EHizione per Testen) — Inozemska izdaja Leto LXX Štev. 291 a V Ljubljani, v petek, 18. dscembra I942-XXI ^^ Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo SO Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za mserate. Podružnica! Novo me« t o. Izkljnčna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega io tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana Izhaja vsak dan <|utra| razee p onedeljka la dneva po prarnlkn. s Uradolilvo Id oprmi Kopltar|e»a 6, L|obl|ana. g 3 Redazion«, AjninlDistrazlooei Kopitarjeva 6, Lobiaoa. i 1 Teleton «001 4005. 3 \bbon»mentl: Me«« 18 Ltr*| Estero. meta Al Lir«, tuluuon* domenlca. anno 34 Lira, Estero 50 Lira C. C. f j Lubian. 10 650 pet gli abbo-04111 en ti' 10.349 pi la Inserzlonl Filial«* Novo metlo Coneessionaria esclnslva per la pubblleitd di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana iA. Milana Vojno poročilo št. 935 Siloviti boji v Sirti V Sirti in južni Libiji so bili zajeti sovražni ujetniki in zaplenjeno je bilo vojno gradivo — Bombe na alžirska letališča Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nasprotni poskusi ovirati določene premike osnih enot v Sirti so propadli po silovitih bojih, v katerih smo zajeli ujetnike in zaplenili vojno gradivo. V predpuščavski pokrajini južne Libije so saharski oddelki razpršili sovražne skupine, uničili nekaj vozil ter prijeli nekaj ujetnikov. Naši lovci so tudi obstreljevali in zažigali angleška oklepna vozila. Nemško letalstvo je bombardiralo alžirska letalska oporišča, zasedena od anglo-amerikaiiskih sil ler je posebno močno delovalo nad napravami v Philippevilleju. Nemški lovci so v boju sestrelili tri letala. Letalski napadi so povzročili izgube med prebivalstvom v S I a x u in T u n i s u. Tri napadajoča letala, ki jih je zadela protiletalska obramba, so treščila na tla blizu zadnjega mesta. Novih 18 trgovskih ladij potopljenih Nemške podmornice so potopile 18 trgovskih ladij z 98.000 tonami ter en rušilec — Pri Toropcu obkoljene sovjetske sile uničene — Hude sovjetske izgube pri Tereku ter med Volgo in Donom Hitlerjev glavni stan. 17. doc. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice mi potopile v severnem, južnem in srednjem Atlantiku ter ua morskem področju okru;; K h p s k e g a mesta IS trgovskih ladij s skupno 08.000 lunami ter 1 rušilec iz konvoja. Tri nadaljnje ladje so bile torpedi rane. Med potopljenimi ladjami je tudi več velikih petrulejskih ladij. Hitlerjev glavni stan. 17. dec. Nemško vrhovno |>oveljslvo objavlja: Čete kupne vojske in orožja S.S su na področju Tereka s hudimi izgubami za sovražnika odbilo sovjetski napad. Nemške in riimunske čete so s podporo bojnih letal vrglo sovražnikov napad med Volgo in Donom dalje nazaj ter zavrnile v velikem Donskem k n I e n u močnejše sovražnikove sile deloma v protinapadu. Uničenih jo bilo .'10 oklepnih voz. Z uporabo močnejših pehotnih in oklepnih sil je sovražnik nadaljeval svoje napade proti odseku italijanskih čet na reki D o u u . S sodo- Vladar pri otvoritvi akademskega leta v Campidogliju Rim, 17. decembra. AS. Včeraj zjutraj je bila na Campidogliju ob navzočnosti vladarja slovesna otvoritev 17. akademskega leta višjih tečajev za rimske študije, ki 6o pod pokroviteljstvom vlade. Pri sprejemu vladarja so bili tajnik stranke, minister Bottai, ki je zastopal vlado, predsednik 6enala Suardo, narodni svetnik Gray, ki je zastopal zbornico fašijev in korporacij, predsednik italijanske kr. akademije Federzoni, rimski guverner ter predsednik zavoda. Vladar je v spremstvu prvega pribočnika generala Puntonija vstopil v dvorano Giu-lio Cesare, kjer so ga viharno pozdravili. V dvorani so bili zbrani mnogi diplomatski, politični, znanstveni in kulturni odličnikt ter visoki zastopniki oboroženih 6il. Navzoči so bili tudi nemški poslanik von Mackensen. japonski odpravnik poslov, italijanski poslanik pri 6v. stolici, preteki, zvezni tajnik, armadni general, višji častniki, akademiki in novinarji. Na vladarjevi desnici je bil kardinal Pelegrinetti. Predsednik C. Oalassi Paluzzi se je vladarju zahvalil za ča6t, ki jo je slovesnosti izkazal s 6vojim obiskom, nato pa popisal obširno delo, opravljeno v zavodu v preteklem akademskem letu. Očrtal je tudi še bolj poglobljeno delo za prihodnje leto ter poudaril narodne, znanstvene in kulturne koristi, ki jih rodijo študiji o Rimu. Nato je guverner knez Gia Giacomo Borghese imel uvodno predavanje o urbanizmu. Govornik je poudaril, kako važen je bil prispevek kr. zavoda, ko se je lotil največjih vprašanj novega regulacijskega načrta rimskega mesta, ter nato prikazal potrebo novega načrta, ki bo dooil iine po dvajseti obletnici. Dejal je, da se more dotakniti vprašanja 6amo s političnega in upravnega vidika, tehnične podrobnosti pa da prepušča veščakom. Nato je omenil najnujnejše potrebe v tem problemu in omenil Ducejevo svarilo, da »nas prekipevajoči razvoj prestolnice ne 6me premagati«. Največji problemi 60 v močnem porastu prebivalstva, ki se pozna v naraščajočem pomanjkanju stanovanj, in v prometnih težavah 6tarega mestnega predela, kjer se razvija brzina modernega mestnega življenja. Govornik je tudi poudaril potrebo bolj vnetega kmetijskega dela, ki je važno ne samo za prehrano mesta, marveč tudi za nravno in gmotno trdnost plemena. Zaključil je, da je treba tujcu, nekdanjemu zavezniku, ki hoče Italijo podjarmiti in ponižati, odgovoriti z najbolj ponosno besedo tisočletne omike. Predavatelju so po govoru vneto ploskali. Nato je vladar zapustil dvorano ob viharnem pozdravljanju navzočnih in velike množice, ki se je bila zbrala na Piazza del Campidoglio. Armir se hrabro vojskuje Berlin. 17. dec. AS. Ze tri dni omenja nem- | ško vojno poročilo čete italijanskega ekspedicij-skega zbora v ltusiji, kj junaško odgovarjajo na sovražne napade ter ovirajo sovražnikovo napadalnost 6 krvavimi izgubami, katere mu povzročajo. Delovanje italijanskih vojakov je posledira novega momenta v vojni na bojišču ob srednjem Donu. Rusi že nekaj časa izvajajo novo delovanje proti italijanskim odsekom. Očividno je bilo, da «o se pripravljali za večji nastop. Italijansko ogledniško letalstvo je poročalo o prihodu novih čet in sredstev na novo črto. kjer je bilo več nedvomno pomembnih premikov. Sredi prejšnjega ledna je prispelo tjakaj tudi mnogo lovskih letal in bombnikov. Ko je bila priprava končana, je boljševiško poveljstvo zaukazalo celo vrsto napadov na različne točke, ki jih drži italijanski eks-pedicijski zbor. V začetku tega tedna je bila boljševiška jnicijativa enotna. Toda kakor vedno 60 naši vojaki ponosno zavrli naskok sovjetske pehote in konjenice, odbili celo vrsto napadov in s silnimi protinapadi zelo povečali število sovražnih izgub. Zadržanje italijanskih čet, ki so velik činitelj v sklopu sil, s katerimi izvaja nemško vrhovno poveljstvo svoje operativne načrte, po svoje prispeva k zlomu nad Timošenkom, ki jo bil še enkrat tepen na življenjsko važnem odseku za Rusijo. Franoija je odgovorna za dogodke v Afriki Bukarešta, 17. dec. AS. Divizijeki general Virgilio Economu — znani vojaški kritik lista »Viatza« — razpravljajoč o najnovejšem položaju v Afriki, zvrača na Francoze vso odgovornost za zadnje dogodke. Da bi bila njegova zatrjevanja prepričljivejša, ponavlja general Economu ti6to, kar je napisal o ponesrečenem poskusu pri Dieppu, ki bi lahko imel drugačen uspeh le, ako bi se izvedel na obalah nezasedene Francije. To se je v resnici zgodilo z angleško-ameriškim izkrcanjem v Afriki. Francoska Afrika je bila Anglo-amerikancem ponujana in s to ponudbo se je Francija odpovedala svoji svobodi, svoji kolonijalnt moči in 6voji mornarici. Edina rešilna možnost za Francijo je bila v odkritem sodelovanju z osnimi Sv. oče spejel novega španskega poslanika Vatikansko mesto, 17. dec. AS. Sv. oče je sprejel novega španskega poslanika pri Sv. stolici Domingn dc Las Baročna«, ki mu jc izročil svoje poverilnice. P« slovesni avdijenci, kjer se je poslanik poklonil sv. očetu, ga je Pij XII. povabil v svojo privatno knjižnico, kjer sta se dolgo pogovarjala. Na koncu je poslanik predstavil papežu svoje spremstvo, nakar se je podal na grob 6v. apostolov Petra in Pa v1! a. ni pa mogel obiskati državnega tajnika kardinala Maglioneja. kj je bil na pogrebu p. Lcdochovv-skega. Potopitev angleške podmornice Lisbonu, 17. dcc. AS. Angleška admira.li-teta javlja, da se angleška podmornica »Un-derton« ni vrnilo v oporišče v predpisanem času in da jo je treba smatrati za izgubljeno. »Undertonč je bila med najmodernejšimi podmornicami angleške podmornišik« mornarice. Zcraicna je bila leta 1940. silami. Francija pa je hotela obratno. Kakšen pomen ima torej zdaj nadaljevanje komedije z ustanavljanjem enotne stranke? V Afriki ni bilo vojskovanja: Angloamerikanci so 6e izkrcali s pomočjo admirala Darlana in generala Belhoarda, ki sta sporočila Anglosasom, na katerih točkah afriške obale naj se izkrcajo. Tako so Angloamerikanci v resnici zasedli ozemlje, ki jim je bilo prostovoljno odstopljeno 6 6mesno burko navidezne obrambe. lovanjem nemških oddelkov sta tukaj pehota in letalstvo prizadejala sovražniku visoke izgube v ljudeh iu gradivu. Borbe trajajo še dalje. Južno od Rževa .so se razsuli ponovni sovražnikovi napadi ob izgubi "Hi oklepnih voz. I ničenje jugovzhodno od To rop ca obkoljenih sil je bilo zaključeno. Razen najtežjih krvavih izgub se je tamkaj število ujetnikov povečalo nn 42(10, ra/.en tega pa je bilo uničenih ali pa zaplenjenih š42 oklepnih voz, 447 topov, veliko število težkega in lahkega nehotnega orožja, nad ItlUO tovornih avtomobilov in zelo veliko drugega vojnega materiala. V severnem odseku so se izjalovili krajevni nasprotnikovi napadi. Sovjeti so izgubili včeraj hO letal. Samo madžarski lovci so sestrelili 4 letala. Sedem nemških letal je bilo izgubljenih. V Cirenajki se je nemško-italijanska oklepna armada |m> načrtu odmaknila proti ztt-padu. Vsi nasprotnikovi poskusi, da bi posegel v te premike, so bili s hudimi napadi zavrnjeni. Novi težki letalski napadi nemških bojnih letal so bili včeraj usmerjeni na pristaniške naprave v B e n g a z i j u. V Alžiru in v t u n i š k e m obmejnem področju so oddelki letalstva nadaljevali z obstreljevanjem sovražnih letalskih in pomorskih oporišč. Posamezna angleška letala so v včerajšnjih večernih urah izvedla nekaj molilnih napadov nad s e v e r n o z a p a d n i m nemškim ozemljem. En štirimotorni