leto m, štev. 19 („jutro" xv., stiosa) Ljubljana, ponedeljek 7* maja 1934
Cena 2 Din
upiavuuiivo. ujuuijana, tvnailjeva Ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Koeenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja
Ponedeljska izdaja
čuvajmo naše morje in delajmo zanj!
Mogočen zaključek »Jadranskega tedna" v Ljubljani - Manifesta* cijsko zborovanje na Kongresnem trgu — Soglasna zahteva severo-zapadne Jugoslavije po takojšnji zgraditvi jadranske železnice
Ljubljana, 6. maja. Z današnjo nedeljo je bil na učinkovit in manifestati-ven način zaključen teden Jadranske straže v Ljubljani. Dopoldne se je zbrala k zaključni svečanosti na Kongresnem trgu velika množica ljubljanskega prebivalstva vseh slojev. Uvod v svečanost je tvoril promenadiu koncert v Zvezdi, na katerem je priljubljena godba Triglavskega pešpolka igrala same domače komade. Svečanost samo je otvoril predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Jadranske straže podban dr. Pirkmajer s kratkim nagovorom. Za njim je pozdrave Jadrana sporočil sušaški župan Ružič. Združeni ljubljanski pevski zbori so zapeli našo popularno jadransko himno »Buči, buči, morje...« Mogočna pesem je naredila na poslušajočo množico silen vtis in izzvala viharne manifestacije za slovanski Jadran. Z navdušenjem sta bili sprejeti tudi udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Aleksandru in pokrovitelju Jadranske
straže prestolonasledniku Petru.
Ob 10. dopoldne se je v veliki dvorani ljubljanske univerze sestala kon-
glašali v zahtevi, da je treba čimprej zgraditi že dvakrat uzakonjeno železniško progo Kočevje—Vrbovsko. Konferenca je trajala cele štiri ure.
Jadranska železnica
Pomembna konferenca predstavnikov dravske in savske banovine — Popolno soglasje — železnica se mora iz nacionalnih in gospodarskih razlogov zgraditi čim prej
Ljubljana, 6. maja.
Ob zaključku Jadranskega tedna se je vršila dopoldne v dvorani univerze konferenca gospodarstvenikov dravske in savske banovine, ki je bila obenem odločna manifestacija obeh zapadnih banovin naše države za takojšnjo gradnjo železniške zveze Kočevje — sušaška proga. Konference so se poleg predstavnikov gospodarskih organizacij iz obeh banovin udeležili tudi najvišji predstavniki naše javne uprave.
Konferenco je otvoril predsednik akcijskega odbora za gradnjo železniške zveze Kočevje — sušaška proga, sušaški župan Ružič, ki je v svojem nagovoru pozdravil bana dr. Draga Marušiča, ministra dr. Kramerja, zastopnika ministra za trgovino in industrijo inšpektorja Krajača, zastopnika bana savske banovine načelnika dr. Aranickega, ljubljanskega župana dr. Puca in podžupana prof. Jarca, predsed-sednika oblastnega odbora Jadranske straže podbana dr. Pirkmajerja, bivšega ministra šveglja, zastopnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. Viktorja Cariča. senatorje Kukuljevič3, dr. Gregori-na, dr. Vladimirja Ravniharja in dr. Rožiča, narodne poslance, banske svetnike ter predstavnike gospodarskih in kulturnih organizacij.
Med drugimi so se konference udeležili projektant železnice direktor inž. Klodič, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Jelačin, gen. tajnik zagrebške Zbornice za TI dr. Čuvaj, dan eksekutive Sa-
veza trgovskih združenj za savsko banovino Anton Klein, podpredsednik Udruženja industrij cev za savsko banovino Julij Ja-kil, predsednik Udruženja trgovcev za mesto in srez Sušak in Bakar Milan Bačič, predstavnik zagrebške Zanatske komore Branko Japundžič, podpredsednika Zbornice za TOI v Ljubljani Drag. Hribar in Jos. Rebek, glavni tajnik Zveze industrij-cev v Ljubljani inž. šuklje, predsednik Društva jugoslovenskih obrtnikov Lovro Pičman, univerzitetna profesorja dr. inž. Kralj in inž. Hrovat, predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani Kari Soss, predsednik Inženjerske komore inž. Pirkmajer, predsednik ljublj. sekcije Udruženia inženjerjev in arhitektov inž. Mačkovšek, predsednik krajevnega odbora Jadranske straže Jos. Pogačnik, predstavnik Saveza za promet stranaca v Zagrebu Stjepan Dragomanovič, načelnik mesta Bakar Bogomil An ti 6, novomeški župan dr. Režek, številni župani zainteresiranih občin in predstavniki gospodarskih in prosvetnih organizacij.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik konference Gjuro Ružič preči tal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nadalje so bile odposlane pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Nikoli Uzu-noviču, banu savske banovine dr. Pero vi-čil, trgovinskemu ministru Jurju Demetro-viču. finančnemu ministru dr. Gjurgjevfču in prometnemu ministru generalu Miloša vi ieviču.
Nujna potreba železniške zveze z morjem
Predsednik konference g. Ružič je nato podal obširen referat o dosedanjih prizadevanjih za gradnjo železnice Kočevje— sušaška proga. Prometna politika bivše Avstrije je bila orientirana izključno na Trst in Reko. Liško železnico na Split so pred vojno začeli graditi na pritisk vojaških krogov in proti volji Madžarske. Po razpadu Avstro-Ogrske in postanku naše države se je docela izpremenila potreba izgraditve železniške mreže in sicer tako, da se zaledje naše prostrane morske obale poveže z lukami Sušak, šibenik, Split in Gruž.
Dravska banovina je še danes v glavnem navezana na tuje luke Trst in Reko, ker so zveze preko našega teritorija nesorazmerno daljše. Zato je razumljivo, da gre velik del prometa med Jadranom in Slovenijo preko tržaške luke, torej preko tuje luke pod tujim nadzorstvom. Neposredna škoda je zaradi tega zelo velika, saj je znašal n. pr. za 1. 1930 izpadek naše države, našega gospodarstva in našega delavstva na dohodkih zaradi tega okrog 80 milijonov Din.
Po zedinjenju je bilo potrebno lzpreme-niti smer prometa na morje in tako je bila 1. 1925 zgrajena proga Ogulin—Split in s tem popravljena krivica, napravljena pref Dalmaciji.
Sedaj pa je treba z gradnjo železnice Kočevje — sušaška proga popraviti drugo krivico. Vprašanje te proge ni več interno vprašanje dravske in savske banovine, ker je ta železnica potrebna v državnem interesu, saj gre za velik del našega prometa, ki ga je treba odvrniti od tujih luk in od tujega vpliva. Sedanje stanje povzroča veliko nacionalno in gospodarsko škodo. Saj je žalostno, da se moramo pri tolikem številu domačih luk posluževati še tujih luk in s tem nuditi tujemu delavstvu zaslužek. Dokler ne bomo zgradili te zveze, tudi ne moremo pritegniti tranzita drugih držav na naše luke, kar bi bilo v interesu vsega našega gospodarstva. Naše pomorstvo ima velike razvojne možnosti in bi bilo lahko faktor blagostanja v državi, če bi ustvarili za ta razvoj potrebne pogoje.
Enake važnosti je projektirana železnica v turističnem pogledu. Danes se iz Ljubljane vozi na Sušak preko italijanskega teritorija samo tri in pol ure, preko nagega ozemlja pa nad 11 ur. Promet tujcev pa postaja vedno važnejši faktor v našem gospodarskem življenju, zlasti za naše pasivne kraje. Ker je dravska banovina vbodlšče za promet tujcev v našo državo,
je potrebno, da je ta banovina na našem ozemlju po najkrajši poti zvezana z našo obalo in z našimi lukami. Danes vidimo, da se veliko število tujcev, ki prihajajo k nam iz Nemčije, Avstrije in ostalih severnih držav, izogiba poti do Sušaka po naših železnicah in prihaja k nam preko Trsta in Reke, po večini z italijanskimi parniki. To je v škodo interesov naših železnic, naše mornarice in gospodarstva sploh.
Vsa zgoraj omenjena škoda bi se dala preprečiti, ako se primerno poveže dravska banovina z našo obalo. Danes je proga od Ljubljane do Sušaka preko Zagreba dolga 371 km, dočim je zveza Ljubljane s Sušakom preko italijanskega ozemlja, namreč preko Reke, dolga le 138 km. Proga Ljubljana—Karlovac—Sušak pa je dolga tudi 338 km in ni sposobna, da prevzame težki promet. Z vzpostavitvijo železniške zveze Kočevje—Vrbovsko, ki bi bila dolga le nekaj nad 50 km, bi se skrajšala zveza Ljubljana—Sušak na 184 km. Ce primerjamo te številke, je odveč dokazovanje o škodi, ki jo trpi naša država vsak dan, ker še ni zgradila te razmeroma kratke zveze, ki bi bila takoj rentabilna.
Takoj po vojni so se slovenski gospodarski krogi pričeli intenzivno baviti z gradnjo železniške zveze s sušaško progo in je bila zainteresirana vsa slovenska javnost za to vprašanje. Za razne projekte so posamezne skupine žrtvovale znatne vsote. Devet let je trajala ogorčena borba za posamezne trase in so se končno izkristalizirali trije glavni projekti, župnekov, Musilov in Klodičev, ki imajo vsi za izhodišče Kočevje. Glavna težkoča pri vseh treh projektih bi bila v tem, da obstoja za trasiranje te železnice velika zapreka v približno 400 m globoki dolini Kolpe in Čabranke, kar zelo komplicira gradnjo. Ugovori, ki so bili izrečeni proti posameznim trasam, so ti, da gre ena teh tras skozi pasivne kraje, druga, da gre preblizu meje, ali pa, da zahteva gradnja glede na viadukte, visoke mostove in tunele prevelike stroške, odnosno, da vodi preko plazovitega terena. Ako hočemo izbrati čim krajšo progo, so potrebne velike investicije, zlasti za mostove, tunele in viadukte, če pa hočemo investicijske stroške čimbolj zmanjšati, postaja proga predolga. L. 1925 je prometno ministrstvo poslalo na teren posebno komisijo, da izbere defi-nitivno traso, vendar pa ni prišlo do končnega odloka in je direkcija za gradnio železnic predložila docela novo traso od Ribnice na Delnice. L. 1927 je prometno mi-
nistrstvo osvojilo Klodičevo traso Kočevje—Vrbovsko, tako da je bilo mogoče v naslednjih dveh letih izdelati detajlni projekt, ki ga je izvršila firma Inž. Dukič ln ki ga je direkcija tudi odobrila.
