71 Carex ornithopodioides Hausm. Pregled znanih in nova nahajališča v Sloveniji Review of known and new localities in Slovenia 9551/3 (UTM 33TVM44) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Begunjščica, Veliki vrh, travnato pobočje, 1900 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 10. 6. 1996 (herbarij B. Anderleta). 9653/2 (UTM 33TVM73) Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, pod vrhom Ojstrice, okoli 2300 m n. m. Det. B. Vreš, 30. 7. 2008, potrditev stare navedbe (h ayek 1907). 9646/4 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Vrh Laške Planje, alpinsko kamnito travišče, okoli 2440 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 8. 2007, herbarij ZRC SAZU. 9647/1(UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Goriški Ribežni, ob pl. poti Zasilni bivak (kota 1955 m) proti Rupi, 1860 m n. m., alpinsko travišče (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae). Leg. & det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. Vreš, 18. 7. 2006, herbarij ZRC SAZU. 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Šmihelovec nad Zadnjo Trento, greben proti severnemu vrhu, blazinasto rastje (Dryadetum octopetalae), 2100 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 6. 2010, herbarij ZRC SAZU. 9649/2 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, greben Debele peči, kamnito travišče (Caricetum rupestris) in blazinasto rastje z dominantno vrsto Empetrum hermaphroditum, 1990 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 9. 2006, herbarij ZRC SAZU; pl. Klek, blazinasto rastje v kotanji pod Spodnjim Klekom, Dryadetum octopetalae, 1510 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 30. 6. 2010, herbarij ZRC SAZU. 9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, vzhodno pobočje Ogradov, planina Jezerce (nad planino Laz), nad planinsko potjo, zaraščajoče se melišče (skalnato travišče), 1900 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 1. 8. 2009. 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, dolina med Škrbino in Tolminskim Migovcem, Dol pod Zelenim vrhom, 1880 m n. m., meliščna združba z dominantno vrsto Anemone baldensis. Leg. & det. I. Dakskobler & B. Vreš, 23. 7. 2001, herbarij ZRC SAZU; tudi ovršje Tolminskega Kuka, 2070 m n. m., alpinsko travišče (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae). Leg. & det. I. Dakskobler, 10. 7. 2006, herbarij ZRC SAZU. 9749/3 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Rodica, Čez Suho, travnato do skalnato pobočje, 1850 m n. m. Det. B. Anderle & B. Vreš, 27. 7. 2005. 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, ob planinski poti iz Orožnove koče proti Črni prsti (zgornja pot pod grebenom Črne gore), 1460 m n. m., združba skalnih razpok (Saxifragetum crustatae). Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 8. 2006, herbarij ZRC SAZU. Lokasti šaš (Carex ornithopodioides Hausm. = C. ornithopoda subsp. ornithopodoides (Hausm.) Nyman) je mediteransko-montanska (Poldini 1991: 235) oziroma južnoevropsko- montanska (a e Schimann & al. 2004: 814) vrsta. Od vrste Carex ornithopoda se morfološko Hladnikia 27: 67-76 (2011) 72 dobro loči po krajših, golih plodovih, močno ukrivljenem steblu, krajših ženskih klaskih in črnoškrlatnih krovnih plevah (Martinčič 2007: 819, Schultze -m otel 1980: 206). Uspeva na bazičnih (do nevtralnih) s hranili revnejših, vlažnih, humoznih, rahlih in gruščnatih tleh na karbonatni podlagi (a e Schimann & al. 2004: 814, o berdorfer 2001: 187). Najdemo ga na skalnatih traviščih, meliščih, skalnih razpokah, v združbah snežnih dolinic, med čvrstim šašjem (Caricetum firmae s. lat.), bleščečem prstnikovju (Potentilletum nitidae) in topolistnem vrbovju (Salicetum retusae s. lat.) v subalpinskem in alpinskem pasu (o berdorfer 2001: 187, schultZe-Motel 1980: 206, Martinčič 2007: 819, t . Wraber 1966: 59). Uvrščamo ga med značilnice reda Arabidetalia caeruleae, uspeva pa tudi v združbah zveze Seslerion (Schultze -m otel 1980: 206). Po podatkih Male flore lokasti šaš v Sloveniji uspeva le v Julijskih Alpah ( Martinčič 2007: 819). Njegova nahajališča v slovenskem delu Karavank so prvi objavili f ra Jman in sodelavci (2006: 12–13), v Kamniško-Savinjskih Alpah pa je prvo nahajališče, na Ojstrici, omenil že h ayek (1907). Gradivo (Jogan & al. 2001: 89) podaja arealno karto razširjenosti le za celoten agregat Carex ornithopoda. Vrsto za »južne strmine Triglava« navaja že Paulin (d olšak 1929: 45). Pozneje je precej nahajališč lokastega šaša v Julijskih Alpah objavil T. Wraber (1966: 59, 1969: 187, 1972: 14) in ga štel med redke vrste tega gorovja. Našel ga je na Srednji Ponci (9548/1), Kotovem sedlu, Jalovcu (na več mestih na vršnem grebenu, vrhu Loškega žleba, Špičku) in Veliki Mojstrovki (vse 9548/3), na Cmiru, Na jezeru pod Rokavi, Gornji Šplevti nad dolino Vrat in Škrnatarici (vse 9549/3), pri Staničevem domu, na Rjavini in Visoki Vrbanovi Špici (vse 9649/1), na Rjavčevih glavah ob Cmiru (9549/1) ter na Stenarju, Razorski Planji, Križu, Škrlatici in na vrhu Kriške stene v snežni dolinici skupaj z vrsto Carex curvula (vse 9548/4). Največkrat ga je popisal v sestojih asociacij Ranunculo traunfellneri-Festucetum nitidae, Potentillo brauneanae-Homogynetum discoloris in Potentilletum nitidae (T. Wraber 1972). V nekaterih že znanih kvadrantih smo ga opazili tudi mi, npr. na Robu nad Zagačami (9548/3, 2080 m, meliščna združba z dominantno vrsto Valeriana supina, det. I. Dakskobler, 20. 