bombnik je bil sestreljen nad H o • I a n d s k o. V južni Angliji so izvedla nemška bojna letala podnevi napade na vec krajev z razdiralnimi in zažigalninti bombami. Eno letalo je pogrešano. Berlin, 17. dec. AS. Danes zjutraj se je izvedelo iz vzhodnega bojišča, da je bil obroč okoli obkoljenih sovjetskih oddelkov pri Toropcu zmanjšan približno za eno tretjino iu da obkoljeni sovjetski oddelki nimajo nobene možnosti za rešitev. Vsi poskusi za zlom obroča so bili brezuspešni iu krvavi. Tudi boljševiški razbremenilni napadi oil zunanje strani niso uspeli. V berlinskih vojaških krogih smatrajo, da so vzroki sovjetskih neuspehov velike izgube, /lasti izgube tankov, ki jih je sovražnik utrpel zadnje dni. Enrico Celio - nov švicarski predsednik Celijeva izjava o prijateljstvu med Italijo in Švico Bern, 17. dec. AS. Danes zjutraj je bilo za6e- , danje švicarskih zveznih zbornic, ki so volile novega državnega predsednika za leto 1043. Za zveznega predsednika je bil izvoljen Enrico Celio. Za izvolitev zadošča sicer SQ glasov, toda Celio je dobil 177 glasov, kar dokazuje, kako velik ugled uživa po vsej deželi. Predsednik Celio je bil rojen lela IS89. v majhni vasici Ainbri, ki leži 7 km od Airole, rojstnega kraja bivšega švicarskega predsednika Motte, čigar naslednik je Celio v zveznem svelu. Družina Celio je italijanskega porekla in Celio je bil kot Italijan najprej vzgojen v Milanu, nakar je obiskoval katoliško univerzo v Freiburgu, kjer sta mu bila učitelja Paolo Arcari in akademik Julij Bartoni. Okrog 20 let je bil časnikar v kantonu Ticino, nakar je bil poklican na visoka mesta v kantonu in pozneje je bil izvoljen za člana kan-tonske vlade, ki ji je leta [938. tudi predsedoval. Svojo skrb je posvečal zla6ti ticinski šoli ter ohranitvi javnega reda v najrazburkanejših časih državljanskega življenja tega desetletja. Kakor je znano, je bil poklican v zvezni svet takoj po Mot-tovi smrti lela 1940. Njegova miselnost je razvidna iz nekega nedavnega govora, v katerem je dejal: »Pomislimo, da so vse naše mejne države Italija, Nemčija in Francija svobodno spoštovale naše ozemlje, našo neodvisnost in našo nevtralnost, dočim jc bila usoda drugih evropskih dr/av kaj drugačna. Ne pozabimo, da ludi v najhujši vojni Švica lahko svobodno posluje s sosednimi narodi s (joinočjo trgovskih pogodb, ki po načelu daj — dam predstavljao b:stvo narodnega gospodarstva. Ce na prvem mestu omenim hitro sklenitev trgovske pogodbe z Italijo, hočem s tem poudariti znano in izdatno prijateljstvo le velike dr/ave do Švice in zadovoljstvo nas Ticincev, ki smo italijanski rod v švicarski zvezi, kateri smo lahko posebno ponosni in veseli takega prijateljstva. Bern, 17. dec. AS. Po izvolitvi za švicarskega predsednika je dal Enrico Celio naslednjo izjavo dopisniku agencije Štefani: »Tičinec. kakor moj velik prednik Luigi Molta, čigar učenec sem od prvih let svojega političnega delovanja, kakor on visoko cenim prispevek, kj ga jo skozi stoletja dal italijanski genij skupno z italijanskim delom civilizaciji in napredku in ne morem gledati na odnošajc med Italijo in Švico drugače kakor da so navdahnjeni s čustvi vzajemnega prijateljstva. To prijateljstvo ni od danes, ker ima svojo korenine v tradiciji švicarskega ljudstva in zveznega sveta. ffovi izgredi v Indiji Bangkok, 16. decembra. AS. Velike demonstracije, katerih sc je udeležMo na deset-tisoče Indijcev, so bile v Bombayn zaradi smrti zasebnega tajnika Mahatme Gandhija, Mahadeva v ječi Peone. Demonstranti so jh> cestah preklinjali Angleže in vzklikali svobodni Indiji. Po vesteh neke tajne indijske radijske postaje je bolchnj Mahadev umrl zaradi mučenja v ječi. Iz jetniške bolnišnice so ga prestavili v celico. Policija je razpršila demonstrante s svinčenimi palicami in je aretirala 400 ljudi. V industrijskem predelu Bombava je eksplodirala bomba, ki jo skoraj popolnoma porušila predilnico neke angleške družbe. Sedem oseb je bilo ubitih. 40 pa ranjenih. Druga bomba je eksplodirala v nekem poštnem uradu. Neko vladno žitno skladišče so demonstranti zažgali. Tudi v Ahmedabu so nastalo demonstracije in sj>opadi. pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. V Renconu je policija napadla kolono demonstrantov, ki je skušala dospeti do jetnišnice. Policija je rabila orožje. Med demonstranti in agenti je nastala pravcata bitka, v kateri je neki mlad Indijec iztrgal iz rok \\ Zmešnjava v V Severni Afriki se bore za oblast kar štiri »Francije« Tanger, 17. decembra. AS. V francoski Severni Afriki je položaj vedno bolj zamotan in grotesken. Francozi, Judje in muslimani so drug z drugim nezadovoljni in brez prave orientacije. 1'rancozi, ki so u. pr. toliko delali za De Catillea in Angleže, so so naenkrat znašli pred Darlanom in Amerikanci. Judje, ki so se že veselili, da bodo končno lahko po mili volji pritiskali Arabce, sedaj z žalostjo gledajo Amerikance, ki z obljubami privabljajo muslimanske mase, ki Jude neusmiljeno sovražijo in bi jih radi uničili kakor v Palestini. Muslimani pa so zopet s svoje strani *elo nezadovoljni, ker so ameriške obljube v nasprotju s sedanjim dejanskim položajem. Končno jo zanimivo še toda general Giraud, kj je znan po tem, rla rad v vsako stvar vtakne svoj nos. potuje |xi Maroku ter ima številne govore »v imenu narodnega bratstva častitljive Francije«. Njegova izredna radovednost in zanimanje za nekatera politična in vojaška vprašanja, kakor tudi njegove nejasne besede o potrebi najožjega narodnega edinstva do vseh morebitnih dogodkov gredo na živce mnogim ameriškim gospodarjem. Muslimanski intelektualci nc morejo razumeti, kako se morejo nekateri voditelji francoske armade jn mornarice, ki so zločinsko prodali svojo čast in čast svojo države, predstavljati javnosti in govoriti v imenu slavne Francije. Tudi nc morejo razumeti v imenu katere Francije govore ti izdajalski voditelji, kajti obstojajo štiri Francije, ki se bore za vrhovno oblast: vichvjska Francija, ki zahteva oficielno oblast, degaullejeva Francija, ki jo podpirajo Anglosasi, Darlanova Francija, katera se opira na dolarje in končno Giraudova Franci ja, za katero se še ne ve, kdo jo podpira. Po dobrih informacijah je Giraud le Darla-nov agent, ki iina nalogo odstraniti ameriško in angleško pozornost od mučne Darlnnove afere. Toda Amerikanci niso zadovoljni r. njegovimi govori in ob vsaki priložnosti zatrjujejo francoskim generalom, da so v vvashingtonski službi in da so bile njihove zasluge velikoduš- ' no jKiplačane. Ameriške oblasti so zapovetlale, da morajo biti jx>leg vsake francoske zastave izobešeno 4 ameriške. policijskega komisarja revolver in komisarja ustrelil. Kolektivne globe so bile naložene raznim krajem v okro/ju Surut«. V Kolhapuru so Indijci vdnli v davčni urad in zmetali iz pisu-rcn pohištvo in listine. Oddelek čet, ki je prišel tujkoj na pomoč policiji, je po srditi borbi izpraznil urad. Okrog 30 Indijcev je bilo aretiranih. Na kolodvoru železniške proge Kollia-pur—Miraj je bilo zažganih 20 tovornih vagonov z živili, ki so bila namenjena angleški vojski. Doznava se nadalje, da je indijski voditelj Pcj Bahadur javno ožigosal zadržanje vlade podkralja do zaprtih članov kongresa. Obžaloval je zlasti, da podkralj ni do vol i I podpredsedniku Mahi Mukcriefu in podpredsedniku pokrajine Madras Uaji Gopalakariju obiskati Gandhija v ječi. Bahadur je zaključil svoj govor rekoč, da Angleži s svojo slepo zatiralno pol i t i ko samo pospešujejo trenutek, ko bo Indijcem uspelo zopet priboriti neodvisnost. Pogreb generala Led6chowskega Rim. 17. dec. AS. Pogreb patra Ledochovv-skega, generala jezuitov, je bil danes v Jezusovi cerkvi v navzočnosti kardinalov, diplomatskega zbora pri Sv. Stolici, številnih osebnosti, zastopnika rimskega guvernerja, zastopstev IJru/be Jezusove, poglavarjev cerkvenih redov, institutov ter kolegijev. Mašo zadušnico jc daroval dominikanski general p. Gillct, kj jo opravili tudi mrtvaško opravilo. Živahna hrvatska trgovina Zagreb, 17. dec. AS. Zaključena so bila trgovska pogajanja med Hrvaško in Bolgarsko s podpisom protokola o blagovnem prometu in plačilnih sredstvih V gospodarskem ministrstvu 60 6e začela |x>gajanja za novo trgovsko pogodbo med Hrvaško in Romunijo. Borba za živila Rim, 17. dec. AS. Kakor poroča angleška uradna agencija, se je načelnik angleškega odposlanstva za prehrano vrnil iz Severne Amerike v London. Po svojem povralku je med drugim izjavil tudi tole: »Ko sem bil v \Vashingtonu in v Ottavvi, sem vedno slišal, da zahtevamo živež ne kakor priprosli prosjaki, marveč kakor deležniki. Ko sem šel v Washington, ie bil največji problem ladjevje. Ta problem je še pereč, pridružil pa se mu je še problem preskrbe. Nekaj časa nismo imeli tekmecev, zdaj pa zahteva Rusija živež in orožje. Bilo je zelo težko doseči med vladami six>razum. koliko živil nai vsakdo dobi. Nadzorstvo nad gibanjem in bivanjem tujcev Predpisi Visokega komisarja glede tujcev v Ljubljanski pokrajini L POGLAVJE O bivanju tujicv v pokrajini Člen 1. Za tujce |>o lej naredbi se štejejo vsi listi, ki so ali so pred 1. septembrom 1039 bili državljani kake tuje države, razen fe so si j>o-zneje pridobili italijansko državljanstvo, in osebe brez državljanstva. Člen 2. Vendar se ne štejejo za tujce listi, ki so bili pred rnzsulom jugoslovanske države njeni državljani, so bili rojeni in ua dan 11. aprila 1941-XIX pristojni na ozemlju, priključenem kraljevini Italiji s kr. ukazom z dne 3. maja 1D41-X1X št. 291 in z dne 18. muja 1941-XIX št. 432 ter so tamkaj stalno bivali vsaj 15 let in bili tamkaj na dan 11. aprila 1941-XIX. Člen 3. Tujci, ki prihajajo bodisi iz drugih pokrajin Kraljevine tiodisi iz inozemstva, se morajo v 21 urah jk> prihodu v pokrajino osebno /glasiti pri oblastvu javne varnosti kraja, kjer so, da dajo svoje podatke in da napravijo prijavo bivanja. V občini Ljubljana se je treba zglasiti in napraviti prijavo pri Kr. kvesturi, v drugih občinah pa pri uradu javne varnosti, če tega ni, pa pri občinskem oblastvu. Isto obveznost imajo tujci kadar koli prelože svoje bivališče iz ene občine pokrajine v drugo. Člen 4. Zglasilne in prijavne dolžnosti |>o prednjem členu 3. so oproščeni tujci, ki potujejo skozi pokrajino brez postanka. Osebne zglasitve obveznosti v 24 urah od prihoda v pokrajino je prav tako oproščen tisti tujec, ki se ji iz zdravstvenih razlogov nikakor ne more odzvati, kar dokažo z zdravniškim potrdilom. Potrdilo mora hkrati