V zakonu o Blairovem posojilu lz 1. 1923 je bila določena vsota 2 milijona dolarjev za progo Kočevje—Vrbovsko in St. Janž —Sevnica. V finančnem zakonu za L 1927 je bila znova predvidena gradnja te proge iz sredstev že sklenjenih posojil, odnosno iz novih posojil, ki bi se imela še najeti.
Da bi se to važno vprašanje premaknilo z mrtve točke, so se gospodarstveniki savske in dravske banovine sestali k skupni konferenci, ki se je vršila 6. Julija leta 1930 na Sušaku in ki je pokazala veliko zanimanje gospodarskih krogov za to vprašanje. Po tej konferenci je akcijski odbor posetil tedanjega ministrskega predsednika generala živkovida in ostale pristojne ministre, ki jim je izročil obširno utemeljeno predstavko o nujni potrebi gradnje imenovane proge. Naslednja leta je akcijski odbor imel svojo sejo v Beogradu, Zagrebu ln Ljubljani in se Je bavil zlasti z vprašanjem financiranja gradnje. Finančna kriza, ki je nastopila v jeseni 1. 1931. je ustavila nadaljnje delo akcijskega odbora. Danes mora prenehati vsaka nadaljnja borba med posameznimi zainteresiranimi skupinami za poedine projekte, Ker bi se s tem realizacija samo zavlačevala. Projekt zveze Kočevje—Vrbovsko je bil 1 1929 od prometnega ministrstva konCno odobren in sedaj je treba vprašanje premotrivati izključno samo še z vidika čim prejšnje realizacije. V zadnjem času je naša država angažirala znatne vsote za gradnjo novih železnic, ki so gotovo potrebne vendar pa te železnice za splošno narodno gospodarstvo in za državni prestiž nimajo onega pomena, kakor bi ga imela zveza dravske banovine z našo morsko obalo. Zapreka, ki se protivi realizaciji tega projekta, pa danes ni samo finančna kriza, temveč tudi pomanjkanje jadranske orientacije v naši prometni politiki in nezadostno razumevanje pomena našega morja. Dovolj je, če se v tej zvezi omeni dejstvo, da se izvoz žita iz naše države še vednb vrši skoro izključno preko Dunava in preko tujih luk in da naši prometni politiki od zedinjenja do danes ni uspelo pritegniti ta promet na naše domače luke, zaradi česar se mora še danes naše žito v Braili pretovarjati na tuje ladje, dočim stoje naše številne luke prazne in so naši kapetani, mornarji in luški delavci brez zaslužka. Tako se vsa naša obala pretvarja v hudo pasivni del naše države, dočim so pomorski kraji v drugih državah vedno aktivni. Ves naš narod bi se moral v večji meri orientirati proti naši morski luki ter bi se moral zavedati, da je Jadransko morje naši narodni skupnosti velika življenjska potreba, eden izmed glavnih pogojev našega napredka in naše bodočnosti. Ves naš narod, zlasti pa ljudje na vodilnih mestih bi se morali zavedati, da je naše morje pogoj blagostanja, moči in prestiža naše države, ker ne smemo ostati primorska država, temveč 9e moramo razviti v pomorsko silo. Ce bi se tega zavedali, tedaj železniška zveza dravske banovine z morjem ne bi bila več problem.
Govor bana dr. Marušiča
Po končanem referatu, ki je bil sprejet z navdušenim odobravanjem, je izpregovoril ban dravske banovine dr. Marušič, ki je najprej pozdravil udeležence konference in se zahvalil akcijskemu odboru za iniciativo. Današnja konferenca nima namena, je nadaljeval, da bi še koga prepričevala o potrebi železniške zveze Slovenije z morjem, potrebno je le. da pride ponovno do izraza naša popolna enodušnost, da pokažemo, kako nam je ta problem pri srcu. in da pokažemo, da je življenjskega pomena ne samo za Slovenijo, temveč za vso državo. To zvezo bi morali že zgraditi takoj po končani vojni. Pravilno je predsednik akcijskega odbora poudaril, da bi bila naši državi zelo potrebna večja jadranska orientacija. Naša Jugoslavija ne bo močna, če iz nje ne bomo ustvarili pomorske države.
Po končanih besedah g. bana. ki so bile navdušeno pozdravljen0 ie predsednk g. Ružič omenil, da se nrijavilo k besedi veliko število govom" >v, opozoril pa je, de ni naloga konference razpravljal o posameznih načrtih :n 'okaln h željah, zato naj ne bo nobene debate v tej smeri. Namen konference je namreč le ta, da se odločno poudari enotna in soglasna zahteva vseh prizadetih krogov dravske in savske banovine za realizacijo žclezmšk* zveze Kočevjcsušaška proga.
Predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin
je potrdil besede g. Ružiča, da danes ni več na dnevnem redu vprašanje o trasah in načrtih, temveč je nujno le to, da se projekt čimprej realizira Danes ponovno apeliramo na kraljevsko vlado, naj takoj pristati k izvedbi načrtov. V gospodarstvu veljajo le hladne kalkulacije. Naši izvozniki in tudi uvozniki se morajo posluževati tržaške luke, ne morda zaradi tega. ker ne bi bili patrioti, temveč zaradi tega. ker zahtevajo to računi. Upajmo, da bo današnji sestanek eden zadnjih sestankov, na katerem govorimo in razpravljamo o tem problemu. Tu ne more veljati izgovor, da ni denarja. Mi ve-
mo, da to se gradile in se še gradijo dolge proge, za katere se trošijo mnogi milijoni. Zavedati se moramo, da bi se z zgraditvijo te železnice okoristila vsa naša država in da naš narod v dravski banovini prav tako živo potrebuje oživljenja gospodarske delavnosti. V malenkosti glede trase se danes ne smemo več spuščati, temveč moramo postaviti naš maksimalni program in to je poleg proge Kočevje—Vrbovsko tudi proga Sevnica—^St. Janž in moderna avtomobilska cesta na Sušak.
V	imenu oblastnega odbora Jadranske Straže je njen predsednik podban dr. Pirkmajer nato podal kratko izjavo, ki jo navajamo na drugem mestu. Za njim pa je spregovoril
zastopnik ministra za trgovino in industrijo inšpektor Krajač
ki se je t imenu ministra zahvalil za iniciativo in je opravičil ministra g. Deme-troviča, ki je bil zadržan zaradi državnih poslov. G. inšpektor Krajač je nato v daljšem govoru pokazal važnost morja za gospodarski razvoj naše države, ki mora postati izrazita pomorska država. Saj je po dolžini obale med evropskimi pomorskimi državami že na šestem mestu. Ustvariti moramo temelje velikopotezne pomorsko-trgo-vinske politike, s katero mora biti v skladu tudi naša tarifna politika. Naša trgovinska mornarica je danes v težki borbi s tujimi mornaricami, ki so bogato subvencionirane. Za naše pomorstvo pa bi pomenila izgradnja železniških zvez več kakor še tako znatna subvencija. Tu ne smemo več izgubljati časa, kajti bolj kakor kje drugje velja tu pregovor, da je čas denar.
Ostati govorniki
Podpredsednik Saveza industrijcev za savsko banovino g. Jurij Jakil je v imenu svoje organizacije izjavil, da se priključuje akciji za takojšnjo izgraditev železniške zveze Slovenije z morjem, in je pri tej priliki opozoril tudi na notrebo žele™:«ke zveze Št. Jan?—Sevnica, ki je sestavni del jadranskega projekta.
Generalni tajnik zagrebške zbornice dr. Čuvaj smatre za potrebno demantirati vesti, da zagreb1'' "_sr'^* r«tvo ne bi bilo interesir<ino na t»»i t»ro<»i. Počeno pa je opozarjal na škodo, ki jo trpi naša država, naše gospodarstvo in naše delavstvo s tem, da se poslužujemo tujih luk. Ta izpadek znaša letno 80 milijonov, od prevrata sem pa že nad četrt milijarde dinarjev. Ta račun je najenostavnejši dokaz, kako nujno potrebna je realizacija te železnice.
Kot predstavnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je govoril g. Viktor Cerič. Opozoril je na znatne spremembe v orientaciji našega izvoza, ki se odmika od potov, ki vodijo v Srednjo Evropo te se vedno bolj orientira proti zapadu in bližnjemu vzhodu, kamor pa vodi pot edino po morju. Zato moramo tudi našo prometno politiko usmeriti na morje
V	imenu Narodne Odbrane je spregovoril podpredsednik centralnega odbora in predsednik oblastnega odbora v Zagrebu g. Ivan Malinar, glavni urednik »Jugoslovenskega Lloyda«, ki je izjavil, da se Narodna Odbrana intenzivno zavzema za izgradnjo najkrajše železniške zveze dravske banovine z morjem, zlasti ker bi se s tem precejšen del našega prometa odvrnil od tujih luk in pritegnil na naše morje.
O pomenu te naše železniške zveze je nadalje govoril senator Kukuljevič, ki je ponovno opozoril na to, da je ta železniška zveza že uzakonjena v Blairovem zakonu m kasneje še enkrat v finančnem zakonu 1927. Enako sta se pridružila zahtevi po izgradnji jadranske železnice župan Bakra g. Bogomil Antič in predsednik udruženja trgovcev za Sušak in Bakar Milan Bačič. Senator dr.
