gorenjim Leskovcem ali pa na Jablancah. V prvem primeru gremo mimo kmetije Požun in se vzpenjamo ob potoku Blanščice, dokler ne pridemo do slapa Pekel. Slap Bojanca, ki je s potjo povezan s slapom Pekel, pa je dostopen tudi po poti, ki se odcepi dvesto metrov pred kmetijo Požun in sledi Stranjskemu potoku. Od Pekla lahko nadaljujemo mimo partizanske tiskarne Franceta Prešerna in proti vrhu Velikega Javornika ali pa zavijemo proti Pustim Ložicam in po dolini Dobrov skega p otok a ( l a h ko m i mo Jabl a nc) do sl apa Ubijavnik. Od tam vodijo na Bohor tri poti, prva je grebenska in pripelje do koče na Bohorju, druga gre mimo partizanske bolnišnice na Travnem lazu in nadaljuje proti vrhu, tretja pa poteka mimo Petrove skale z možnostjo obiska naravnega okna. Četrti slap Bojavnik se nahaja na potoku Globoki graben. Pristop do Bojavnika je možen od koče na Bohorju mimo zaselka Plešivec in Na Terogu. Lahko pa se z avtomobilom pripeljemo po cesti, ki vodi na Bohor, na peščenem terenu ob cesti parkiramo ter se spustimo do Bojavnika, do koder je dobrih 10 min hoje. bohorski slapovi Slap Bojanca – visok je 14,8 metra in se zliva čez srednjetriasni anizijski dolomit. Pod slapom je 1,5 metra globok in 2,2 metra širok tolmun. Slap Pekel – 15 metrov visok slap, ki pada po dolomitni, zasigani in z mahom porasli steni. Blanščica, ki je v preteklosti menjala strugo, je pustila veliko tolmunov in obrušenih sten nad Peklom in tudi v nižjem delu potoka. Slap Ubijavnik – D o br ov s k i p o t o k s e pr e l i v a č e z štiri stopnje, ki se prekinjajo s tolmuni. Najvišji del slapu, ki se imenuje Ubijavnik, znaša 6,8 metra. Slap Bojavnik – 16,4 metra visok slap, ki se nahaja v Globokem grabnu na močno razgibanem Slap Ubijavnik Slap Bojavnik PV-2009-09.indd 25 8.9.2009 15:25:25 in s tektonskimi silami preoblikovanem terenu. Slap v Zapečju – 8,8 metra visok slap, ki ga za razliko od prej omenjenih gradi apnenčasta stena, na katero se odlaga lehnjak. Lehnjakovo slapišče Mlinarjev up – okrog 50 metrov široka in 10 metrov visoka lehnjakova tvorba, kjer se voda preliva le ob večjem deževju ali taljenju snega. osT anki zgodovine Na območju Bohorja si lahko ogledamo partizan- sko bolnišnico v Travnem lazu, ki je v času druge svetovne vojne služila bolniški oskrbi partizanov. Bolnišnico so uredili borci Kozjanskega odreda, v njej pa so se zdravili tudi borci XIV. divizije, težko ranjen ameriški pilot in njegov telegrafist. Lokacija ob potoku v gozdu je bila dobro skrita, dokler je zaradi izdaje nemški vojaki niso našli in aprila 1944 požgali. Bolnišnica je zgrajena iz lesenih hlodov in brun, na strehi pa raste trava, tako da je objekt še manj opazen. V na pol podzemnem objektu so lesene postelje in ognjišče. Leta 2002 je bila zgradba nazadnje obnovljena in ima danes zgodovinski pomen, služi pa nam lahko tudi kot zatočišče pred dežjem. Poleg bolnišnice se na območju Bohorja nad slapom Pekel nahaja Tehnika France Prešeren, tiskarna, ki je med vojno skrbela za tiskanje in oglaševanje. V Tehniki so trikrat tedensko izdajali Radijski vestnik, tiskali časopisa Novi glas in Mladino ter različne brošure in priložno- stno literaturo. Po izdaji so jo leta 1945 Nemci požgali. Njena lokacija je bila premišljeno izbrana, saj je šumeči slap dobro prekrival zvok tiskarskih strojev. Literatura: A. Ramovš, B. Aničič, A. Petrovič, D. Klenovšek, 2000: Naravne znamenitosti južnega pobočja Bohorja. Slapovi. Senovo: Turistično društvo. m Bolnica v Travnem lazu 26 SEPTEMBER 2009 PV-2009-09.indd 26 8.9.2009 15:25:48