s prijavo po pre.1-njein členu izročili v predpisanem roku pri tam navedenem oblastvu zaupnik tujca ali kdor ga sprejme ali mu streže. V takem primeru se mora tujec zaradi |k>-trditve oddane prijave osebno zglasiti v 24 urah l>olein ko je ovira prenehala. Člen 5, Prijava po členu 3. se mora napraviti pismeno, na posebni prijavnici, ki jo mora prijavitelj podpisali. Ce ne zna pisati, pripomni to uradnik, ki prevzame prijavo. Prijavnica obsega: n) popolne osebne podatke prijavitelja in njegovih no več ko 16 let storili sorodnikov, ki so z njim; l>) državljanstvo, narodnost, kraj navadnega bivališča in odkoder prihaja: c) veroizpoved in raso, kateri pripada; d) dan in kraj vstopa v pokrajino, če prihaja tujec naravnost iz inozemstva: e) poklic in namen njegovega prihoda v poli raj i no; f) nameravano dobo bivanja v pokrajini in v Kraljevini; g) kraj, osebo ali uslanovo, pri kaleri se je nastanil; h) ali in kateri poklic, obrt ali trgovino ali delo izvršuje ali namerava izvrševati v Kraljevini in v pokrajini: na svoj račun ali v družbi z drugimi ali na tuj račun. Člen 6. Oblastvo. ki je prevzelo prijavo, izda prijavitelju po pregledu listin, kalere je Itijec predložil v utemeljitev svoje prijave, in po ugotovitvi njegove istovetnosti prejemno potrdilo, če ni nikakega zadržka zn njegovo bivanje v pokrajini in pošlje dvojnik Kr. kvesturi. Posest potrdila dokazuje polnoveljavno, da jc tujec ustregel dolžnosti iz člena 3. le naredbe. Potrdilo se mora uradnikom ali organom javno varnosti na njihovo vsakokratno zahtevo pokazati. Ce preloži tujec svoie bivališče iz ene občine pokrajine v drugo, mora v drugem odstavku člena 3. navedeno oblastvo, kateremu se predloži nadaljnja prijava, tujcu odvzeti prejemno potrdilo o prejšnji prijavi in to zaznamovati na novi prijavi in nn novem prejemnem potrdilu. Člen 7. Imetniki prenočišč in predstojniki vzgojnih in učnih zavodov in zavetišč, bolnišnic in zdravstvenih zavodov, posvetnih in verskih zajednic ali vobče prenočevališč za plačilo morajo poučiti tujca o dolžnosti, ki jo ima glede prijave in nadzorovali spolnilev te s tem, dn zahtevajo, naj pokaže prejemno potrdilo iz člena 6. te naredbe, čigar podatki se morajo vpisali v osebno knjigo prenočevalcev. Imetniki prenočevališč in druge, v prednjem odstavku navedene osebe morajo zahtevati od tujca, naj jim pokaže potrdilo v 24 urah po njegovem sprejemu, če pa la kljub zahtevi potrdila ne pokaže, morajo o tem obvestiti oblastvo, navedeno v drugem odstavku člena 3. te naredbe. Člen 8. Oblastvo javne varnosti, zbor kr. ka-rnbin jerjov. kjer pa teh ni, občinsko oblastvo, lahko vsak čas jiovabijo tujca, da predloži listine o istovetnosti, katere mora imeti in tla se izkaže. Če se v predpisanem roku ne zglasi. odredi oblastvo javne varnosti lahko njegov privod po organih javne varnosti. Če je kaj povoda za dvom o osebni istovetnosti tujca, se glede njega lahko odredi preiskava njegovih osebnih podatkov Člen 9. Kdor iz katerega koli vzroka sprejme tujca v svojo službo, mora v 3 dneh od dne, ko ga je sprejel, sporočiti v členu 3. te naredbe navedenemu oblastvu njegove osebne podatke in nadrobno navesti, v kakšni služIli se tujec uporablja ter koliko časa bo predvidoma zaposlen. Prav tako mora v 24 urah sporočiti omenjenemu oblastvu, da je službeno razmerje prenehalo, da je tujec odšel in kraj, kamor odhaja. Če prestopi tujec v drugo službo v istem kraju je treba navesti njegovega gospodarja. Ce je služboduvec kolektivna ustanova, je za tako sporočilo zavezan njen predstavnik. Člen 10. Izpolnitev predpisov prednjega člena no odvezuje tujcev osebno od zglasitve in prijavno dolžnosti po členih 3. In 4.. zadnji odstavek Člen 11. Kdor odstopi po kakršnem koli naslovu tujcu lastnino ali užitek kmetijskih ali stanovanjskih nepremičnin, ležečih na ozemlju pokrajine, mora to pismeno naznaniti v drugem odstavku člena 3 navedenemu oblastvu, in to v roku 10 dni. tor pri tem navesti natančne osebne l>odatke tujca in ob kratkem tudi vsebino odstopne pogodbe. Naznanitev se mora opraviti tudi takrat, če jo obvezna zaprosba predhodne pooblastitve za odsvojilne pogodbe, ustanovne ali prenosne pogodbe o stvarnih pravicah nn nepremičninah ali o rabokuplh o njih. ki so sklenjeni na več ko pet let, po določbah kr. ukaza z dne 7. maja 1942-XX št. 045. kakor tudi kadar je pri prodajali na javni dražbi zdražitelj tujec. V slednjem primeru jo dolžan opraviti naznanilo zapisnikar. V primerih iz prednjega odstavka mora prijava navesti tudi podatke poohlastilnega odloka. Člen 12. Visoki komisar lnliko prenove vsem tujcem ali posameznikom bivanje v določenih občinah ali krajih. Taka prepoved se priobči preko krajevnega oblastva javne varnosti, če tega ni. pa preko po-veljnišlva kr. karahlnjerjev, a če tudi takega ni, po občinskih organih. Priobči se pa lahko tudi z javnim razglasom. Tujci, ki prelomijo prepoved, se lahko H-stratlijo po organih javne vnrnosti, v hujših primerih pa tudi internirajo ali Izženejo. Člen 13. Določbe prednjih členov se no uporabljajo na inozemske državne nli vladne poglavarje. člane svetega kolegija in člane diplomatskega in konzularnega zbora. Člen 14. Na obmejnih prehodih in v vežah nli v dvoranah hotelov in na drugih mestih, kjer se dajejo prenočišča proti plačilu, mora biti vidno nabit prepis členov 1., 2., 3.. 4., 5., 0., 7., 8., 12 in 13. te naredbe v italijanskem, nemškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. II. POGLAVJE 0 izgonu, zavrnitvi in odstranitvi tujcev iz pokrajine Člen 15. Tujčev izgon, ki ga odredi sodno oblastvo po š 57. bivšega jugoslovanskega kazenskega zakonika z dno 27 maja 1929. spremenjenega z zakonom z dne 0. oktobra 1931, je vselej dokončen. Poleg izgona, predpisanega v kazenskih zakonih, se z odlokom Visokega komisarja izženejo tujci brez Imovine ali ki se pečajo z vlačugar-stvom nli opravili, ki zakrivajo delomržnost ali s postopašlvom nli beračenjem. Če se pojavijo na meji, jih je treba zavrniti. Člen 16. Poleg primerov iz prednjega člena se z odlokom Visokega komisarja lahko izžene in pošlje s prisilno potovnico ali za«trn->en na mejo tujec, ki prebiva ali se mudi prehodno v pokrajini: a) če je obsojen zaradi zločinstva, čeprav zanj ni določena ali se ni izrekla stranska kazen izgpna; b) če je ovaden zaradi prestopka predpisov o bivanju tujcev ali predpisov, izdanih za zaščito javnega reda in notranje varnosti; c) ki sc ne more izkazali, ali če je brez sredstev; m) ki je prestopil odredbo o odstranitvi, internaciji ali odpravi v domovino; e) iz rnzlogov javnega reda. Ob istih okolnostih se tujec lahko zavrne na meji. Določbe tega člena ne veljajo za Italijane, ki niso pristojni v Kraljevino. Člen 17. Namesto izgona odredi Visoki komisar lahko z odlokom, da sc tujec odstrani ali pošlje na mejo s prisilno potovnico ali pa internira. > Člen 18. Sodno oblastvo mora 30 dni pred koncem zaporno kazni tujca, obsojenega za kako zločinstvo iz točke a) prednjega člena 10., obvestiti Visokega komisarja z zgoščenim |h>ročilom o storjenem kaznivem dejanju, njegovih okolnostih in obsojenčevi osebi, kakor je razvidna iz pravdnih spisov, in poleg lega navesti, ali je za tega tujca vložena prošnja za izročitev. Člen 19. Če Visoki komisar misli, da ni treba odrediti izgona ali smatra za umestno, da odloži po sodnem oblastvu že odrejeni izgon, ker je druga država vložila prošnjo za izročitev ali pa iz drugih razlogov, poroča ministru za notranje posle in odredi medtem pripor tujca. Člen 20 Izgnani tujec se ne sine brez posebne pooblastitve Visokega komisarja povrniti na ozemlje pokrajine. Če prelomi prepoved iz prednjega odstavka, se takoj pripre in kaznuje s kaznijo zapora od dveh do šestih mesecev, samo ali združeno s kaznijo v denarju od dva do deset tisoč lir. Po prestani kazni so tujec iznova izžene. Člen 21. Tujec s prisilno potovnico se ne sme oddaljiti od odkazano poti. Čo bi sc oddaljil, so zapre in kazjiuje z zaporno kaznijo od dveh do šestih mesecev, samo ali združeuo z denarno kaznijo od dva do deset tisoč lir. Po prestani kazni se odvede nn mejo. Člen 22. Če je treba odpravili v domovino tujca, glede katerega ni pogojev za izgon, obvesli Visoki komisar o tem pristojnega konzula zaradi morebitnih ukrepov ali pa pošlje .če gre za dr žavljana sosedne države, tega nn mejo s prisilno potovnico in poroča o lem ministru za notranje liosle. Člen 23. V odloku o izgonu, odstranitvi, internaciji ali odpravi v domovino, se je treba sklicevati na določbe členov 20. in 21. te naredbe. Člen .24. Ce se tujec zapre ali so osebno javi, mora oblastvo javne varnosti o tem takoj poročati Visokemu komisarju. Glede tujca se odredi preiskava njegovih podatkov in zaslišha. zlasti odkod prihaja in zakaj je odšel iz domovine. Dokler ne odloči Visoki komisar, se prijeti tujec, če nI brez sredstev, potepuh, brezcasten zaradi zločinstva ali v povratku zaradi kršitev določb o bivanju tujcev ali v političnem pogledu sumljiv, lahko izpusti s pogoji, ki se oblastvu javne varnosti vidijo piotrebni. Določbe prvih dveh odstavkov tega člena se uporabljajo tudi, kadar je treba izročiti tujca zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja sodnemu oblastvu. 