PoneoeijdKa iruaju »juua« cuuxjo
vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt' prejemana Din 4.-, po raznatel-cih dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefon 6t_ 3122, 3123, 3124, 3125 bi 3128 Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Valentin Rožič je na kratko poudaril pomen morja kot objekta svetovne politike in svetovnega gospodarstva, dočim je ravnatelj g. Lovšin razpravljal predvsem o možnosti financiranja te gradbe in je pri tej priliki omenil, da je Pokojninski zavod v Ljubljani pred štirimi leti izjavil pripravljenost prispevati k gradnji 40 milijonov dinarjev. V imenu Inženjerske komore je njen predsednik inž. Pirkmajer podal kratko izjavo, da smatra komora gradnjo te železnice kot prvo točko v okv-ru javnih del za olajšanje brezposelnosti. V imenu gospodarskega odbora za mirensto dolmo in Posavje pa je inž. Fran Zupančič utemeljil tudi potrebo gradnje železnice ŠL Janž— Sevnica, ki bo le dobrih 12 km dolga.
Enake izjave soglasja so nato podaji še predstavnik Obrtne zbornice v Zagrebu g. Japundžič, predstavnik ljubljanske sekcije Udruženja inženjerjev in arhitektov inž. Hribar, predstavnik vrbovskega sreza ba-novinski svetnik g. Maljavac, na koncu pa je še govoril o pomenu železniške zveze v okviru naše prometne politike zbornični tajnik dr. Koce.
Resolucija
S tem je bila lista govornikov končana in je nato koni«ien.~a soglasna sprejela daljšo resolucijo Resoluciia opozarja na škodo, ki jo trpimo zaradi tega. ker znaten del našega prometa gravitira na tuje luke in zaradi neprimernih zvez ne moremo pritegniti na naše morje tranzitnega prometa. Zato zahteva resolucija, da st zveza dravske banovine z našim morjem uvrsti v vrsto del, ki se imajo prvenstveno Izvršiti in da se takoj napravijo koraki za ureditev financiranja te proge, da bi bilo mogoče takoj pričeti z delom.
Nato je predsednik g. Ružič prečital številne došle brzojavke od posameznih občin in organizacij, ki izražajo soglasje z zahtevo po takojšnji realizaciji železniške zveze Slovenije z morjem. Podžupan prof. Jarc je nato na kratko razpravljal Se o nujni P°" trebi cestne zveze med Ljubljano in Sušakom, odnosno o potrebi zgraditve in izpopolnitve ceste Kočevje—Brod, kar bi stalo le 6 in pol milijona dinarjev. Cestna zveza Ljubljana—Karlovac—Sušak je dolga 243 km. dočim je zveza preko St Petra samo 130 km dolga. Po cesti, ki vodi iz Kočevja na Brod, znaša sicer zveza Ljubljana—Sušak le 150 km, vendar ta cesta še ni sposobna za mednarodni promet.
Ob zaključku zborovanja se je predsednik akcijskega odbora, kakor že poprej predsednik Jelačin, spomnil pokojnega Antona Lušma, ki je bil eden najdejavnejših članov odbora in je dolgo vrsto let z veliko vnemo deloval za realizacijo te Hi projekta. Navzoči so mu zaklicali trikratni: »Slava!«.
Akcijski odbor za jadransko železnico
Na koncu so zborovalci soglasno sprejeli predlog g. Josipa Rebeka glede obnovitve akcijskega odbora za izgraaitev železniške zveze dravske banovine z morjem. Za predsednika odbora je bil ponovno izvoljen sušaški župan g. Djuro Ružič, za podpredsednika ljubljanski župan dr. Dinko Puc, za prvega tajnika g. Viktor Cerič m za drugega tajnika dr. Jure Koce. Kot člani odbora so bili izvoljeni prof. inž. Alačevic (Zagreb), Bogomil Antič (Bakar), Vladimir Ar-ko (Zagreb), Milan Bačič (Sušak), dr. Čuvaj (Zagreb), dr. Alojzij Goričan (Celje), Dragotin Hribar (Ljubljana), Ladislav Jer-še (Ptuj), Ivan Jelačin (Ljubljana), dr. Fran Lipold (Maribor), dr. Karmanski (Zagreb), Josip Kavčič (Ljubljana), Anton Krejci (Ruše), inž. Milan Lenarčič (Ljubljana), Ivan Malinar (Zagreb), Ivan Mohorič (Ljubljana), Ivan Prpič (Zagreb) dr. Valentin Rožič (Ljubljana), inž Milan Suklje (Ljubljana), Ivan Vilhar (Sušak), dr. Milan Vrbanič (Zagreb), inž. Fran Zupančič (Ljubljana) in Evgen Lovšin (Ljubljana).
Manifestacija za Jadran
Zaključni prireditvi „Jagranskega tedna" ^ prisostvovala ogromna množica ljubljanskega prebivalstva
Po deževni noči je nastal krasen solnčni dan ki je dal manifestaciji Jadranske straže za naše morje na Kongresnem trgu res pravo podobo. Ob 10. se je vršil v Zvezdi promenadni koncert godbe dravske divizije Koncert je trajal do 11. ter privabil množico ljudstva ki je sprehajaje se pričakovala manifestativnega trenutka. Zaradi seje akcijskega odbora za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem se je manifestacija sicer malo zakasnila ko pa so se pojavili zastopniki državnih oblastev, gospo-darskin, političnih in kulturnih korporacij na balkonu univerze, je bil ves Kongresni trg poln ljudstva. Z balkona je prvi izpregovoril predsednik Jadranske straže
podban dr. Otmar Pirkmajer
ki je izvajal:
Spoštovana gospoda! Jadranska straža je organizirala vrsto prireditev, ki so se vršile v minulem tednu in ki naj dobe svoj zakliuček v današnjem zborovanju, da tako pokažemo svoje zanimanje za Jadran damo LraS navdušenju za naše krasno Pnmor-£ ta da v obče dokumentiramo smisel za morje ter njega gospodarski in kulturni pomen Nedvomno so naše prireditve doka-£le,' da je pomorska zavest v Slovencih Soboko zasidrana, da v tem pogledu napredujemo, da je naša domoljubna pomorska organizacija priznana in čislana in da štejemo zlasti v Ljubljani neštevilno prijateljev ki so našemu ideološkemu pokretu naklonjeni, ga moralno in materialno pod-piraj( "ter znajo pravilno ceniti cilje in delo Jadranske straže. Ogromna večina mladine je organizirana v podmladkih Jadranske straže, kar nam Jamči, da pri nas smisel za morje ne bo izumrl, temveč bo po
dorašftajoči mladini prišel v najširše plasti naroda.
Z največjim zadoščenjem nas navdaja dejstvo, da stojimo v sklenjenih vrstah z našimi nacionalnimi in gospodarskimi organizacijami, ki so z nami solidarne v prizadevanju, da ustvarimo potrebne pogoje za gospodarsko in kulturno privezanost dravske banovine na naše morje, da dobimo prepotrebno železniško in cestno zvezo z našim Jadranom. Zato sem srečen, da dobiva naš Jadranski teden, ki je bil posvečen v prvem redu ideološkim in socialnim ciljem, ki jih zasleduje Jadranska straža svoj praktičen izraz v konferenci, ki se je pravkar vršila na poziv akcijskega odbora za železniško zvezo dravske banovine z morjem, kl bo s svojo resolucijo spravila v pokret vprašanje, ki je bilo žal potisnjeno že nekaj časa v ozadje. To je vprašanje naše železniške zveze z morjem, ki je zlasti glede na današnje gospodarske prilike za naše kraje življenjskega pomena.
Tako se nam porajajo nade, da naši napori ne bodo brez uspeha in da bodo ob vztrajnem delu in zaupajoč v lastno silo omilili težave današnjega časa ter pripravili pogoje za nadaljnji napredek in pro-cvit naše banovine, našega Primorja in vse naše prekrasne domovine na srečo in zadovoljstvo jugoslovenskega naroda
Ves čas podbanovega govora je na trgu vladala svečana tišina. Nato je izpregovoril
župan Sušaka -g. Gjuro Ružič
ki je ljubljanskemu prebivalstvu izročil pozdrave s sinjega Jadrana in naše pomorske nacionalne trdnjave, mesta Sušaka. Poudaril je veliki pomen današnje ponovne ma-
nl£estactye sa zvezo Slovenije z morjem, za i na plesnem večeru Jadranske straže v
zgradnjo ieleznižke proge Ljubljana — Su-	I »Unionu« ln kakor takrat je tudi snoči oo-
šak, kakor tudi da je Jadranska straža naj-	I segla sijajen uspeh. Zlasti je lepo izvedla
jačji faktor v boju za jugoslovensko morje,	I »Potpuri ruskih narodnih pesmi«, ki je bil
za ureditev naših pristanišč ter zveze z za-	| res na umetniški višini. Občinstvo jo je ledjem. Izrazil je željo, da bi bila v bodo-
če naša državna politika boljše orientirana glede Jadranskega morja, kakor je bila doslej, da se razvijemo v pomorsko silo, da povečamo našo oblast na morju, da povečamo trgovsko in vojno mornarico, ki sta za nas edini porok miru. Svoj stvarno zasnovani govor je končal sušaški župan s spominom na besede Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki jih je izrekel ob prvem obisku našega Jadrana: »čuvajmo naše morje!«
Njegovim besedam je sledilo burno odobravanje velike množice.
Pevski zbori Hubadove župe so zapeli pod vodstvom dirigenta Prelovca mogočno pesem »Buči, buči morje Adrijansko . . .!«
Pozdrav Nj. Vel. kralju
Nato se je podban dr. Pirkmajer zahvalil vsem, ki so se v preteklem tednu odzvali vabilu Jadranske straže, za njihovo naklonjenost in požrtvovalnost. Najbolj dostojno bomo zaključili Jadranski teden, je dejal, da se spomnimo našega vrhovnega čuvarja države in jugoslovenskega naroda Nj. Vel. kralja Aleksandra z naslednjo brzojavko:
nagradilo z viharnim odobravanjem, ko pa je na oder prišel majhen deček v mornarski obleki ter ji izročil dva krasna šopka, je v dvorani navdušenje doseglo vrhunec.
Kot zadnji je nastonil mešani pevski zbor »Tabora« pod vodstvom pevovodje g. F.