9. 2004) ali Kriških podih, ob poti na Dovška vratca (9548/4, 2180 m n. m., Homogyno discoloris-Salicetum retusae, det. I. Dakskobler, 18. 8. 2009) in v vršnem delu Planje nad Trento (9548/4, 2420, det. I. Dakskobler, 31. 8. 2009). Nova nahajališča v Julijskih Alpah so v Kaninskem pogorju, na Pokljuki, v Fužinskih planinah – tam nad planino Jezerce pod Ogradi lokasti šaš uspeva skupaj z vrstami Dryas octopetala, Larix decidua, Rhododendron hirsutum, Pinus mugo subsp. mugo, Carex firma, Saxifraga crustata, Polygonum viviparum, Tofieldia calyculata, Arctostaphyllos alpina, Athamanta cretensis, Poa alpina, Salix alpina, Silene acaulis, Homogyne discolor, Aster bellidiastrum, Biscutella laevigata, Pedicularis rostratocapitata, Gypsophila repens, Alyssum ovirense, Armeria alpina, Lloydia serotina in Linum julicum – in v Tolminsko-Bohinjskem grebenu (Kuk, Rodica, Črna prst). Novim nahajališčem v Julijskih Alpah dodajamo novo nahajališče v že znanem kvadrantu v slovenskem delu Karavank (Begunjščica) in potrditev uspevanja na Ojstrici v Kamniško- Savinjskih Alpah. Druga znana nahajališča v Karavankah so Kepa (Avstrija, 9449/4), Stol (Slovenija, 9551/3) in Košutnikov turn (Avstrija, 9552/3) – f ra Jman et al. (2007: 12–13), h artl et al. (1992: 123), v Kamniško-Savinjskih Alpah pa Velika Baba (9653/1) in Planjava (9653/2) – f ra Jman et al. (2007: 12). š kornik (2000, 2003) omenja vrsto Carex ornithopodioides t u d i v s e s t o j i h a s o c i a c i j e Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis (sin. Bromo-Plantaginetum mediae) na Boču (9759/2), v Kalu pri Dolah (9956/3), na Ledinskih Krnicah (9950/3) in pri zaselku Kraje Notulae ad floram Sloveniae 73 (9956/3 in 9956/1). Glede na rastišča in nizke nadmorske višine v spodnjem delu montanskega pasu se nam zdi njena določitev vprašljiva, zato teh podatkov v arealni karti nismo upoštevali. Slika 1: Razširjenost vrste Carex ornithopodioides v Sloveniji. Zemljevid smo izdelali v programu FloVegSi (Seliškar & al. 2003). Figure 1: Distribution of Carex ornithopodioides in Slovenia. The distribution map was made using the program FloVegSi (Seliškar & al. 2003). Literatura a e Schimann , d ., k . l auber , d . m . m o Ser & J.-P. t heurillat , 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. d olšak , F., 1929: Paulinova Flora exsiccata Carniolica. Centuria XI.-XIV. Glasn. Muz. dr. Slov. B 10: 42–56. f ra Jman , b ., P. Schön SWetter , S. l atzin , e . Sinn , a . h il Pold , l . Schratt -e hrendorfer , g . m . Schne Wei SS, P. Pany , t . e ngli Sh & h . n iklfeld , 2006: Floristic records from the Karavanke/Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). Natura Sloveniae (Ljubljana) 8 (1): 5–21. h artl , h ., g . k niely , g . h . l eute , h . n iklfeld & m . Perko , 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp. Hladnikia 27: 67-76 (2011) 74 h ayek , a ., a . P aulin , 1907: Flora der Sanntaler Alpen. In: A. Hayek: Vorarbeiten zu einer pflanzengeographischen Karte Österreichs IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). Abhandlungen der k. k. Zool.-Botan. Gesellschaft in Wien 4: 75–138. Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leskovar, D. naglič, a. PoDobnik, b. roZMan, s. strgulc- kraJŠek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Martinčič, A., 2007: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 793–821. o berdorfer , E., 2001: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschalnd und angrenzende Gebiete. 8. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 pp. Poldini , L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di Trieste, Udine. 898 pp. Schultze -m otel , W., 1980: Cyperales. In: G. Hegi & al. (eds.): Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Band II, Teil 1. Verlag Paul Parey, Berlin-Hamburg. pp. 2–274. Seliškar , t ., b . v reš & a . Seliškar , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. š kornik , S., 2000: Suha in polsuha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 163 str. in tabele. š kornik , S., 2003: A contribution to the knowledge of dry grassland vegetation of the Brometalia erecti Koch 1926 order in Slovenia. Acta Biologica Slovenica (Ljubljana) 44/4 (2001): 29–43. Wraber , t ., 1966: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (II). Varstvo narave (Ljubljana) 5: 53–65. Wraber , t ., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17 (1): 173– 192. Wraber , t ., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pionere (Asplenietea rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie: doktorska disertacija. Trieste: Università degli Studi di Trieste, Falcotà di Scienze. 81 pp. v id l eban , b rane a nderle , i gor d ak Skobler & b ranko v reš Notulae ad floram Sloveniae