111. POGLAVJE Prehodne, končne in kazenske določbe Člen 25. Tujci, ki so na dan objave to naredbe že v pokrajini, si morajo, če le še nimajo-priskrbeti v roku 30 dni potni list ali drugo enakovredno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki jo je izdala država, kaleri pripadajo, če nimajo državljanstva pa država, v kateri imajo svoje stalno bivališče. Poleg tega se morajo do vštetega 28. februarja 1943 XXI zglasiti pri oblastvu, navedenem v členu 3., da napravijo prijavo bivanja. Člen 20. Imetniki prenočevališč in drugo v členu 7. navedene osebe morajo v 24 tirali po preteku roka. navedenega v drugem odstavku prednjega člena, zahtevati od tujcev, oskrbovanih ko stopi la naredba v veljavo, prejemno potrdilo o prijavi bivanja. Člen 27. Tisti, pri katerih so na dan uveljavitve te naredbe tuje, v službi, morujo opravili naznanilo po prvem odstavku člena 9. v roku 10 dni |io lem dnevu. Naznanilo je obvezno tudi v primeru, čo je službeno razmerje prenehalo na dan |ired dnem uveljavitve le naredbe. V takem primeru mora obsegati tudi navedlve. predpisane v drugem odstavku člena 0. in se mora napraviti v treh dneh jk) dnevu uveljavitve te naredbe. Člen 28. Ce so bile v Ljubljanski pokrajini ležeče nepremičnine odstopljene v last ali uživanje tujcem pred dnem uveljavitve te naredbe in je ta odstop še v veljavi, se mora opraviti naznanilo po členu lf v roku 10 dni po dnevu uveljavitve naredlie? Člen 20. Izpolnitev dolžnosti iz naredbe z dne 4 junija 1941-XIX št. 38 in iz člena 8. naredbe z dne 11. septembra 1041-XIX št. 07 ne 0|irašča od izpolnjevanja dolžnosti iz to naredbe. V ničemer niso spremenjeni predpisi zn uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine, odobreni z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX št 04. Izpolnitev dolžnosti iz pričujoče naredbe ne oprašča dolžnosti iz členov 0., 10., 12., 13., 15. in 20 omenjene naredbe in obratno izpolnitev dolžnosti iz navedenih členov ne porašča od izpolnjevanja predpisov pričujoče naredbe. člen 30. Kolikor nI dejanje huje kaznivo in ne glede na uporabo policijskih ukrepov po tej Važna odredba za industrije« In obrtnike V zvezi s sporočilom mestne elektrarne Zveza delodajalcev in Zveza industrijcev in obrtnikov po naročilu Visokega komisarja odrejata, da indu-slrijska in obrlna podjetja ne bodo mogla obratovati s svojimi električnimi motorji od 16 do 19. To bo za vse tvrdke, ki dobivajo občinski električni tok in nimajo lastnega toka, imelo za posledico. da bodo morale prekiniti z obratom oti 16 do 19. Strogo nadzorstvo bo zagotovilo izpolnjevanje te odredbe. Objava Pokrajinski podporni zavod bo prihodnje leto pošiljal občinskim j>odporniin odborom nove živilske in oblačilne podporne nakaznice, nc bo pa od 1. jaunarja 1943-XXI več priznaval u|H>-ralie nakaznic, ki so bile doslej v rabi. To obvestilo se ne nanaša na občinski potl-|>orni odbor mesta Ljubljane. Imenovanje župana občine Kočevje Grabrijan Miloš pok. Alozija se imenuje za župana občine Kočevje z veljavnostjo od 10. decembra 1942-XXI. Komisarju okrajnega načelstvo v Kočevju se naroča, da izvrši to odločbo naredbi se kaznuje s kaznijo zapora do dveh mesecev. samo ali združeno z denarno kaznijo do 5000 lir: a) tujec, ki se — razen v primerih tehtno upravičenega zadržka — zaloti brez listin, predpisanih v čl. 25., v času po roku, določenem tamkaj; b) tujec, ki se v določenem roku ne zglasi pri ohlastvu in ne napravi ali ne potrdi prijave iz členov 3., 4., zadnji odstavek, in iz člena 5., ali ki noče pokazati prejemnega potrdila, če sc lo zahleva po členih 6. 7. in 26., ali Če ne ustre-žo pozivu oblastva javne varnosti po členu 8., da nai se zglasi v roku. ki ga oblastvo določi; c) imetniki prenočevališč in druge v členu 7. navedene osebe, če 110 zahtevajo, da se pokaže prejemno potrdilo in ga ne zaznamujejo v osebni knjigi gostov ali ne naznanijo, tla se pokaz po členili 7. in 26. ni izvršil; d) tisti, ki sprejmejo ali imajo tujca v svoji službi, a tega ne naznanijo v določenem roku, kakor je pred|>isano v prvein in drugem odstavku členov 9. in 27 ; e) kdor jo po členih 11. in 28. zavezan, pa no vloži v tamkaj določenih rokih naznanila o odstopu nepremičnin v last ali uživanje tujcem; f) kdor nima, dasi je zavezan, izvešenega prepisa izvlečka iz te naredbe, predpisanega po členu 14.; g) tujec, ki prelomi prepoved bivanja v določenih občinah uli krajih, kakor mu je bila pri-občena po drugem odstavku člena 12. te naredbe. Člen 31. V prednjem členu določene kazni izreka v ljubljanski občini Kr. kvestura. v drugih občinah pokrajine pa upravno oblastvo prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem v naredbi z dno 20. januarja 1942-XX št. 8. V primerih, obseženih v členih 20. in 21.. je za sojenje pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih sil Slovenia-Dalmazia, oddelek v Ljubljani. Člen 32. Ta naredba, s katero se razveljavljajo naredba z dne 4. junija 1941-XIX št. 38, člen 8. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 07 in vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan 1. januarja 1043-XXI. Tako so partizani izpričali svojo kulturo V Ajdovcu so zažgali šslo, prosvetni dom, župnišče in cerkev Med petkom in soboto, t. j. od It. na 12. decembru, so komunistične tolpe napadle vas i Ajdovec pri Žužemberku. Napad je trajal od pol desetih zvečer tlo štirih zjutraj, ko je maloštevilna |Misadka fantov prebila partizanski obroč in se rešila na prosto. Pri spopadu je padlo zelo veliko število partizanov, nekaj žrtev je bilo tudi nn struni domačih fantov. Ol) tej jiriliki se je zopet pokazalo v vsej luči nizkotno partizansko barbarstvo. Brez kakega povoda so namreč partizani po lili z bencinom šolo in jo zažgali. Prav tako so zažgali prosvetni dom. župnišče in cerkev, ki je vsa pogorela in je zgorelo v njej vse z oltarji in Najsvetejšim vred. Komunisti niso pustili župniku, da bi Najsvetejše odnesel. Medtem ko je iz prosvetnega domn, šole in cerkve švigal ogenj, so komunisti pijani in podivjani ob igranju harmonike ter ob svitu gorečih poslopij plesali in blazno vpili. Vodil je vso akcijo učitelj Ainbrož.ič. od partizanskega »ministrstva« je bil pa navzoč Brllej. Jutro, ki je zasvitalo naslednjega dne nad Ajdovcem, je našlo tam, kjer so bile prej kulturne 111 prosvetne ustanove, same razvaline in jiogorišča. Tako so komunisti s požiganjem šol in prosvetnih domov zopet pokazali svojo nizko kulturno stopnjo. Tu se pač nihče ne more izgovarjati, tla je to delo podivjanih posameznikov, saj je bila vsa akcija izvedena po načrtu in je bil navzoč sam partizanski »minister« Jože Bri-lej. Pa se I10 še nušel kakšen naiven izobraže-ncc, ki bo verjel v visoko kulturno poslanstvo »osvobodilne fronteil Pred kratkim so so po nekaterih ljubljanskih ulicah jjojavili slikani letaki, ki prikazujejo, kako partizani branijo slovenske domove in cerkve. Komunisti si mislijo, da bodo neumni ljudje morda 10 verjeli. Ajdovec pa spet ponovno dokazuje, kje jo resnica: rcsnica je namreč ta, da komunisti namenoma po/.iga.jo domove slovenskih kmetov, požigajo Kulturne ustanove in cerkve, da bi ljudstvo pognali v obup in ga s tem pridobili na svojo stran Najbolj značilno je to. da župniku niso dovolili. da bi iz goreče cerkve vzel in rešil Najsvetejše. Hoteli so, da je vse zgorelo. To je pač več kot jusno. tla jim je ta sklep navdihnilo sovraštvo do Boga. Župnikovega brata so zaprli v župnišče. pol i I i vso sobo z bencinom ter gu hoteli živega v sobi sežgati. Nihče ne more reči. tla je bilo to dejanje storjeno v samoobrambi. K sreči je mož sunil morilce vstran in čeprav ranjen, ttbežal. To so dejanja, ki dovolj zgovorno govore o značuju partizanske akcije, razodevajo pa tudi bodočnost, ki bi doletela Slovence, če bi sc nameni komunizmu uresničili. trn 1R1, rn., % jn j!!? ,|in .is 25 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ve besede so na Rudolfa seveda močno vplivale. Habsburžani so »e zaradi položaja v Evropi morali še bolj naslonili na Nemčijo. Nemško zavezništvo je zalo sprejemal kot nujnost, da bi Avstriji omogočil lepšo bodočnost in večji razmah, razmah vreden njene zgodovine. Prestolonaslednik je pred seboj že dolgo videl sliko lepše bodočnosti svoje vladavine. Mislil je, da se bo Avstrija razlila proli vzhodu, na obalo Črnega morja, proti Bosporju lu na obalo Egej-skega morja. V letu 1881 je dalj časa bival v Carigradu, nato pa je preiskal Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Macedonijo, Črno goro in Grčijo. Vsepovsod jc imel na široko odprle oči in jo vse dobro opazoval. Vse to j j zapisal v svoj dnevnik: »Usoda Balkanu jo za Avstrijo življenjsko važno vprašanje... Dolgo som bil prepričan, tla sloni poslanstvo Avstrije nn vzhodu na naravnih pravicah. Po svojih potovanjih sem bil o tem šo bolj prepričan ...« Toda nli bi se Rusija mogla kdaj odpovedati svojim namenom na Bližnjem vzhodu... Seveda no in zato mora imeti Avstrija budne či. Avstrija se bo z Rusijo nekoč še spopadla zaradi Balkana in ta vojna bo na življenje in smrt. Od le vojne bo odvisno, če so Ih) Avstrija rešila, ali pa bo Izbrisana iz zgodovine. Samo zaradi tega neizogibnega spopada so je Rudoii odločil zu zavezništvo z Nemčijo. Kadar pa je mirneje razmišljal, se je spomnil na čuden preobrat v evropski zgodovini: v letu 1750 sta sc Avstrija in Francija zbližali, da bi Prusiji preprečili prevelik razmah. Ta preobrat jc bil nato uvod v sedemletno vojno. Ali ne bi mogel sledili vzgledu Marije Terezije in Ludvika XV? Toda Francije v letu 1887 ni bilo mogoče primerjati s Francijo v letu 1756, V letu 1887 Francije v Evropi niso vjioštevali ali spoštovali. V notranjosti se je prepiralo nešteto strank med seboj, razni znaki so kazali, da se francoska republika ne bo obdržala na po-, vršini in da se bo Francija kmalu morala podrediti diktaturi, ali pa bo zapadla v demagogijo. Francija je bila v Evropi popolnoma osamljena. O njej se je le površno govorilo, Potisnjena ja bila tned države drugega reda, s katero se ne splača pogajati. Toda Kudoll je začel obračati svoj pogled na Francijo. Nanjo je gradil vse svoje nade. Svojemu prijatelju Szepsu jo med drugim pisal: »Mi vsi smo Franciji ogromno dolžni. Francija je rojstna dežela vseli novih idej in liberalizma. Kadar se velika misel dvigne med ljudmi, tedaj se moramo obrnili na Francijo, ki jo to misel rodila .. .< Po Oambelovi smili jc Rudolf v nekom drugem francoskem državniku častil ideal vsega tistega, kar jo Francija nosila človeštvu. Ta mož je bil izredno trmast, drzen in stalni upornik v tisku in parlamentu. To je bil Georges Clemenceau O njem mu jo zolo mnogo pripovedoval njegov prijatelj Morlc Szeps. Ta je imel priliko irtiiti se večkrut s Clemcncenujom. Čim več mu je pripovedoval o nJem, tembolj se je Rudolf navduševal zanj. i Te simpatije avstrijskega princa za francoskega državnika so Izreči-! 110 značilne in čudne, Clemenceau je bil namreč trideset let pozneje l tisti, ki je najbolj neusmiljeno rušil habsburško oblust. Odkar se je v jeseni 1883 preselil na Dunaj, se je Rudolf brezobzirno predal svobodnemu čutnemu življenju. Kmalu je zašel v najgloblje dunajske beznice in se pod izmišljenimi imeni zabaval. Večkrat je bil celo tako razvraten in nesrnmen, da je hotel svojo ženo voditi s seboj na svoje »nočne izprehode«. Mislil je, da bi se tudi na la način maščeval za stroge predpise dvornega cere-monijela... Nadvojvodinja je pristala »samo enkrat«. Da je ne bi spoznali, se je oblekla kot navadna meščanka. »Silno sem bila presenečena, ko sem opazila, tla se prestolonaslednik tli niti malo potrudil, da bi skrival svojo lajnost. Še bolj sem se prestrašila zanj, ko smo obiskali nekatere sumljive kavarne in slična zabavišča v dunajskih predmestjih. Komaj sem dihala v tistem zakajenem prostoru, kjer je tako smrdelo po Čebuli in politem vinu. Vendar smo ostali lam do zore ined kočijaži, ki 60 kvurtali, žvižgali in prepevali. Mnogo smo plesali. Dckleln so skakala nn mize in prepevala neko turobno pesem, ki jo jo godim vedno morala ponavljati. Hotela sem biti vesela, toda, pa se ml je vse preveč gabilo. Bilo je grdo in So dolgočasno povrhu. Nisem razumela, kako se moro prestolonaslednik nad vsem tem zabavati.