Venturinija. Zapel je Venturinijevo »Mornar«, Ocvirkovo »Igraj kolo ..«, Vodopiv-čevo »Noč na Adriji« in Adamičevo »Po morju plava...«, nakar se je razvila prosta zabava s plesom. Trajala je pozno v noč. Skoroda bi bilo vse šlo kakor po ledu, če ne bi mladina godrnjala zaradi premajhnega plesišča.
Zunanji minister Jevtič o zbližan]u z Bolgarijo
Zbližanje Jugoslavije in Bolgarije je v interesu reda in miru na Balkanu — Prijateljske zveze se morajo izpopolniti
Beograd, 6. maja. p. Zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki je odpotoval nocoj v Sofijo je izjavil zastopniku bolgarske službene brzojavne agencije g. Dol-čevu naslednje:
____________Prav srečen sem, ker se morem od-
»Ob zaključku Jadranskega tedna k jav- I zvatj prijateljskemu povabilu predsed-
ni manifestaciji v Ljubljani zbrane nacionalne, kulturne in gospodarske organizacije pošiljajo Vašemu Veličanstvu ter visokemupokrovitelju Jadranske straže Njegovemu kraljevskemu Visočanstvu prestolonasledniku Petru izraze globoke vdanosti in naomajljive zvestobe v iskreni veri, da bo naš narod pod Vašim srečnim zezlom neokrnjen zedinjen in potom gospodarske zveze z morjem še krepkeje vzrastel m
PrESa je to vdanostno brzojavko na-
nika bolgarske vlade g. Mušanova ter priti v prestolnico Bolgarije na uradni obisk. Smatram, da pomenijo pogosti in neposredni razgovori ministrov mnogo v pogledu zbližanja in uspešnega sodelovanja Bolgarije in Jugoslavije. Naši stiki so usmerjeni k tesnemu sodelovanju v interesu dveh prijateljskih narodov ta v interesu ohranitve reda
Množica ie to vaano*^	~ , in miru na Balkanu. Naša naloga ie,
šemu kralju sprejela z živahnimi vzkliki: da to sodelovanje čim bolj razvijemo in »živel kralj Aleksander, živel njegov kra- zagotovimo, kar bo brez dvoma pri-
«i	_____.	r,q i o i	. ____?!<__1---..cam namulan
ljevski dom!«, godba dravske divizije pa je zasvirala državno himno.
Tako je Ljubljana pokazala voljo do dela za državo in narod. Množica se je mirno razšla, predstavniki državnih oblasti, gospodarskih in političnih organizacij pa so se vrnili v zbornično dvorano univerze, kjer so nadaljevali sejo akcijskega odbora za zgradbo železniške zveze Kočevje — suša-ška proga. Ob zaključku te seje je podban dr. Pirkmajer podal v imenu Jadranske straže naslednjo izjavo:
Jadranska straža je po svojem statutarnem cilju poklicana, da poglobi naš narod v bistvo morja, da bi mogel doumeti, da je morje element življenja, vir blagostanja in podlaga moči, se zaveda nacionalne in državne potrebe gospodarske pripojitve dravske banovine Jadranskemu morju. Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani vidi v tem uresničenje svojega najbolj zazeljene-ga cilja ter se navdušeno pridružuje akciji
ustvaritev železniške zveze dravske banovine z morjem, obljubljajoč, da bo v narodu in na odločilnih mestih z vsem po-vdarkom in vztrajno uveljavljal svojo pro-gramatično zahtevo, ker je globoko prepričan, da se zlasti Slovenci brez morja m Primorja ne moremo materialno in duševno razvijati in napredovati in ker veruje, da je morje temelj politične veličine naše države, ker so z Jadranom zvezani naši največji državni in nacionalni interesi ln ker smo po naši posesti na morju važen
faktor v mednarodnem življenju.
*
Jadranski teden lepše ni mogel biti zaključen kakor s to manifestacijo ljubljanskega prebivalstva in sejo akcijskega odbora za zvezo Slovenije z morjem. Upamo, da bomo prešli v najkrajšem času preko vseh ekonomsko - političnih težkoč in da bomo dosegli ta cilj v interesu države ta vsega jugoslovenskega naroda.
V letošnji pomladi kaže vse, da smo vendar spoznali neplodnost fraz ter se približali stvarnemu delu in res z zahtevami, ki so za dravsko banovino v vsakem pogledu življenjskega pomena.
Družabni večer Jadranske straže
Ljubljana, 6. maja.
Snoči ob 20 se je vršil kot predzadnja točka v Jadranskem tednu zelo lepo uspel družabni večer Ljubljanskega krajevnega odbora Jadranske straže na Taboru. V dvorani, ki jo }e napolnilo samo odlično ljubljansko meščanstvo, je že takoj spočetka vladalo prijetno razpoloženje. Kot domačin je goste sprejemal podpredsednik Jadranske straže generalni tajnik TPD g. Jože Pogačnik. Izmed številnih odličnikov so prireditev obiskali divizijonar Cukavac s soprogo, podban dr. Pirkmajer s soprogo, župan dr. Dinko Puc s soprogo, komandant žendarmerije polkovnik Tartaglija, kot zastopnik bana prosvetni šef. prof. Breznik, sušaški župan Ružič, prvi državni pravdnik dr. Grasselli s soprogo, sreski načelnik Zni-daršič s soprogo in generalni ravnatelj I rL> Skubec s soprogo. Buffet so vodile članice ženske sekcije JS z načelnico go. Pirkma-jerjevo. Dvorana, ki je bila okusno okrašena z insignijami Jadranske straže, je naprav-ljala svečan vtisk, zlasti pa oder, ki je bil ves v zelenju.
Večer j« otvoril konferencier g. Pavel
neslo značilne koristi vsem narodom na Balkanu.
Zelo mi je ljubo, ker morem ugotoviti, da pojmujejo vsi trezni krogi in javno mnenje v Sofiji ta Beogradu pravilno pomen tega dela in da se ideja mednarodnega sodelovanja sprejema z odobravanjem ta navdušenjem tako pri bolgarskem kakor pri jugoslovenskem narodu. Bolgarski in jugoslovenski narod sta potrpežljivo doprinašala težke žrtve in sta čakala, da preidejo leta zablod ter izkušenj ta da bi nastopila leta
njunega prijateljstva ter bratstva. Prepričan sem, da bosta naša dva bratska naroda tudi v bodoče hodila po tem potu, upoštevajoč, da prijateljskih zvez ni potrebno samo zasnovati, temveč da jih je treba tudi negovati in nadalje razvijati.
Predmet sofijskih razgovorov
Solila, 6. maja p. V sofijskih političnih krogih so prepričani, da jugoslovenski zunanji minister Jevtič ter predsednik bolgarske vlade Mušanov ne bosta razpravljala samo o gospodarskih vprašaniih, temveč tudi o Čisto zunanjepolitičnih zadevah. Ena izmed teh zadev naj bi bila zaključitev pakta o ne-
Tisoč mladih pevcev!
Lepo uspela revija naših srednješolskih zborov
Ljubljana. 6. maja.
Danes dopoldne se je vršil v dvorani Uniona velik koncert dijaških pevskih zborov ljubljanskih srednjih šol, na katerem se je mogočno manifestiral uspeh napora, ki ga naši glasbeni učitelji polagajo v delo za poglobitev pevske in glasbene kulture med našo mladino. Prav med šolsko mladino opažamo v zadnjem času neko plemenito tekmo za čim večjo dovršenostjo v vokalni glasbi. Pojav Trboveljskih slavčkov je sprožil med šolarčki široko pevsko gibanje in za prihodnji mesec se nam obeta v Ljubljani velika prireditev, na kateri bodo nastopili ljudskošolski zbori v tolikšnem številu, kakor tega doslej še nikoli nismo doživeli.
V teh razmerah je Ljublja-na sprejela koncert naš:h srednješolcev s toliko večjim zanimanjem. Dvorana je ibila nabito polna. Ogromna je bila udeležba mladine. Med številnimi predstavniki, odličnimi šolniki in glasbeniki so bili prisotni tudi prosvetni šof prof. Breznik, inšpektor prof. Vrhovnik, senator dr. Rožič, mojster Hubad. direktor državnega konservatorija Betetto, predsednik JPZ dr. Svigelj in direktorji vseh sodelujočih šol. Izvedba sama je bila pripravljena v prav širokem obsegu. Sodelovali so zbori osmih ljubljanskih šol z okrog 1000 pevci.
Koncert je otvoril mešani zbor I. drž. realne gimnazije pod vodstvom prof. Ranči-gaja z državno himno, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje. Sledili sta ljubki, razgibam narodni »Tu za repu, tu za lan« in »Tu za lan. tu za lan«, ki ju je avditorij sprejel z
napadanju med Jugoslavijo in Bolgarijo _ _ _ _----------------------
s sodelovanjem ostalih balkanskih ar- l	i>urnjm odobravanjem- Zbor, ki je po vsej
žav drugo vprašanje pa bi bilo, da se I	—m.-i.- —rKari
najde oblika, ki bi odgovarjala balkan- ________ ________ _
skemu paktu tako, da bi se mogla k nje- |	5aga s pestrjm materialom, ki se ga je prof. mu pridružiti tudi Bolgarija.
Gospodarska pogajanja
Beograd, 6. maja. p. Iz Sofije poročajo, da sta nocoj odpotovali v Beograd dve delegaciji, prva za trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, druga pa za pogajanja o zakLiučitvi veterinarske konvencije.
Grško-turšk® prijateljstvo
Ruždi bej in general Kondilis o potrebi prijateljskih
zvez med Grčijo in Turčijo
Rančigaju posrečilo razgibati in razigrati do lahkotne, sveže, neprisiljene ubranosti. Enako toplo je dvorana sprejela nežno in fino Štritofovo »Pa kaj to more biti«, ki jo je zapel deški zbor istega učitelja. — Skromno, pa dostojno in lepo sta se predstavila dekliška zbora učiteljske šole in gimnazije pri uršulinkab. Prvi je zapel Vo-dopivčevo »Noč na Adriji« in Ocvirkovo »Uedtnjeno domovino«, drugi pa je otroško iskreno podal Vodopivčevo »Pojdimo spat«
in »Boter polž«. — Kot krepka, ubrana enota ie zapel moški zbor HI- drž. r. gimn. Aljaževo »Divno noč«, mešani z>bor istega zavoda pa Premrlovo »Slovansko pesem«. Mladi, simpatični vodja prof. Bajde drži svoie pevce v krepkih, razumnih rokah in njegovo delo žanje viden uspeh. Prav lepo se je postavil dekliški zbor H. drž. realne gimn. pod vodstvom ge. Saršonove. Mnogo o dobra van i a ie žela ljubka, lagodna Satt-nerjeva »Šaljivka« z lepim, samozavestno naštudiranim solom. Enako sta uspeli tud' Ocvirkova »Domovina, bela golobica« m Mokranjčeva »Kralj-lčka«.
Po kratkem odmoru je sledila glavna atrakcija sporeda: mladinski orkester na harmonike in orglice s I. drž. r. g. pod vodstvom prot. Rančigaja. Nastopilo je 15 harmonikarjev in 20 orgličarjev ob spremljav: pevskega zbora. Zaigrali in zapeli so tr narodne: »Neka živi Jugoslavija«, »Karanf se na put sprema« in »V moravški fari* Zlasti prva, ki je polna neke razigrane vo-lie in prešernega nacionalnega zanosa ie vnela vihar navdušenja v dvorani. Mah godci in njihov učitelj so bili deležni tolikšni ovacii, da so morali ponavljati. — Dekliški zbor drž. učiteljske šole. ki ga vod: prof. Grobmlng, je z resnobo in z ubranostjo, ki pričata o skrbni roki učitelja, zapel Mirkovo »Jurjevo« in Konjovicevega »Vragolana«. Mešani zbor drž. klasične gimnazije, ki je drugi največji med našimi srednješolskimi zbori in ki ga vodi prof. Kramolc, je prav lepo s skrbno ubranostjo zapel dve pesmi, izmed katerih je bila z,a-sti Foersterjeva »Ah, ni H žemljica krasna«. Dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije ki je naš največji ženski dijaški zbor, ie pod vodstvom dr. Dolinarja zapel intimno občuteno Zajčevo »Ružica in slavulj« s posrečenim solom in Dolinarjevo »Pomladno vstajenje«. Koncert je zaključil mešani zbor drž. učiteljske šole, ki ga vodi prof. Repovž. Tajčevičeve »Vesele popevke«, ki iih je razigrano zapel, so stopnjevale navdušenje do viška.
V celoti ie bil koncert prav lepa revija uspehov, ki jih dosezajo naši glasbeni pedagogi med dijaštvom. ter je jasno izpričal, da pevska kultura zmerom širje m globue osvaja našo mladino.
Mariborska nedeljska kronika
Maribor, 6. maja.
Ankara, 6. maja. AA. Minister za zunanje zadeve Tevfik Ruždi-bej je priredil snoči večerjo na čast grškemu vojnemu ministru generalu Kondilisu. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki, je dr Tevfik Ruzdi-bej med drugim naglasil, da sta Turčija m Grčija, odkar sta postavili temelje svojemu sedanjemu prijateljstvu, vedno delali na to, da s čim pogostejšimi osebnimi sestanki svojih voditeljev čim bolj spoznata druga drugo. Nadalje je naglasil potrebo, da bi se splošni turški in grški politiki, ki sta popolnoma enaki, čim bolj prilagodile tudi vse druge panoge javnega udejstvovanja v obeh državah. Obe državi sta zvesto vdani miru, je nadaljeval turški zunanji minister, in zato sta zasnovali svojo skupno politiko na ideji miru ter s tem uvedli dobo plodnega sodelovanja na vzhodnem delu Sredozemskega morja in na Balkanu. Ta zamisel se je postopno razvija-
la vse dalje z dvostranskimi pakti o prija^ teljstvu in s paktom balkanske zveze.
V svojem odgovoru je grSkl vojni mini ster Kondilis izrazil občudovanje do impo-zantnega dela za obnovo in preporod Tur-
Mariborsko gasilno društvo in reševalni oddelek sta imela v soboto zvečer
pomembno 8l»vje in sicer so slavili 62-letnico obstoja gasilnega društva, 26-letnico reševalnega oddelka 30-letnico zaslužnega gasilca Henri-
Hniuivg« V.V.« ----- 7	. ... • I oeiKa, au-ieiuJViu na^m^^c," o------
čije, kar je v prvi vrsti zasiuga stvaritelj- ^ Eggra, tisočo vožnjo reševalca Ivana skega genija velikega narodnega voditelja čerčet&i dvestoti požar poveljnika Benedi-
Mustafe Kemak-paše. Popolnoma istega mnenja sem kakor dr. Tevfik Ruždi-bej, je nadaljeval govornik, da so potrebni m koristni čim pogostejši osebni sestanki vod -teljev obeh držav. To je eno izmed najbo j ših in najzanesljivejših sredstev za nadaljnjo izgradnjo in razvoj prijateljstva, ki vlada med obema državama in predstavlja enega izmed temeljnih kamnov miru n* bližnjem vzhodu. To prijateljstvo je zaključi Kondilis, je znatno olajšalo bodoči razvoj politike zbližanja med balkanskimi narodi. Grčija in Turčija bosta zato tudi v bodoče usmerjali svoje prizadevanje v to smer
Italijanski poizkusi za ©življenje pakta štirih
čiča, stoti požar Frana Cerneta, petdeseti požar Kribernika in Hercmanskega. Obenem je bila tudi odhodnica gasilcem Volčiču, Korotočniku in Letniku, ki jih Je klicala dolžnost pod vojaško zastavo. Slavnost se je vršila v Gasilskem domu, kjer je zbrane gasilce nagovoril predsednik gasilske čete dr. Jančič. Ivan Cerče in Egger sta dobila častni diplomi. Benedičič zlato in France Cerče srebrno vrvico.
Zjutraj se Je vršilo tradicionalno jurjevanje celokupne mariborske po»adke, ki se ga je udeležilo lepo število narodnega občinstva. Sokoli, člani Narodne odbrane in drugi. Ob 6. zjutraj so se zbrali na Trgu svobode z vojaško godbo na čelu in
v sprevodu krenili na tezensko vežbališče, kjer je bil sestanek. Po zboru in pozdravu vseh čet se je razvila na prostornem vež-bališču prijetna zabava, pri kateri je igrala vojaška godba.
Dopoldne je bil
dečji dan,
ki ga priredila v okviru Jugoslovenske unije za zaščito mladine razna karitativna društva. Mladina se je zbrala na dvorišču deške osnovne šole v Razlagovi ulici in nato manifestirala po ulicah ter krenila v park, kjer je priredil podmladek Rdečega križa koncert, na katerem so nastopili mariborski harmonikarji pod vodstvom g. šušteršiča. zbor deške meščanske šole ta nato pa skupno mali harmonikarji zbor in orkester. Prireditev je prav dobro uspela.
popoldne je bila na Trgu svobode tombola Sokola HI, na kateri se je zbralo ogromno občinstva. Fortuna se je nasmehnila vojnemu invalidu Josipu Rotmanu iz Bresternice ki je dobil prvo nagrado, in sicer 2500 Dm.
Pojasnilo o davku na samce
Beograd, 6. maja. AA. Glede na vpraša-
Za »Slavčevo« 50 letnico Beograd, 6. maja. p. Za proslavo 5U-
Pariz, 6. maja. AA. List »Ere Nouvelle« je objavil članek o italijanskih poizkusih, da bi po Suvichevem neuspehu zopet oživili pakt štirih in dosegli obisk zunanjega ministra Barthouja v Rimu. List pravi med drugim:
želja Italije, da bi se ponovno oživel pakt štirih in da bi v zvezi s tem ta ali oni francoski minister o<išel v Rim, je naletela pri nekaterih francoskih politikih na ugoden sprejem, mi pa mislimo, da hodi Francija, ki je pred kratkim poslala na uraden obisk v Varšavo in Prago svojega zunanjega ministra in v katere imenu bo isti Barthou v kratkem obiskal Beograd in Bukarešto, po pravi poti in da vodi politiko, ki je dejansko koristna za njeno varnost in za splošni mir. Zato je danes neumestno zahtevati od Francije, da bi ponovno oživila pakt štirih, ki je postal tako de iure kakor de facto mrtva črka na papirju, odkar je Nemčija stopila iz Društva narodov, če pa Italija dejansko
na rimska tla, kakor je sv. oče papež vezan na Vatikan.
jpariz, 6. maja AA. Belgijski list »La Nation Belge« se bavi s kampanjo nekega belgijskega lista v zvezi z noto, ki jo je poslala francoska vlada britanski vladi o razorožitvenem vprašanju, in pravi med drugim:
Iz kampanje, ki jo vodi del belgijskega tiska zoper francosko politiko v razorožitvenem vprašanju in za neodvisnost belgijske politike, se jasno vidi želja, da bi Belgija ponovno dobila nekdanji položaj čisto nevtralne dežele. Toda mi mislimo, da ni v današnjih razmerah nič nevarnejše kakor takšna politika saj se razmere 1 1830 niti od daleč ne morejo primerjati z današnjimi okoliščinami. Kot razumni
- —-----,	,,a„pU če I letnice obstoia ljubljanskega pevskega
nje, kako se bc.pobira]»Slavca«, objavljaj vsi beo-
_l.^^cbAflra BVPtfl začel rrro.cki listi nahvalne cianke o njegoviu
-čej grajski listi pohvalne dobivati inanj kakor 2500 Din prejemkov I	,„ delu za t
na mesec, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal to.e pojasnilo:
po členu 2. zakona o obdavčenju neože-njenih in davčni oprostitvi se začne za_ osebe z 9 otroki davčna obveznosti 1-janu-arja prihodnjega leta, ko je obvezanec g-polnil 30- ieto, preneha pa poslednji dan le-
ta ko le Izpolnil 6o'let ali pa sklenil zako-ta, KO je	tr^ka 8 tega zakona
nit zakon Po čl. 3., točna o.
rakšen davčni obvezanec, če je v siuz L^m ^nošaju in njegovi prejemki ne presegajo 2500 Din na mesec oproščen e-ga davka. Oprostitev velja samo dokler rHPtmvi nrelemki ne znesejo nad 2500 Din na ^esec kakor hitro pa dohodki prese-t*Znesek mora davčni obvezanec pla-čž£ aSTS tistega dneJm so njegovi
zaslugah in delu za narodno prebujenje v zadnjih 50 letih. Ministrstvo za promet je odobrilo vsem udeležencem proslave 75 odstotkov popusta za vožnjo po železnici.