« V februarju je Rutloll hudo zbolel in ccsarico Elizabeto, ki je v Mlramaru Čakala nn križarenje po morju, so hitro poklicali n« Dunaj. Dne 1. marca so zdravniki odredili, da mora oditi na počil-njce nn otok Lokrum pred Dubrovnikom. Samo njegova žena je smela z njim. Komaj sla prišla na Lokrum. pa je Štefanija hudo zbolela. »Ved lednov sem oslnla v postelji in silovito trpela. Zdravniki, ki so prišli z Dunaja I11 iz Trlesteja, so ugotovili vnetje. Nn višji ukaz so vsi morali molčali o moji bolezni, poprej pa so morali priseči, dn hodo ostali popolnoma tiho. Moja sestra Lulza Cobtirg je prihitela k meni in me ves čas bolezni ni več zapustila., te novice, Koledar Petek, IS. decembra; Kvatre; Pričukov. Mar. |K>roldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah tia |>o-kopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči gospej soprogi iu g. sinu nuše igloboko sožalje. + V Sina rt ne m pri Litiji je v visoki starosti 48 let mirno v Cosjiodu za.s|jul gosjKKl Leopold lluslnik, ki je 24 let župunoval tej občini. Bil jc doma v Brezju pol ure daleč od šmartnega. pa je vendar redno vsak dan prihajal v občinski urad Dolga leta je bil tudi načelnik cestnega odboru. Nuj v iniru počiva! Žulujo-čim nuše iskreno sožulje! Dr. II laž Svcielj: Slovenska sfcnoarafiSa I. d e 1 : I* (i s I o v ii o p i s m o 139 slrani. — Cena L 30'— Za vse vrste šol trgovske Itča e, kakor ludi za prvntno porabo. Založba t,L!udsKe knilgarite" v Ljubljani — Pred ško jo 5, Mik ošičeva 5 Po i i u'.uica: Novo nie»to. I.lubljaii > ka cesta — Se vedno južno vreme. V sredo sc dnevna temperatura ni mnogo spremenila od prejšnjega dne. /a dobro desetiuko stopinje je bil dnevni temperaturni maksimum nižji. Bilo je v sredo fio-poldne +11.2 stopinji C. Tu in tam so se izjavljali mrzlejši tokovi, toda južno vreme je pre-vladovalo. Ves dan je lahno rosilo. Pripravljalo 6e jc sicer k hujšemu nalivu, toda deževni oblaki so oiklrveli naprej proti vzhodu. V zadnjih 24 tirali je ombrogral nameril v Ljubljani 0.9 mnt dežja. Jutranji temperaturni minimum pa jc v četrtek padel za dobre 3 stopinje na + 5.5 stop C., kar je šc vedno zadovoljivo znamenje, da se vreme ne bo lako hitro spremenilo v mrzlejše. Barometer 6e dviga. V četrtek zjutraj je dosegel 764 mm. Ojioklne jc oh nižji temperaturi bil hud naliv, med katerim je prifrčalo ludi nekaj snežink. — »Družinska pratika« s podobo sv. Družine je posta I« v 42 letih obstoja prava potreba vsake naše družine. Jemlje jo v roko staro in mlado; mladina še posebno zdaj, ko nudi pratikn vsako leto mnogo lepih knjižnih nagrad. rudi letos naše pratike ne sme manjkati v nobeni hiši. — Duhovne vaje zn dekleta bodo v Domu Device Mogočne v Ljubljani od 26. do 50. decembra. Ilruno in stanovanje bodo udeleženke imele doma. Nadaljni spored bosle zvedele v zavodu. Prijavite se čimprej nu: Predstojni-štvo Liclitenturnovegu zavoda, Ljuhljuna. Ambrožev trg 8. — Huda nezgoda. Posestnik Alojzij Piškur iz Stične je bil v sredo pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Bil je močno poškodovan. Njegove poškodbe so imele za posledico, da se mu je um omračil in so ga nato prepeljali na opazovalni oddelek na Poljanskem nasipu. Potresni sur;s!i v Ljubljani V čelrtek, 17. t. m. ob 5.43 zjutraj so mnogi Ljubljančani bili prehudeni iz sladkega spanja, ko jc močno votlo zabobnelo tn se je zemlja stresla v valovitem, dobro sekundo trajajočem sunku. Nekateri so poskakali s postelj. Drugi 60 opazili, da 60 se na kredcncah kozarci s steklenicami vred prevrnili. Nekje je celo padci kozarec vode z nočne omarice. Smer potresnega sunka je šla od vzhoda proti zahodu. Na Barju so čutili močno valovanje, kakor da bi po Ižanski cesti vozil velik, eila obložen tovorni avto V Ljubljani kronika že dalj časa ni zaznamovala potresa Leto 1941. je poteklo brez piotresov. Navadno se potresni sunki jx>javljajo v času, ko je vreme zelo spremenljivo, ko 6e nilro menjava dnevna lemfieratiira in ko je deževno. Nekateri 60 mnenja, da je ljubljanski potresni sunek le odmev katastrofalnih |X>tresov, ki so sc zadnje dneve pojavljali v raznih krajih azijske Turčije in kjer so povzročili velikansko škodo in zahle-vali celo človeške žrtve Tam v srednji Anatoliji tisoč hiš. Preieli smo ob zaključku lista kratka poročila, ki naglašajo v prvi vrsti smer vzhod -zahod. Potres so čutili na Vrhniki in tudi dalje proti Logatcu. — Izpred malega senata. Mladeniča Milan in Srečko, stara dobrih 20 let, sta bila doslej poštena in marljiva. Prilika in pohle|> pa sla ju premotila, da sta segla |io tujem blagu. Iz podstrešne shrambe gostilničarke Lize sta odnesla 40kg enotne nvoke. 30 kg koruzne moke in 8 kg fižola. Pred malim kazenskim senatom 6ta tatvino skesano in odkritosrčno priznala. Bila sta obsojena: Milan na 2_ meseca in Srečko na 4 mesece strogega zapora. Ker sla bila doslej še nekaznovana, jima je bila kazen odpuščena v smislu Kraljevega amnestij-skega dekreta od 17. oktobra t. 1. i£ju££ja*ia Skioptična predavanja o dogodkih v Fatimi na Portugalskem V zvezi s pobožnostjo petih prvih sobot v čast Srcu Marijinemu bodo skioptična predavanja za srednješolce v Ljubljani in sicer: v soboto, 19. t. in., ob pol It dopoldne za: Uršulinsko uimnuzijo, učiteljišče, meščanske šole in klasično gimnazijo; v soboto, 19. t. ni., ob pol 4 popoldne za: škofijsko gimnazijo, državno učiteljišče in žensko gimnazijo; v ponedeljek. 21. t. m., ob pol II dop. za: gimnazije za Bežigradom in poljanske gimnazije; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol 4 pop. /a: poljanske gimnazije in bežigrajske gimnazije. Predavanja so vsa v frančiškanski dvorani iu vedno za tiste dijaki-, ki so tisti čas prosti. Vstopnine ni! — Udeležite sc teh preduvanj v obilnem številu! • 1 Na koncertu, ki bo danes ob 17 v Operi, bo sodeloval član rimske opere Ueale, burito-nist Giuseppc laddei in tenorist Giorgio Scin-hri, razen njih bosta nastopili sopranistka Ksenija \ idalijeva in Klza Karlovčeva. Peli Im»Io arije iz. nujlKilj znanih italijanskih in slovanskih oper. Sodeloval Iki orkester |kmI iiiu-zikalnim vodstvom dirigenta Demetrija t.c-breta. Veljale bodo cene od 20 lir navzdol. I Frunčišknnska prosveta Iki |k»novila znano Godčevo burko »V Ljubljano jo dajmo« v nedeljo ob 5 popoldne. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica I Vabimo vse k čim večjemu obisku, posebno pu tiste, ki jim je do prijetnega razvedrila. I Zn s. Pavla Eržena iz škofje Loke, ki je umrl v Duchuuti, Iki sv. maša danes 18. dec. ob b v stolnici pri oltarju sv. Križa. I Omejitev pornbc električnega loka. Ker mestu« elektrarna ljubljanska do preklica sumu nc zmore večerne zimske obtežitve, naroča vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19 ne obratujejo -in med tem časom nimajo priključenih električnih peči in štedilnikov. 1 Hišni posestniki brez davčne olajšave, kateri imajo soposestnike, se zaradi razdelitve do|x)luilnega davku vabijo nemudoma s plačilnim nalogom za 1. 1942 v društveno pisarno, Sulcndrova 6/1. I »FIRMA« je na.slov odlični komediji, ki jo Ik> Rokodelski oder ti|irizoril v nedeljo ob |x>l 5. Poleg gledališke igralke I ledene Otočke in llugu Brandta, srečamo v komediji zabavno in jirijetno garderoberko Marto in kjigovodja in višjega administratorja Janezu Nepomuka llilička. Tu.ko se nam obet« za nedeljo popol-dne odlična predstava, ob kateri bomo [Kizabili skrbi iu težave naših dni. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve im pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nndstr., desno. I Prva letošnja javna produkcija šole Glas. bene Matice Iki v torek, dne 22. t. m. ob pol 6 v mali filharmonični dvorani. Na tej produciji bo nastopilo okrog 50 gojencev klavirskega, violinskega oddelka ter oddelka za čelo. Podrobni spored bomo še priobčili. V sredo, dne 23. t. in. bo pa druga produkcija ob tričetrt na 6 v veliki filharmonični dvorani, nu kateri bosta nastopila |>oleg posameznih gojencev tudi šolski orkester, šolski zlKir in v božični siliti I zbor in orkester skupaj. Natančnejše sledi. Podrobni sjKired je nu razjjOlago v knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica v dvorano. I Nocojšnji večer slovenskih klavirskih sklndh za mladino, ki bo ob 18 v muli filharmonični dvorani ima naslednji spored: 1. Skladatelj L. M. Skerjanc bo izvajal svojih Deset mladinskih skladb za kiavrr; 2. Pianistka Silva Hraševčeva bo izvajala Osem šantlovih kla- ** . v- /' .'VVf 4*'J*Š< X* Razbitine angleškega letala, ki je p adlo na tla med napadom na Turin, virskih skladb za mladino; dulje Pavčičevo Božično in Pastirci ler tri skladbe iz Mirkovega Klavirskega albuma zu mladino; 3. Skladateljica Mirca Sancinovu Iki izvajala šest svojih skladb iz zbirke Iz mludih dni; 4. Pianistka Bizjak Martu Iki nam zaigrala šivičovo zbirko, ki je izšln |kkI naslovom »Mikijev god , dulje iz Osterčeve zbirke šest malih skladb, i/ Pu-horjeve zbirke Tri arabeske in Tomčevo zbirko Za malega pianista: 3. /n skleji večera slovenskih klavirskih -kludh za mladino l>osta izvajali jiinnistki Bizjak in Hraševee Silva 1'omče-ve vurijucijc na pesem »Od kneza Marku«. Našo javnost opozurjiimo na zanimiv klavirski večer, ki je prvi te vrste v našem glasbenem življenju. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica v malo filliurtiionično dvorano. Začetek bo točno ob 18. I Igrače, daril« »Ciciban« za l>ožič Vas vabi EN G KI MAN, Tavčarjeva ulica 3. I Na IV. simfoničnem konrertu ki bo v fione-deljek. dne 21. t. m. ob 18 v veliki unionski dvorani, bo nastopila kot solistka ga. Francka Ornik-Rojčeva ter igrala violinski 6olo v Bachovem Koncertu v a-molu. Gcspa Ornikova je absolventka našega konservatorija in Glasbene akademije ter je bila po večini učenka prof. Jana Slajša in v zadnjem letu tudi docenta Karla Rupla. Rodom je Mariborčanka in je bila najprej gojenka Glasbene Matice v Mariboru, kjer je nastopala z lepim I uspehom na tamošnjih šolskih produkcijah. Svoje i študije je nadaljevala v Ljubljani, predvsem |x> za-I slugi skladatelja Oskarja Deva, ki se je zelo za-i vzel za izredno nadarjeno Mariborčanko. Francka Ornikova je umetnica, ki obvlada svoj inštrument do najvišje tehnike, njena igra je izredno teni|ie-ramentna. Tudi v Ljubljani je nastopila na večih javnih koncertih ter žela vselej priznanje občinstva in kritike. Poleg Bacha bomo slišali na koncertu še Corellijeve tri stare klasične plese. Osterčev Re-ligioso in Beethovnovo Sedmo simfonijo. Dirigent je violinist Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 20. Iki pred božičnimi prazniki odprto v torek 22. dec.. v sredo 23. dec. in v četrtek 24. dec. 1042. Kopališče Iki odprlo ve.s dan, to je od 8 zjutrai do 18.50 zvečer. Parna kopelj bo pred prazniki odprta za ženske v sredo, 23. dec. 1942 poiKildan od 14 do 17. za moške pa v četrtek popoldan od 14 do 17. Uprava kopališča prosi vse cenjene obiskovalce, da se blagovolijo poslnžiti kopeli že v torek in v sredo, ker le tako bo vsem kopalcem mogoče zadovoljivo ustreči. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopališče odprto v petek, v soboto in v nedeljo. Parna kojid pa Iki odslej /n moške stalno odprta le ob 9obotoh popoldne od 14 do 17. I Zbiranje oranžnih in limoninih lupin. Splošna gospodarska zadruga železničarjev ali kratko -Žegozac nam sporoča, da bo letos prvikrat za poskilšnjo počela odkupovati oranžne in limonine lupine, kakor je odkupovala v pravkar potekli jeseni tudi divji kostanj. Odkupovala bo zaenk'rat lupine le v jvojKilnoma posušenem stanju. Pozneje, — v polni sezoni — ko bo tega sadu več in ko se tudi stanovanjski prostori ne IkkIo toliko več'ogrevali kot v sedanjih zimskih mesecih, pa tudi v svežem stanju. To bo seveda pravočasno objavljeno potom časopisja. Oran/ne in eitronine lupine sušimo na soncu, na neprevročih pečeh in štedilnikih. kakor tudi ne v prevročih pečicah taiko dolgo, dokler ne postanejo trde, tako da se lomijo pri vsem tem pn morajo ohraniti svojo naravno barvo na obeh straneh. Ne sme- jo lorej biti osniojene ali celo ožgane. Oni ljubljanski nabiralci, katerim bi i/ kakršnega koli vzroka ne bilo mogoče, |xi ulicah, cestah in drugod, posebno v bližini zelen jndnili trgovin in brunjevk nabrane lupine sušili, naj se javijo glede eventuelue možnosti produjc nabranih I ii (> i it v svežem stanju, v poslovalnici zadruge nn Gallusovem nabrežju štev. 35. Poleg tegu odkupuje zadruga tudi jajčne lupine. Posušene lupine bo zadruga prevzemala le ob petkih pojKtldne, kadar prevzema od člunov ungorsko in finejšo volno v preden je, pravilno posušene kunčje in zajčje kožice pu v strojenje nu umije ali krzno. I Razne nesreče. Gospodinjska pomočnica. 3č-letna Jelnikar Roža, stanujoča v Čopovi ulici št. I, je padla s postelje in si zlomila desno nogo — V Kolodvorski ulici št. 22 stanujoča zasebnica Marija Račičeva je v sredo odšla na obisk k neki prijateljici na Resljevi cesti. Sedeč na stolu jc tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. — V Gregorčičevi ulici stanujoča j>ostrežnica Frančiška Pečanova, stara 43 let. se je ranila v nogo. Rana pa se ji jc tako zastrupila, da je morala iskat1 zdravniško ponto na kirurgičnem oddelku. Naznanila (II.EDAl.lftt K. lirama: Petek. 1*. .......-mlini ''> IS: Večno mlada Šaloma«. Izven. Zelo znUauc <■' ' < oil 10 lir navzdol. - Sobota. tu. decembra nI' l«.:ni: ' Ple« v 'Crnovein«. Izven. Nedel u. 211. decembra oti 14: »Deseti l>rat>. Izven. — Oh 17: Primer dr. Ilirnii . Izven. Opera: Petek. 1«. decembra <> 1» 17: Vokalni In instrumentulni koncert v korist /.druženja gledaliških igralcev. Cene od 20 lir navzdol. — Sobntn. Iti. decembra oti lii: »Traviata" Izven. Znižane ceno od 20 lir navzdol Nedelja, 31. decembra nli Iti: »Thais.* Izven. Cene od 21 lir navzdol, — Ponedeljek, '.'1. decembra: Zaprto ROKODELSKI ODER. Noticijn 2". decembra ob ImiI Ti: -FIRMA . Predprodaja vstopnic v nedeljo ml Hi 12 ln dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12 1 nadet r,, desno. RADIO. Petek. is. decembra. 7.KI Pennil in na-pevl s.nn Napoved čnsa. Porodila v Italijanščini — 12.211 Plošče — 12.1" Poročili! v slovenščini — 12.4.'i I.alika glasba — 1.100 Napovetl "fasn. Poročila v italijanščini — 1.1.1.'i Poročilu Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dlrlirent I). M fiijanec. Olasba za godalni orkenter — 13.50 Pisana glasba — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.1.1 Pesmi za vse okuse — orkester vodi dirigent Segurinl - l.vno Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gonpoda N — 17.15 Koneert kitarista Stanka I'reka — 17.V, Pitana glasha — 19.00 Govorimo italijansko* — poučuje prof. dr. Stanko l.etien — 19..10 Poročila v slovenščini 111.43 Valček - 20.no Napoved čaaa. Poročila v italijanščini — Jfl.20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.43 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent P. M. Si-janec. sodeluie »opranlslka Ksenija Vitiali: operna glasha — 21.20 Koneert trla Emona- — 21.45 A. XI-COTF.RAi Pogovor a Slovenci - 2-'00 Koncert ljiiti-1 lanskega godalnega kvarteta (I.. Pfelfer — T. violina. A. Dermelj — II. violina C fteitttiauer — čelo, V. SuSterSič — violn) — 22.4.°i Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno »luJ.bo linn.lo lekarne: dr. Kmet. BleiveUova e. 4:1. mr. Trnkoezv ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. ftelenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Denarnica 7. majhno vsoto denarja Je bita v toreii anajdena 110 živilskem trgo. Lastnik .io dohl v mestnem tržnem uradu v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu 10. Iz Novega mesta Kdor se mudi v Novem mestu, lahko opravi vsa naročila in dobi vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«, »Slov. dom«. »Domoljub«, »Bogoljub«, »Slov. knjižica« ter »Slovencev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če IkkIo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejemali, sicer bo ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednjih krajev lahko izročijo ve« nabrani denar in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu. KULTURKI OBZORNIK »Slovencev koledar« Med najvažnejše doneske pa spadajo tisti, ki hočejo v Slovencih vzbuditi zanimanje za stare običaje in navade, ki že izumirajo, pa so odraz sta-rožitnosti našega naroda. To je Kuretov uvod o naših običajih kot najlepšem zakladu, ter njih pomembnosti za sedanji čas. Osrednji članek pa je napisal Boris Orel, ki je tudi lani napisal pregled slovanskih svetniških verovanj v zvezi z letnim časom. Sedaj je v podobnem načinu predstavil ob najbolj znanih in umetniško najpomembnejših slovenskih narodopisnih slikali takih slikarjev, kakor so Jurij šubic, Myrbach, ali bakrorezi iz Valva-zorjeve delavnice, običaje našega kmeta v okrilju svetega drevesa tekom vsega leta. Stari kult svetega drevesa je ohranjen pri nas še v vlačenju ploha in oranju snega za |inst. dalje v Zelenem Juriju, belokranjskih kresnicah in ziljskih rejih ter plesu pod lipo. pa ludi v žegnanjih in božičnem badnja-ku. Vse te šege podaja Orel po njih starejših pa tudi svojih 6odobnih opisih, z razlago njihovega posega in vznika Razprava spada gotovo med najboljše in najvrednejše v tem Koledanju, Janez Vei-der je jiodal zgodovino Bele Ljubljane termin na čolnarje na Ljubljanici. Koledar se spominja tudi velikih mož: tako 25 letnice smrti Ivana Cankarja * e spomini na pokojnega Siivina šardenka ter citati iz njegovih najlepših del. S|ioininja se slovenskega velikana vede Jurija Vege, ter jubileja enega največjih veleumov 6veta Leonarda da Vinci. Zvezi med italijansko in slovensko kulturo predstavlja članek prof. dr. Budafa, kakor je bil objavljen svoj čas v Urbanijevi reviji L'Europa Sudorientale. Za praktično uporabo pa so zanimivi predvsem gospodarski članki. Tu bodita na prvem mestu omenjena dva, z mnogimi načrti opremljena članka o slovenski kmečki hiši (inž. arli. Kregar Rado)) pod naslovom Zdrav kmečki dom, zdrav rod, zdrav narod! ter drug: o ureditvi gnojišč in gnojničnih jam (inž. agr. dr. iur. Jože Suliadolec). Oba članka imata namen pripraviti našemu kmečkemu človeku lepo bivališče ter praktično ureditev gospodarskega poslopja, kar je najvažnejše za naše jxxleželsko ljudstvo. To bo v bodočnosti največji problem za asanacijo naše vasi. Koledar se ga zaveda ter zato nudi v tem jiogledu svojim kmečkim naročnikom najboljše nasvete priznanih strokovnjakov. Kmečkemu človeku — pa seveda prav tako tudi meščanskemu—sta namenjeni živahni prirodoslovni reportaži o skrivnostni koruzi ter o čebelicah. Prva se bere resnično -kot pravljica«, eksotična pravljica iz Amerike, kjer je opisana vsa »romantična pot-odkrivanja, pridelovanja in zboljševanja koruze, ki predstavlja danes enega najbolj razširjenih hranil. Tako poljudno pisanih pogledov na življenje rastlin, kakor ga je tu v besedi in sliki podal Janko Hafner, imamo malo v naši gosjiodarski književnosti. Prav tako je tudi prikazovanje »mojih prijateljic čebel«, teh muh, ki res niso — od muh. Tudi la članek bo našim ljubiteljem čebel in — medu nudila dovolj razvedrila in poučila. Marjan Juvan, ki je lani predstavil naše zdravilne rože v tabeli, ki nujno spada v družinsko knjigo, je tudi letos opisal zdravilne zeli, toda v obliki, kakor se javljajo — v vražah. Pisatelji bodo hvaležni za ta članek, kajti mnogo narodopisnega blaga je v njem, ki se že |jozablja, pa jc tako poln poezije (rožma-rin), ki je zinerom z rožami v zvezi. Jože Plot je zato napisal lep članek o rožah »Delaj, delaj dekle pušeljc!