Djurdjev dan v Beogradu
Beograd, 6- maja. p. Današnji prazmK Djurdjevega dneva so v Beogradu proslavili na izredno svečan način. Kakor znano, se praznuje ta praznik v prosti naravi kamor pohite že na vse zgodaj vsi prebivalci, da ga prežive v veselju in zabavi. Letošnje praznovanje je bilo mnogo večje kakor običajno.
Frankofiir moramo Belgijci težiti samo_po | prejemki	JSeS
nVst rdne^ kadar so nameščenčevi pre-
usum uiidiii. ____ „CAn r-lir. Tin mA<5<»r
zvezi z močno in varno Francijo, ker smo prepričani, da nam je takšna zveza tako zaradi našega zemljepisnega položaja kakor tudi glede na hude preizkušnje, ki
Objave
želi pogovoriti se s Francijo samo o raz- ! Kor	g.«« ^obhodno"potrebna. Nev-
P- 1 trakiost W zavarovala B^je,temveč
jemki padli na znesek 2500 Din na mesec ali še na manj.
večer j« oitotu	----- ■ TvJouvelie«, zanaj ne m poiem i^gci	. -—---	.. -nonovno na-
Debevc. Svojo nekoliko delikatno vlogo je	italijanske vlade v Pariz? Ko- j bi privedla do tega, da bi nas ponovn
vzorno rešil v verzih, s katerimi je kratko j ^kor nam je mano, Mussolini ni privezan padli.
in šaljivo prikazal vsebino Bučarjeve operete »študentje smo«, iz katere so potem podali posamezne prizore člani Šentjakobskega odra s sodelovanjem okteta Ljubljanskega Zvona, člani pevskega društva »Tabor« in orkestra Sokola I pod vodstvom g. Danila Bučarja Sentjakobčani so bili imenitno razpoloženi ter so bili v nekaterih komičnih nastopih res dobri. Konec je pa
Naši novinarji v Nemčiji
\Viesbaden, 6. maja. AA. Jugoslovenski novinarji so snoči prispeli v Wiesbaden, kier so jih nemški zastopniki prijateljsko sprejeli. Nastanili so se v hotelu »Rose.
Desetletnica ruskega Sokola
Reoerad, 6. maja. p. Ruska sokolska rveza le danes slovesno proslavila svojo 10-letnico. Proslavi so^ prisostvovali ono-
I Konferenca izvoznikov lesa ff^f^J^je^Sis^sokoiski zvezi1^-
I	.. ,_ I J.	ji irumsnral «restol<
--------------. . zvečer so jim priredili v wiesbadenskem
vzbudil salve smeha. Sledil je nastop sred- >Kurgakmu< veiik banket, na katerega so
njetolskega okteta, ki je lepo zapel troje pesmi, nato pa je oonferencier g. Pavel De-berc sporočil, da pride na oder g. Josip DaneS, njegov konkurent, ki bo zbrano občinstvo u«l tujke. In res se je g- Danes v elegantni sakmski obleki milijonarja, kar ni pozabil povedati no svoji stari navadi na oder malce primajal in pričel v vzorni ljubl)«»«Hii. ki jo je mogel razumeti vsak otrok, tmmni • samimi tujkami, povedal precej krepkih lal. ki se jim je vse občinstvo zdaj httritalo zdaj krohotalo prav od srca.
Trhimf n« tem večeru je nedvomno dosegla ga. Katja Delakova s svojo skupino, s katero je »plesala »Morje« po skladbi Vrteslava Novaka iz cikla »Pan« in »Potpuri ruskih narodnih pesmi« Pri klaviriu [o }e spremljal g. prof. Marjan Lipovšek. ■pa dm ple«* je ga. Delakova izvajala ze
prišli tudi wiesbadenski župan, zastopniki krajevnih oblasti in funkcionarji wiesba-denske narodne socialistične stranke. Danes so si jugoslovenski novinarji ogledali znamenitosti kraja in okolice.
Omejitev uvoza sadja ia zelenjave v Avstrijo
Beograd, 6. maja. č. V krogih naših pridelovalcev sadja in zelenjave je nastalo veliko razburjenje, ker se je razširila vest, da bo Avstrija ponovno znižala uvozni kontingent za naše sadje in zelenjavo. 2e lani je Avstrija znižala ta kontingent, tako da je bil naš izvoz sadja in zelenjave v Avstrijo že znatno omejen. Novo znižanje naj bi obsegalo 25 odstotkov dosedanjega kontingenta.
Beograd, 6. maja. p. V prostorih industrijske zbornice so zborovali danes zastopniki šumske industrije Jugoslavije, Sovjetske Rusije, ki jo je zastopal generalni direktor tvrdke CardareiH v Milanu, Rumunije in Avstrije. V nasi delegaciji so bili poleg drugih niz. Milan Lenarčič. Anton Rudež in dr. DanHo , Gorup iz dravske banovine. Konferenca j
stava ki ji je kumoval prestolonaslednik _________
Peter in ki Jo ji Je izročil kot njegov za- jišča po 5 Din so v prodaji stopnik zrakoplovni podpolkovnik Nau- I	Matice, od pol 8. i
movič.
Izredna sreča treh letalcev
Danes ob %15. zadnja Postava vele-filma sodobne aviacije »Gospodarji vse-
mSnored IV. intimnega koncerta, ki bo drevi ob 20. v Hubadovi pevski dvorani Iz-S bo praški pianist g. dr. Karel Reiner Irlfo modernih skladb. Sodeloval bo tudi g. Tinovšek Na ta večer opozarjamo pred vJem vse one, ki se zanimajo za moderao klavirsko glasbo. Reiner je priznan čeMci nianist ki nastopa doma in v tujini zelo uspešno na najrazličnejših koncertih. Začetek točno ob 20. Sedeži po 10 Din ln sto-lišča po 5 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa v veži poslopja Glasbene Matice v Vegovi
Ul Adamičev mladinski koncert lahko po
v drugega. --------—
so ostale samo Se razvaline, vsi tnJ4®
Gorup iz dravske nanovme.	: ; ^^ravnaii z njtad, da so zadeli drug
je dopoldne razpravljala o važnih stro snrfnc^ ravnaj z j , ^ tla kjer
kovnih zadevah, zlasti pa o izvozu ju- ; v drugega ue	..... -
goslovenskega lesa preko Italije, popoldne pa so imeli svoja posvetovanja posamezni odbori.
Prof. Sereeant v Beogradu
Beograd, 6 maja. AA. Včeraj je prispel
v Beograd ugledni francoski zanstve-	--------------------------
nik, profesor medicinske fakultete v Pa-	,kovalni postopek, ker je za ta hI za Z rizu g Sergeant. Na železniški postaj so jona dolarjev dohodnme. Toliko vsaj
ga sprejeli g. Lacoste, tajnik francoskega	^ ^^ daykj jn g;obe. Mellonova poslaništva, dr. Burian. dekan beo&rajsKe washingtonsko zvezno
medicinske fakultete, dr. štefanovič, pred-	zadeva pnae prca sednik zdravniškega društva. I soaisce.
„ .	mjH. x * nva Dilota čast- vsej pravici imenujemo nastop mladinske-
nikiTta^en letalec so se v^etek pri letal- I .a^ora in orkestra Glasbene šole v Kra-skih vajah rešili s padali. S svojimi letali so izvajali loopinge, pri tem pa tako ne-
ga zbora
nju, ki bo v Ljubljani v veliki dvorani Uniona' v sredo 9. t. m. popoldne in zvečer. Obširni spored, ki obsega zborovske točke, dalje orkestralno suito z deklamacijami in dve kantati za mladinski pevski zbor, govo-
sy	------ -— —. d j rilni zbor soli m orkester je naštudiral vod-
\ S 3	^ glasbene šole v Kranju g. _Albin Fakta.
danes reSilo 109 letalcev s padali.
Mellon obtožen utaje davkov
Newyork, 6. maja. č. Proti bivšemu dr-
zanstve- i >avncmu tajniku Mellonu je bil uveden pre-—	-	— ' in
k4 koncert tudi vodi. Nastop kranjske mla-dtaf bo izredno zanimiv. Vse točke sporeda so izvrstno naštudirane in so imele na prvem izvajanju v Kranju sredi minulega tedna lahko rečemo izreden uspeh. Mladino in odrasle opozarjamo na ta dva nastopa, ki bo za mladino ob pol 16.. za odrasle pa ob 20. v veliki dvorani Uniona. — Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Drugi dan razstave
fotografske umetnosti
Lep obisk — Obiskovalci so upravičeno presenečeni
LJubljana, 6. maja.
Zaradi današnje lepe majske nedelje »o Ljubljančani v velikem številu pohiteli iz mesta v okolico, da se razvedrijo in nauži-jejo svežega zraka. Čeprav se je mesto zaradi tega malo izpraznilo, je bil obisk umetniške fotografske razstave vendar zadovoljiv. Včeraj jo je obiskalo 100 ljudi, danes pa že preko 300. To obeta, da bo razstava, katere prireditev je zahteva'a že nad 50.000 dinarjev, vendarle uspela. Sleherni, ki odhaja iz velike, po zaslugi arh. inž. Strenarja krasno urejene Hedžet-Koritnikove dvorane v Frančiškanski ulici, je vzradoščen in ta ali oni poglobljen v sebe od doživetij, ki so mu jih dale nekatere res umetniško izvršene slike.