« ki naj navduši naša dekleta, da bodo gojila rože po oknih in vrtovih, tako bo slovenski dom en sam vrt. Kako pa se vrt obdeluje tekom vsega leta, pa kaže Koledar umnega vrtnarja. Tak članek gotovo spada v Koledar, 6aj nudi za vsak mesec razpored dela našega vrtnarja taiko sadjarja, zelenjadarja kakor tudi cvetličarja. Po mesecih je razdeljeno delo v vseh treh tipih vrtov ter tako vedno na razpolago, da vrtnarju da dober svet in ga opozori na marsikaj, kar bi morda utegnil pozabiti. Tudi na trgovce je mislilo uredništvo, ter dalo nekaj temeljnih načel za trgovce. V pogledu današnje orientacije v svet in njega gospodarsko ureditev nudijo dovolj gradiva taki članki, kakor je razlaga družinskih doklad, predvsem na eden naj-liomembnejših člankov v knjigi: Sindikalno korpo-rativna ureditev v Ljubljanski pokrajini. Tu je natančno ponazorjena notranja razdelitev in povezanost sindikatov, razložen novi red, ki se uveljavlja pri nas. Statistikar in geograf pa bo dobil zanimive |X>datke v odstavkih: Če številkar hodi po svetu, ter Koliko ljudi živi na svetu? Tudi za športnika ima Koledar lepo besedo Zdrav kot dren — (t hočeš, sprašuje naš športni strokovnjak Drago Ulaga bralca, obenem pa ga navaja na redne telčsne vaje po — delu in razvedrilu. Naš novi rod mora biti zdrav »kot dren« in zato naj nihče ne prezre teli navodil.. Ni pa koledarja, kakor se je uveljavil pri nas največ jx> zaslugi Mohorjeve družbe, brez — branja. In tega je tu dovolj: glavno povest je napisala naša najstarejša pisateljica Lea Faturjeva iz ljubljanske zgodovine: Na sredi te Ljubljance je hpca zelena,., Z njo je znani baladi o jiovodnem možu in lepi Safarjevi Urški dala zgodovinsko jx>lno-krvnest ter jo spretno opisala kot realno zgodbo brez romantične primesi. Povest je ilustriral akad. slikar Godec. Potem 60 pa še manjše jx)vesti naših pripovednikov, kakor so Jalen (Obcestni razbojnik), Velikonja (Anekdota), Plestenjak (Iz mlado- sti)), Dular J. (Leseni petelin), Janežič (Na žegna-nje v Jeruzalem), Kranjf Stane (Upokojenec), l're-log (Stari Vuk) itd. V pesmih je prinesel glavni donesek Joža Lovrenčič z lepo legendo o Mariji Pomagaj, v kateri je v štirih s|icvih obdelal Layerja in njegovo zaobljubo v kranjski ječi po novi Marijini |iodobi, ki jo je naslikal za Brezje. Vpesnjena legenda je lep literarni donesek svoje vrste ter bo krepil zaupanje v Marijo Pomagaj z Brezij, v našo Kraljico Slovencev. Potem je več pesmi obelodanjenih iz Sardenkove zapuščine (Materina bolečina, Kosec), pa tudi Cvelbarjeve (Štiripicresna), ter modernih jiesnikov: Dular (Kolednica), D. Ludvik (Božični triptih), Ocvirk Z. (Kmetova molitev). Stana Vinšek (Dotn). Dramo pa predstavlja eno-dejanka Cvetka Golarja Svatba dveh bratov, v kateri je nazorno podal slovensko ženitnino ter navade na njej (brna, Groharjeva 6lika). Ni pa to veseloigra, temveč naravnost tragična balada v 6tnishi Maelaerlinikovega Vsiljenca, kjer je vse vzdušje polno tragičnega občutka, ki pripelje na konec do iz|x>vedi umora: živ in mrlev brat 6ta skupaj na svatbi ene neveste. Seveda ima Koledar tudi mnogo drobiža zs naše otroke in ugankarje, v prilogi pa prinaša igre »Ženimo na pašo« na trdem papirju, tako da st lahko iztrga in vporablja za večerne zabavne ure Iz vsega tega vidimo, da je letošnji Slovenvev koledar zelo mnogostranski, da ima močne idejtn |k>udarke, ki se tičejo vere v Boga in vere v na rodno samobitnost, da informira o tokovih časa te skuša nuditi vsakemu nekaj: akademskemu izobra žencu kakor trgovcu, kmetu kakor težaku, odras lemu kakor otroku. Prava družinska knjiga z na čelnimi, praktičnimi, gospodarskimi kakor zabav nimi članki, prav kakor jih knjiga, ki naj bo vsak dan pri roki, imeti mora. Po svoji zunanjl_opremi kakor tudi notranji ureditvi je letošnji Slovencev koiedai gotovo v vrsti teh koledarjev najboljši. Id. A. Fogazzaro: 04 Palača ob tezeru Izbral je en izvod svoje knjige, od katere je imel skoraj celotno izdajo doma. Začel je razmišljati, kaj naj napiše v knjigo kol posvetilo. Pripravil jih je nekaj, a nobeno mu ni bilo po volji; eno je bilo preveč hladno, drugo preveč drzno. Končno jo vzel knjigo in napisal nu prvo stran: Mili pomladi K. S. Takoj na to pa je že bil nezadovoljen s tem, kar jo napisal. Čutil je, da moru povedati več, pojasniti, kaj čuti. Ali naj to napiše v knjigo? Ne, ni se spodobilo. Zakaj? Ni našel pravega razloga in zato je še dodal: Milo pomlad ljubi pisatelj, ki ga nihče ne pozna in nihče ne ljubi. Zanjo, samo zanjo bo lahko postal velik in močan ter ho premagal usoi. . in pozabljen je. Če ga odvrne, bo zdrknil na dno prepada.« Da bi se umiril, se je lotil nekega rokopisa, ki ga je že dolgo časa pustil ob strani. A nise mogel umiriti. Delo mu ni šlo od rok iu nepre-slaiio je pogledoval proti oknu, odkoder mu je dež še vedno ponavljal: »Jokaj, jokaj, ne ljubi tp, ne ljubi te.< čez nekaj časa je vstal in odšel iz hiše. Pozneje bi si ne znal dali odgovora o tem, kaj je počel v teh dolgih urah, dokler ni vstopil v stanovanje Steineggejevih. »Pozdravljeni, dragi prijatelji Kako sem vesel. da ste prišli, kljub tako strašnemu vremenu. Dajte menile je vzkliknil Steinegge, ki mu je prišel odpret, ko mu je jemal iz rok dežnik in klobuk »Dobei' dan, gospod Silla,« je mirno dejala Edita. Sedela je poleg okna in šivala. Dvignila je obraz, ki ui bil niti zardel, niti bled, nato pa se je obrnila proti oknu. Kljub deževnemu vremenu, je soba bila svetla. Na mizi, ki ni bila pokrila z lepim črnomo-drim prtom, je bilo več debelih knjig, cel kup papirja in črnilnik, vse razvrščeno na tistem koncu mize, kjer je pravkar sedel Steinegge. »Ta Gneist je zelo velik mož,« ie dejal Sleinegge; >v Nemčiji ga zelo cenijo. Morali bi pre-čituti ta članek v reviji »Unsere Zeit«. A jaz sem le majhen mož. ko prevedem pet ali Šest strani, že ne morem več. Morali bi se kmalu naučiti nemško, da hi mogli prevesti njegov Self-Oovernment. Delam za gospoda grofa, ker moram jesti, a zdi se mi la trud popolnoma zavržen. Poleg lega prevajam zelo slabo francosko. Mislim, da bi z italijanskim prevodom mnogo zaslužili, ker bi se vaši rojaki brez dvoma zelo zanimali za lo delo. Ne verjamete? Čudno! Če bi imel dovolj denarja, bi ga dal prevesti na lastne stroške. Ne? Čudno! Sedite! Kako knjigo imate?« »To knjigo si dovoljujem podariti gospodični Editi,« je odvrnil Silla in položil knjigo na |>o-lico poleg Schillerjevga lika in pri tem pogledal Edito »Hvala lepa, dragi prijatelj,« jc dejal Sleinegge. Edita jc položila roke na kolena in pogledala Silla. »Hvala lepa,« je dejala, na pol začudeno, na |tol radovedno, »Kakšna knjiga je?« »Knjiga, o kateri sem vam govoril snoči.« »Snoči ?« »Poglej jo vendar!« je dejal Steinegge in ji podal knjigo z nekoliko nestrpno kretnjo, ki je bila morda prva napram hčerki, »Ah, vaša knjiga »Sanje«! Brez dvoma jo bom prav rada čitala. Očka, čitala jo bova skupaj, da si od poči ješ od svojega Gneista.« Vrnila je knjigo očetu, ne da bi jo prelistala. Opazila pa je posvetilo. '»Prepričan sem, da je zelo lepo delo in da nama bo zelo všeč,< je hitel zagotavljati Steinegge ves zardel zaradi zadrege, zaradi hčerkine hladnosti. »So pesmi?« »Ne.« »Ne? Mislil sem. da ste pesnik.« »Zakaj?« Oprostile, dragi prijatelj.« Steinegge je smeje se prijel mladeniča za roko. »Zaradi vaše sumo-veznice, Iti jo vedno v neredu. V Torinu sem proučeval nekega mladeniča, ki je trdil, da imajo pesniki vedno nerodno zavezano samoveznico. Torej ne pišete pesmi?« »Nikoli.« »Je to povest?« »Da.« »Mislim, da so jo čitalelji in kritiki zelo pohvalili. Je naredila mnogo hrupa?« »Da. toliko kakor kamen, ki pade v vodnjak. Kila je sprejeta zelo hladno. Nisem našel niti ene osebe, niti med tistimi maloštevilnimi, katerim sein jo podaril, ki bi jo bila sprejela kakor se sprejme tujca, ki ga je priporočil prijatelj; kakur skromnega obiskovalca brez nadarjenosti morda, a ne brez srca. ki no želi drugega, kakor da bi ga poslušali, kadar sami hočete.« »Kako to? Bržkone je bilo to iz zavisti.« »Ne, ne. So nesrečne knjige in ljudje, ki vzbujajo odpor že na prvi pogled celo najbolj plemenitim srcem.« »Res je tako, dragi prijatelj.« »Mislim, da bi si pisatelj tega ne smel domišljali,« je pripomnila Edita, ne da bi dvignila glavo. Silla je molčal. »Zakaj. Edita?« je vprašal Steinegge. »Ker mu tako mnenje jemlje zaupanje in moč. Brani mu, du ne more mirno proučiti napak svojega dela.« »Nikakor ne,« je izjavil Silla. »Nekuj časa človek vztraja in kljubuje usodi Rane še povečajo pogum Končno pa pride nova, nepričakovana in tedaj ne preostane drugega, kot da si človek prizadeva, da pade dobro, z dvignjeno glavo, ne da bi prosil usmiljenja.« »Morda je res tako Vendar pa je treba paziti, da človek ne pripisuje preveč usodi. Se vam ne zdi tako? Ali ni bolj možato, če človek ne veruje preveč v usodo?« »Ne veruješ v usodo?« je vzkliknil Steinegge. »Ali bi ti bila izgnanka. skoraj revna in sama s starim lenuhom, če hi ne bilo usode?« Editine oči so se zaiskrile, »Oče!« je dejala. Steinegge ni imel več poguma, da bi z besedo potrdil to, kar je rekel prej, pač pa je smeje se potrdil z glavo. Edita je vstala in se mu prihližala. »Oprostite, gospod Silla.« je dejala, naš prijatelj ste in zato mi boste dovolili, da nekaj povem očetu. »Ali ne veš,« je nadaljevala, obrnivši se k očetu, »da je zame največja sreča, da smem živeti skupaj s teboj, vedno samo s teboj, ljubiti te, ti streči, živeti v zavesti, da me varuješ in imaš rad?« ŠPORT Torino: 8 zmag Šele po 11. kolu državnega nogometnega prvenstva se je posrečilo enajstorici Torina, da Je izpodrinil Livorno. Ta ima sicer isto število točk, "" < sti iirn Tn >: m r > 1111; i ....................... FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 40 Vi A<®if ^r/T KO SO VSE LEPO UREDILI, SO POZVONILI S SREBRNIMI ZVONČKI IN IZGINILI. — KAKO VESELA STA BILA SffiOMACKA V ZAKRPANIH OBLEKCAH JEZUŠCKOVIH DARILI 50. glU * -v "> ifes SKOZI ZASNE2ENE VASI IN MESTA SO HITELI B0Z.II POSLANCI IN SRECAVALI LJUDI, KI SO HITELI K POLNOCNICI. zaostaja pa v razliki golov. Vse kaže, da je Livorno končal s presenečenji. Do besede hodo prišla tudi še moštva, ki imajo samo po 13 ali po 12 ločk. O Romi smo že poročali, da v njenih vrstah nekaj škripa in da letošnje sezone najbrž ne bo končala lako slavno kakor lansko. Preteklo nedeljo je bilo na njeni strani vseh 20.000 gledalccv. vendar je morala na lastnem igrišču kloniti pred Ambrosiano. Izid je bil 3:1 v prid gostom. Precej lep obisk so imeli tudi v Milanu (10.000 gledalcev), Livorno pa. ki je igral v Genovi in tam podlege1 z 2:5. je privabil 9000 pristašev nogometne igre. Po enajstem kolu nudi ruzprcdelnica naslednjo sliko: Torino 11 8 0 3 29 S 16 Livorno 11 7 2 2 20 10 10 Genova 11 0 1 4 31 23 13 Juventus 11 5 3 8 26 20 18 Bologna 11 5 2 4 17 11 12 Milano 11 3 (i 2 12 9 12 Ambrosiana 11 5 2 3 13 11 12 Fiorenlina 11 5 2 4 19 18 12 Lazio 11 5 2 4 25 24 12 Roma 10 3 4 3 11 16 10 Atalanla 11 4 2 5 12 16 10 Bari 11 3 3 5 13 18 0 Liguria 10 3 2 5 8 18 8 Triestina 11 0 8 3 8 14 8 Venezia 11 1 4 6 8 18 6 Vicenza 11 2 1 8 12 24 5 Od prireditev prihodnje nedelje bo posebno zanimivo zvedeti, kako se bo obnesel Livorno v Rimu, kjer l>o igral proti Romi. Zelo verjetno je, da bo Livorno napel vso sile. da bi se še obdržal kaj časa med vodilnimi klubi. Precej lažja naloga čaka Torino, čigar ime čilamo ta teden prvič na j>rvem mestu; igral bo v Bergenu z Ata-lanto, ki t>o morala odstopiti najbrž ves izkupiček v točkah. Danes dopoldne je zapustil dolino solz in odšel v boljše onostranstvo naš ljubljeni Fran Bonač i dvorni svetnih v pokoju Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 19. decembra 1942, ob treh popoldne z Žal, iz kapelicc sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. decembra 1942. Eliza Bonač, soproga s sinom V l adimir j eni in ostalo sorodstvo Šport v kratkem Meazza je še vedno izvrsten. Kdor je pozorno motril potek držuvnega nogometnega prvenstva, mu ni ušlo, da je igrula enujstorica Juventusa iz Torina v začetku nepričakovano slalio. Po četrti nedelji pa je začel Torino z zmagami. Sledile so tri zmage po vrsti in potem je prišlo srečanje z Livornom, čigar ime je blestelo visoko nu vrhu razpredelnice. Tudi Livorno je moral kloniti pred Juventusom. pa še kako! Izid je bil 3:0 v prid Torincem. Kuj se je v resnici zgodilo, da je začel Juventus kar j nenadno s tolikšno srečo? Njegove vrste je okrepil stari reprezentativec Meazza in vnesel v moštvo novega duha in obilico izkušenj. Bomo videli, če se bo moč Meazze tudi v bodoče tako uspešno uveljavljala v »jjomlajcnit enajstorici Juventusa? V Beljaku so nadaljevali z nogometnimi tekmami za prvenstvo koroškega okrožja. Tokrat je bila sreča na strani domače enajstorice, ki je po napeti igri šele v 77. minuti dosegla vodilni gol in Zmagala z 1:2. Nedeljski uspeh je pomagal Beljačanom do trenutnega prvega mesta na razpredelnici. Beljačani, kakor tudi celovški letalci imajo sedaj po sedem ločk. Jesensko prvenstvo pa še ni končano Jeseničani bodo igrali še proli celovškemu Rapidu; če bodo zmagali, jim bo pripadel naslov jesenskega nogometnega prvaka. K zagrebškim rezultatom pretekle nedelje dodajamo, da je Gradjanski premagal Ilaška s 3:2. Concordia pa Železničarje s 1:0. Na tabeli vodi še vedno Concordia. Nemški pokalni prvak Monnkovo 1860 je gostoval v olimpijskem stadionu v Amsterdamu proti tamošn ji enajstorici nemških letalcev. Mo-nakovčani so pokazali tudi' tokrat lep nogomet in zmagali s 7:2 (5:1). Prireditev je obiskalo 10.000 oseb. I Delavniki: 1S.S0. 17.30. Sloga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 13.30. 15.30. 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. Zgodlia na selimi kiipPenega deklet« -prvorstnn Komedija — odlifne pevske točke Dekleta za možitev V glavni vlogi • Zltn Szeloczkv — Jano* Sardy KINO UNION - TEL 22-21 O.arljivn MARA CALAMA1 v pretresljivi ljubnvni drami. — Ha/.košje. ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Hufflni. Miria di San Servoln Adrinuo Ilitnoldi KINO MATICA - TEL 22-41 Kilo bi verjel, da se zaljubi dekle tudi v strubovet To Vam pokažo zabaven, linmorističrn film Hiša strahov V glavni vlogi: Luis Sandrini, Alica Vignoli KINO SIOGA - TEL 27-50 Letošnji italijanski zimsko športni program Razumljivo je, da letošnji italijanski zimsko-športni program no bo tako bogat kot druga leta. Vojna dela ovire, da ni program tako bogato sestavljen kot navadno. Kljub vojnemu času pu v Italiji tudi letos zimski šport ne bo spal in je na sporedu nekaj prav lepih prireditev. med katerimi bodo v celoti izvedene tekme zn poedina prvenstva v raznih športnih panogah. Zimskošportni program bodo začeli hitrostni drsalci, ki se bodo pomerili med seboj v dneh od 15. do 17. januarju. Kraj še ni določen. — Od 29. do 3t. januarja bodo imeli v milanski športni palači velik dan umetni drsalci. Vsi dnevi v februarju so namenjeni za poedina smučarska pokrajinska prvenstva. — Od 3. do 7. februarja bo GIL priredil v znanem smuškem kraju, v Cor-tini d'Ampezzo velike smučarske tekme, na katere bodo prišli vsi najboljši italijanski smučarji in se pomerili med seboj. — Državno smučarsko prvenstvo pa bo italijanska smučarska zveza priredila v Abetonu. in sicer od 20. do 25. februarja. — Takšen je program za letošnjo zimo. Ribolov v ustju reke Donave Jugovzhodno od Galaca se razdeli Donava v tri rokave, preden se začne izlivati v Črno morje. Blizu starega ribiškega mesteca Tujce se pričenja slikovito ustje Donave, eno najlepših v Evro|d. Ogromne jate vodnih ptic ter prostrana z bičev-jem poraščena močvirja, prepleteno večkrat neprehodno omrežje prekopov se odkrije očern popotnika, ki ga pripelje pot do tega največjega prostora sladkovodnih rib v jugovzhodni Evropi. V ustju Donave nalove romunski ribiči vsako leto okrog 10 milijonov kilogramov rib. Romunskim j kmetom so ribe vsakdanja hrana. Edgar VVallaee: 28 '^Vbnsst skrivljene sveče Roman Rada bi bila govorila z gospodom Meredi-hom,« je odgovorila obiskovalka z »afektiranim uUsom, s kakršnim skušajo nekateri opravičiti svojo revščino, hoteč opozoriti, da so včasih živeli v boljših razmerah. »Vaša želja se izpolni,« je odvrnil T. Ks. uradno. Odprl je težka vrata, stopil v vežo, kjer ni bilo nikake preproge, — v uradnih prostorih ne poznajo okraskov — in pokazal gospe po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je bil njegov urad. Prižgal je vse luči in pogledal obiskovalko, ki je Ivila prijazna gospa, očividno gtanodajavka. »Poštena ženska,« je pomislil T. K ., » vendar z lornjetom in bobrovino!« »Oproslite, da sem prišla ob tej uri,« sc je začela opravičevati, »a, kakor je imel navado reči moj rajnki oče. honny soit qui mal y pense! (Sram naj ga bo, kdor pri tem kaj slabega misli! — Geslo angleškega reda podveze.) »Vaš rajnki oče je bil nemara trgovec s podvezami?« je dejal s šegavim poudarkom T. Ks. Izvolite sesti, gospa ...« »Gospa Cassley,« je rekla gospa ponosno in sedla. »Bil jo v trgovini s tapetami. A treba se je upirati, kadar začne hudič svirati, pravi pregovor.« »In kakšen hudič vam jo je zagodel, gospa Cassley?« je vprašal T. Ks. že nekoliko nestrpen, da bi izvedel za povod njenega obiska. »Mogoče ne bo prav,« je. nadljevala gospa in stisnila ustnice, »a dva čmuna ne napravita be-luha«. »In ni vse zlato, kar se sveti,« je pristavil zdolgočaseno T. Ks. »Ali bi mi blagovolili povedali svojo zadevo, gospa CassleyV Radoveden sem.« »Poslušajte, gospod, kaj je,« je odgovorila gospa Cassley z vso preprostostjo, pozabivši na svojo izobrazbo. »Pri meni stanuje neka gospodična. dekle, kakor so spodobi, da dobite malo takih. In jaz vem, vam rečem, kaj se pravi bili pošten, ker sem imela že več najemnic in sem bila vzgojiteljica v družini nekega doktorja.« »Potem pač lahko govorite,« ji je pripomnil smehljaje se T. Ks. »In kaj se je primerilo vaši gospodični? Pa še to prej — vaš naslov?« »Marylebone Road 85 A,« je odgovorila gospa. T. Ks. se je vzravnal. »No, in kaj se je zgodilo z gospodično?« je brž vprašal. »Kolikor vem,« je nadaljevala zgovorna gospa, »je v službi pri nekem gospodu Karu kot strojepiska. Na stanovanje je prišla k meni pred štirimi meseci.« (»Kdaj je prišla, ni važno,« je menil T. Ks. nestrpno.) »Ali imate kako po-posebno naročilo, ki hi vam ga dala gospodična?« »Tako je, gospod,« je nadaljevala gospa Cas-sley z zaupnim glasom, meneč, da mora tako odkrivati policijskemu uradniku vso zadevo, »gospodična mi je rekla, naj bi. če bi se kdaj po osmi uri ne vrnila domov, šla k T. Ksu. in mu |x>vodala...« Napravila je dramatičen odmor. »Da, da.« je bil T. Ks. nestrpen. »Nadaljujte brž za božjo voljo!« »... in mu povedala,« je nadaljevala gospa Cassley, »da Belinda Mary ...« T. Ks. je planil pokonci. »Belinda Mary, Belinda Mary!« je vzkliknil. V trenutku je vse razumel. Gospodična, ki je poznala Grka in bila zaposlena pri Karju, je bila pri njem gotovo zaradi nekega svojega posebnega namena. Kara je moral imeti kako stvar njene matere, kako zelo fiomembno stvar, kateri se ni marala odpovedati in bi jo rada na ta način spet dobila. Gospa Cassley je še nadalje besedičila. a njeno govorjenje mu je bilo lo prazen zvok. Da je Belinda Mary mislila nanj. mu je vzbujalo v srcu nenavadno začudenje. »Seveda je mislila samo na j>oIicista,« se je oglasil njegov uradni jaz. »Mogoče I« ga je zavrnil človek T. Ks. Poklical je po telefonu Mansusa in mu dal nekaj navodil. »Počakajte tukaj,« je ukazal začudeni gospe Cassley. »Moram še nekaj poizvedeti.« Kara je bil doma in že v postelji. T. Ks. jo vedel, da hodi la nenavadni človek zgodaj spat in da sprejema v svoji dobro zavarovani sobi. Sluga ga je takoj odvedel in je vstopil. Kara je ležal v domači svileni obleki na postelji in kadil. V sobi je bi.lo tako toplo, da je bilo tudi v tem neprijetnem februarskem večeru neznosno. »Kako prijetno presenečenje,« je rekel Kara, sc vzravnal in sedel. »Upam, da mi oprostite moj dčshabille.« T. Ks. ni odlašal in je kar začel. »Kje je miss Holland?« je vprašal. »Miss Holland?« Karove obrvi so izdale, kako se je začudil. »Kako čudno vprašanje, dragi moj človek! Bo pač doma, ker si moram vendar misliti, da je odšla iz moje hiše.« »Doma je ni,« je rekel T. Ks., »in jaz si moram misliti, da vendar ni odšla iz te hiše.« »Kako nezaupni ste, gospod Meredith-« Kara je pozvonil in Fischer je vstopil s skodelico kave na podstavku. »Fisher,« je znmrmral Kara, »gospod Meredith bi rad vedel, kje je miss Holland. Ali bi mu ne mogli pojasniti, ko poznale bolje njena pola ko jaz?« »Kolikor jaz vem,« je uslužno odgovoril Fischer. »je odšla od tu ob svoji navadni uri okoli pete in pol Trenutek pred peto me je poslala, da sem odnesel neko pismo, a ko sem se vrnil, ni bilo več njenega klobuka in plašča, zato sklepam. da je tudi ona odšla.« »Ali ste jo videli oditi?« je vprašal T. Ks. Sluga je odmajal z glavo. »Ne, gospod, redko vidim, kdaj gre in kda"j pride gospodična Gospodična ni imela nikake omejitve in se je lahko vedno svobodno gibala. Mislim, da govorim točno, gospod?« sc ie obrnil h Karu. Kara mu je prikimal. »Verjetno io najdete doma,« je posmehljivo namignii s prstom Tu. Ksu. in nadaljeval: »Kaj mislite, da bi skrival razne lepole v svoji hiši kakor na Vzhodu, zlasti kadar jih zasleduje kak občutljiv policist?« T. Ks. je vrnil šalo za šalo. ker se niti ni zdelo, da bi kaj pridobil, ako bi se vznemirjal. Po nekaj običajnih vljudnih besedah se ie poslovil Ko se je vrnil v urad, je našel Mansusa, ki je zabaval gospo Cassley s fantastičnim opisovanjem proslulih zločincev, katere je aretiral, Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič \ izdajatelj: inž. jože Sodja urednik: Viktor Ceiižik