Je pa to pri nas doslej nedvomno edina razstava, ki daje po svojem številu razstavljenih slik, saj jih je 559, obiskovalcu nemalo težave. Oe je obiskovalec kolikor toliko vesten, mora žrtvovati vsaj dve uri, da ti ogleda vse slike v pritličju in v obeh
četverokotoih galerijah. Večji del obiskovalcev se pa že čez nekaj ur ponovno vnie, da si na to ali ono sliko utrdi spomin ali da konča pregled. Lep dokaz, kolikšne vrednosti je razstava, na kateri so izbrana le najboljša dela svetovno znanih umetnikov-fo* tografov. Za vzorno organizacijo govori tudi to, da je vstopnica veljavna ves dan. Obiskovalec ima pravioo do vstopa toliko časa, dokler ima kupon vstopnice. Tako more v razstavno dvorano vsak trenutek od 9. pa do 21. uTe.
Od 26 držav, ki so razstavile, vzbuja največjo pozornost Amerika. Čudoviti so kontrasti med posameznimi narodi tako po gledanju predmeta kakor po vsebini. Gledalcu se kar po vrsti odpirajo svetovi drug za drugim. In komur je do tega, da spozna ne le sedanjo višino fotografske umetnosti, ampak tudi značaj tega in onega naroda in gledanje na svet tujega umetnika, naj te razstave nikar ne zamudi.
Enotno uniformiranje
gasilcev
Sklepi seje starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije — Minister dr. Andjelinovič na seji
Ob koncu prejšnjega meseca se je vršila v Beogradu starešinska seja Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije pod predsedstvom. starešine g. Josipa Turka in ob udeležbi vseh članov starešinstva.
Zvezno starešinstvo je ob tej priliki razpravljalo zlasti o novem pravilniku enotnega uniformiranja gasilcev. Pravilnik je podpisan in odobren od ministra za telesno vzgojo naroda in je že stopil v veljavo.
Na ta pravilnik so vse naše gasilske organizacije že nestrpno čakale in je povsem razumljivo, da je bila njegova objava sprejeta z veseljem in zadovoljstvom, ker je s tem pravilnikom končno urejeno vprašanje enotnega uniformiranja vseh gasilcev v naši državi, ki je bilo doslej zelo različno.
Največje izpremembe se nanašajo na označbo činov in obliko kape. V glavnem ostane kroj, ki je bil doslej predpisan za bivšo Jugoslovensko gasilsko zvezo v Ljubljani, neizpremenjen. Nove kape so angleške oblike, temno modre barve in imajo na sprednji strani gasilski znak, ki sestoji iz ovalne kokarde v državnih barvah, na kateri je državni grb. Iz gornjega dela kokarde štrle dve prekrižani sekirici in čelada Častniški gasilski znak je z zlatom izvezen, medtem ko je za gasilce predpisan sličen znak iz medenine, za gasilce" podčastnike pa iz posrebrene medenine.
Dosedanje označevanje činov odpade popolnoma. Po novem pravilniku se nosijo znaki čina na obeh rokavih, a znaki ustanov, pri katerih se dotična služba opravlja ali na katero se nanaša dotični čin, se
nosijo tudi na ramenih. Kroj je temno modre barve in vojaškega kroja. Sekirice in čelade se smejo odslej nositi le na poža-rišču; ob vseh drugih prilikah nosijo gasilci kape in pasove s prekoramniki. Naši gasilci bodo nastopili v novih uniformah na slovanskem gasilskem kongresu bratov Cehoslovakov v Opavi.
Na predlog starešine zveze g. Josipa Turka je naklonilo starešinstvo znesek 5000 Din kot podporo rodbinam ponesrečenih rudarjev v Kaknju.
Drugi dan seje je posetil starešinstvo novoimenovani minister za telesno vzgojo g. dr. Grgur An d jelinovič. Ob tej priliki mu je starešina g. Josip Turk predstavil vse člane starešinstva m iznesel g. ministru težnje in želje celotnega našega gasilstva. V svojem pozdravnem govoru je g. starešina poudaril zadovoljnost naših gasilskih organizacij, ker je dobilo gasilstvo resornega ministra, ki se bo živo zanimal za razvoj in procvit našega gasilstva v Jugoslaviji.
Naposled se je na seji, ki je trajala tri dni, razpravljalo o gasilskem kongresu bratskega češkoslovaškega gasilstva, ki se bo vršil v dneh 19., 20. in 21. t m. v Opavi. Poleg delegatov Gasilske zveze in banovinskib zajednic se bo udeležilo zleta tudi mnogo gasilcev iz vseh krajev naše domovine, da bo naše gasilstvo dostojno zastopano na tej veliki gasilski prireditvi.
Po končani seji je starešina g. Josip Turk odpotoval v Zagreb, kjer Je pregledal poslovanje gasilske zajednlce savske banovine.
»Sočani" so podali
bilanco svojega dela
Ljubljana, 6. maja.
V dvorani restavracije pri Levu, kjer se člani in prijatelji »Soče« soboto za soboto zbirajo na svoje sestanke s poučnimi prtr d-avanjj in nacijonalnimi prireditvami, so se Sočani sestali snoči, da pretresejo bilanco svojega dela v zadnjih dveh letih, in da so Sočani prav tako, kakor so vneti za prosveto in družabnost, ki ju društvo v prvi vrsti goji, čvrsti tudi v društveni zavesti, so zgovorno izpričali s svojim prav številnim obiskom
Predsednik župan dr. Puc je otvoril občni zbor s kratkim nagovorom o položaju naših emigrantov iz neodrešenega dela domovine. ki jim je »Soča« kulturna in socialna matica, ter naglasU potrebo vztrajnega, požrtvovalnega dela za združitev vse naše zemlje v svobodi Za tem je predložil tajnik Fr. Slmčič obširno, izčrpno poročilo o društvenem delu v zaključeni poslovni dobi. Pn tej priliki je zbor dostojno počastil spomin osmih članov, ki so »e v tem času aa veke poslovili od skupnega dela s svojimi tovariši in med katerimi je bil tudi spoštovani, v vseh krogih priljubljeni sodnik Mirko Koršič. Članov Šteje društvena matica v Ljubljani 1029, s podružnicami vred, ki delujejo v Bohinju, Celju, Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Murski Soboti in Novem mestu, pa šteje »Soča« 1814 članov. Ker so ti člani in članice po večini družinski očetje in družinske matere, lahko računamo, da je pod zastavo »Soče« združenih najmanj okrog 5000 ljudi. S svojimi podružnicami je ljubljanska »Soča« v tesnih stikih in jim gre v vsakem oziru na roko.
Predavateljski odsek je priredil v tem ča«u 24 predavateljskih večerov in 6 na-cionalno-kulturnih prosto v. Lista predavate' jev beleži odHčna imena, kakor so župan dr. Puc, sodnik dr. Bajič, univ. prof. dr. Bohm. senator dr. Rožič, univ. prof. dr. Spektorski, univ. prof. dr. Bilvmovič, univ. prof. dr. Kos, direktor higijenskega zavoda dr. Petrič itd. Predavanja obsegajo vse teme, ki morajo zanimati sodobnega človeka: tu so nacionalna politika, problemi sodobne Nemčije, vprašanje svetovne gospodarske in finančne vojne, državni socializem, vprašanje finančnega vpliva na splošno krizo, gospodarske konjunkture, populacija in regulacija porodov Itd. Obiskovalo je ta predavanja vsakokrat po 100 do 150 ljudi, tako da so vsi predavatelji skupaj imeli pri *Soči« ta čas okrog 30.000 poslušalcev. Predavanja so postala tako priljubljena, da so jih ljudje označili za svojo ljudsko uni-
verzo. Za dobro organizacijo vsega tega dela gre vsa zahvala predavateljskemu odseku, posebno pa g- Sfihgoju, ki je aranžer vseh predavanj in proslav, in ie. Klavo-rovi, ki je pridno pomagala pri vseh Pripravah. Na koncu je tajnik opozoril na sveto dolžnost, da moramo vsi skupaj opozarjati ves svet na trpljenje, ki ga prenašajo naši bratje pod tujčevim jarmom in da ne smemo nikoli pozabiti, da je njih odrešitev samo v močni, bratski uedinjeni Jugoslaviji.
Tem« poročilu, kj ga Je namesto bolnega tajnika prečital župan dr. Puc ter ga je dvorana z burnim odobravanjem sprejela na znanje, je sledilo poročilo o denarnem prometu društva, ki ga ie podal blagajnik Sfiligoj. Požrtvovalnosti članstva, posebno pa prireditvenega odseka gre zahvala, da je društvo v zaključeni poslovni dobi doseglo lep finančni uspeh in da izkazujejo čisti donosi od prireditev in darov nekaj nad 16.000 Din. Prometa je bilo 112.735 Din, katerega prebitek znaša 1839 Din. Društveno premoženje znaša ob zaključenih računih 89.499 Din. Ugodno finančno stanje izkazujejo po večini tudi vse podružnice, med katerimi sta največji ln najbolj agilni celjska pod predsedstvom prof. Gorupa k jeseniška pod predsedstvom mestnega župana mag. ph. Zabkarja. Od zadnjega občnega zbora je društvena matica izplačala približno 300 prosilcem okrog 21.000 Din podpor. Odkar »Soča« obstoji, pa je razdelila okrog 1200 prosilcem denarnih podpor v znesku 125.000 Din. Razen tega je prireditveni odsek na dveh bo-žičnicah razdelil v perilu, obleki, obutvi in hrani blaga v vrednosti nad 20.000 Din med 450 siromašnih družin.
Poročilo svojega neutrudnega blagajnika so zborovalci sprejeli s prav glasnim odobravanjem, nato pa je poročal občinski svetnik Čotar kot načelnik marljivega prireditvenega odseka. V zadnjih dveh letih je odsek organiziral lepo vrsto prireditev, ko-memoracij, izletov, piknikov itd. V številnih primerih so zastopniki odseka intervenirali pri banski upravi, mestni občini itd. za zadeve svojih članov. Iz njegovih vrst se je ustanovil tudi novi odsek za narodne noše, ki se pod spretnim vodstvom prof Šantla in ge. Žnidaršičeve prav lepo razvija. Odsek pripravlja tudi večjo prireditev za jesenski velesejem.
V imenu nadzorstvenega odbora sta gg-Borčič in Batjel predlagala blagajniku in odboru razrešnioo s pohvalo, ki jo je občni
zbor soglasno odobril. Pri volitvah Jt M na predlog g. Renčlja izvoljen po večini stari odbor. Za predsednika je bil vnovič soglasno izvoljen župan dr. Dinko Puc. Na novo so vstopili v odbor ZZ- Kuret, Pavlo-vič, Ribaf in Ludvik Ziberna.
Znižajte najemnine!
Od društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani smo prejeli naslednji članek:
Z ozirom na splošno poslabšanje gospodarskih razmer se po vseh državah znižava-jo mezde in plače, istočasno pa vlade znižujejo tudi cene življenjskim potrebščinam in najemnine, kar je edino logično in pravilno! Ker so se pa pri nas znižali le dohodki, je naravna posledica, da velika večina prebivalstva po mestih, trgih in industrijskih krajih ne zmore več pretiranih najemnin. Pritožbe so vsak dan ostrejše in splošna zahteva najemnikov je, da se mora to nesorazmerje spraviti nemudoma v sklad s splošnimi pridobitnimi razmerami. Stanovanjski najemniki se osobito pritožujejo, da so na milost in nemilost izročeni hišnim posetnikom, ki po svoji volji diktirajo cene najemninam in hočejo hiše amortizirati v kratki dobi 15 let. vsled česar iztiskajo od stanovanjskega najemnika trikrat več nego bi dobili na obrestih od vložene glavnice za hišo.
Resnica je, da so pritožbe upravičene! Znanstveniki računajo povprečno dobo obstoja hiše po mestih in trgih na 250 let, po preteku katere dobe vzdrževanje poslopja ni več mogoče, ne da bi se vršile obsežne rekonstrukcije. Za vsakoletne izgube na vrednosti poslopja vsled starosti in obrabe se odškoduje posestnik z najemninami, katerih del shranjuje kot amortizacijo, da si more po popolni obrabi poslopja postaviti enako poslopje. Proračunu amortizacije pa tvori podlago nabavna ali pridobitna cena poslopja, katero je deliti s številom let obstoja — torej 250 in ne 15 let, kakor postopajo sedaj hišni posestniki! Koeficijent je potemtakem letna amortizacija, ki je povprečno enaka 1 odstotku najemnine in najemne vrednosti hiše. Na ra- . čuu zgradarine z dokladanr odpade okoli ! 25 odst. v mestu Ljubljani pa za mestne j davščine (vodarino, gostaščino m kanalsko pristojbino) 12 odst, za hišnika 1 odst., za čiščenje in čistila pa tudi 1 odst., skupaj je torej odšteti od kosmate najemnine 38 odstotkov in 1 odst. od vrednosti poslopja za vzdrževanje; razlika je čisti dohodek iz poslopja, kateremu je prišteti še najemno vrednost stanovanja hišnega lastnika m onih delov hiše, katere je brezplačno oddal v najem. Ako primerjamo torej ta čisti dohodek iz hiše z vsoto 5 odst. letnih obresti od kapitala (vrednosti) za hišo, dobimo razliko, ki pokaže, za koliko terja hišni posestnik neupravičeno in nad povprečno mero od stanovanjskega najemnika na najemnini. Jasno pa je, da do polovice svojih dohodkov delavci in nameščenci ne morejo več oddajati hišnim posestnikom!
j«Mj| zato nimajo drugih upor, kakor da sežejo po samopomoči ln si ustanove samostojno zdravstveno zadrugo na podlagi zakona o zdravstvenih zadrugah, kakršne že bstoje na teritoriju Srbije in Vojvodine.
Načelnik g. Vargazon je nato poročal o delu pripravljalnega odbora za to zdravstveno zadrugo, o vifiini prispevkov in o
pravicah ki ugodnostih, ki Jfc bo nudila Članstvu.
Nastal je živahen razgovor, v kaUr»j* Je poseglo več govornikov. NapoaUa je bd-lo soglasno zaključeno, naj priprav1 jalni odbor takoj ukrene potrebno, da bo zdravstvena zadruga registrirana. Za novo zadrugo se je že prijavilo okrog 100 članov.
21 letni roparski morilec
V Sinji gorici pri Drenove« griču je kolarski vajenec Rudolf Mesec umoril in oropal 66letnega posestnika Jakoba Gantarja — Vrli vrhniški orožniki so morilca izsledili ie čez nekaj ur po zločinu
Zbor o vprašanju brezposelnosti
Ljubljana, 6. maj«.
Danes dopoldne Je nad 400 delavcev, po večini iz Most, napolnilo dvorano Mladinskega doma na Kodeljevem. Društvo »Delo in eksistenca« je priredilo javno zborovanje za razgovor o brezposelnosti, o težavah nezaposlenih delavcev in o merah, s katerimi bi se mogla nezaposlenim dati delo in eksistenca Zborovanje je bilo s-lno živahno in so se v izvajanja govornikov neprestano zlivali vzkliki in gromko odobravanje zbo-rovalcev Zlasti zaključne besede so dvignile val navdušenega pritrjevanja.
Predsednik društva g. Kosem Drago Je ob pol 11 otvoril zborovanje in poročal o namenih društva. Razvil je podroben program in tolmačil, kako si društvc zamišlja rešitev nezaposlenih. Zborovalci so že uvodne besede pozdravljali s čestimi aplavzi in glasnim odobravanjem, zlasti so pritrjevali izjavam, da nezaposleni odklanjajo teoretiziranje in učeno razmotrivanje o problemu nezaposlenosti :n da hočejo, da se nezaposlenim pomaga z dejanji, in to takoj
Glavni poročevalec je bil nezapostenec g Curk. ki je v obširnem poročilu podrobno prikazal zahteve nezaoosi-nti ki nočejo rešitve le zase. nego za ves narod, ki živi v bedi. Navduševal jc delavce za organizirano delo. ki more prinesti koristi le. če se zgrne vsa množica ročnih in duševnih delavcev v delu za istimi smotri.
Za njim je še g Kraber govoril o težnjah, ki jih imajo nezaposleni do države, do javnih institucij, do gospodarskih krogov in do vseh. ki morejo omiliti sedanje stanje.
Ljubljanski nedeljski dogodki
Ljubljana, 6. maja.
Današnja nedelja je bila v znamenju številnih prireditev. Zjutraj je odkorakala naša vrla vojska na aerodrom, kjer se Je vršil
tradicionalni djurdjevd»n»kl uranak.
Te lepe vojaške proslave se Je udeležilo tudi mnogo občinstva in zastopnikov raznih oblastev in narodnih organizacij.
Ob 8. zjutraj so odkorakali gasilci ljubljanske župe z godbama »Gradaščicoc in »Zarjo« na čelu
k maši k Sv. FTorijanu, da počaste svojega zaščitnika. Po maši so se vrnili pred Mestni dom, kjer Je bil | razhod.	*
Naravnost ogromen je bdi ves lan naval ; na Ljubljanski grad, kjer sta priredili i šentpetrska ln šentjakobska podružnica CMD
JOTJctbiiJb.
Vreme Je bilo prirediteljem naklonjeno, če izvzamemo majhen naliv, ki je nastal za nekaj minut okrog 17. in ljudi naglo pregnal v varno zavetje.
Dan Je potekel v Ljubljani sicer brez posebnih dogodkov. Dopoldne so v dvorani OUZD
zborovali upokojen! železničarji glede ustanovitve nove železničarske zdravstvene zadruge. Zaradi znatnega poslabšanja predpisov o bolniškem fondu je namreč mnogo železničarjev rajši stopilo iz organizacije Zborovanje je vodil upokojeni načelnik g Vargazon. Razpravljali so o splošnem položaju železniških upokojencev, ki se jp poslabšal zlasti zaradi povišanja članskih prispevkov za bolniški fond in zaradi znižanja dajatev. Upoko-
Drenov grič pri Ljubljani, 6. maja.
Drenov grič. Sinja gorica, Vrhnika io vsa bližnja okolioa so danes pod vtiskom strašnega zločina, ki je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo dn katerega žrtev je postal 661etni posestnik, ibivši čevljarski mojster Jakob Gantar, ki so ga ob 9. zjutraj našli umorjenega z razbito glavo v njegovi hiši.
Pokojni Jakob Gantar je bil že poldrugo leto vdovec. Poprej »e je ukvarjal s čevljarstvom; ker mu je pa na stara leta začel pešati vid, je opustil to obrt, ki danes itak malo nese in j« začel opravljati svoje posestvece v Sinji gorici. Sam je stanoval v hiši ter obdeloval polk, ki ga je bilo za kakih 20 mernikov setve in ki mu J« toliko rodilo, da je lahko skromno živeL
Včeraj popoldne je šel starček v zoano Kovačevo gostilno na Krtici, ki je kakih 600 m oddaljena od njegove hiše v smeri proti Ljubljani. Tam si je privoščil čaj in si kupil nekaj cigaret, nato pa se je nekaj časa razgovarjal z 901etnim preužitkarjem Ogrinom. Okrog ^ na 20. se je napotil proti doma.
Zločin je odkril kjučavničar Popit z Lesnega brda
Ko se je davi okrog 9. ure vračal z Vrhnike domov ključavničar Alojzij Popit, ki stanuje na Lesnem brdu pri Vrhniki, je mimogrede stopil tudi v hiišo Jakoba Gantarja, od katerega je nedavno kupoval staro že-lezje. Ker so bila sprednja vrata kakor običajno vedno zaprta, je šel okrog hiše m stopil v notranjost pri zadnjih vratih. Skozi kuhinjo ie prišel v vežo in nato v glavno, precej svetlo in prostorno sobo s 4 okni, od katerih sta dve obrnjeni na cesto, dve pa proti Vrhniki. Presenečen je obstal, kajti na klopi, ki se tišči kmečke peči, je opazil mrtvega Gantarja. Ležal je na trebuhu. obraz mu je bil obrnjen v peč, a levica, po kateri je tekla kri z glave mu je visela na tla. kjer je nastala krvava mlaka.
Popit je naglo zapustil hišo groze ter obvestil o strašnem odkritju sosede. Gantar-jeva hiša stoji bolj na samem, najbližja mu je Frtičanova, nato na Kovačeva gostilna, ki sta obe približno 500 metrov oddaljeni od nje. Sin gostilničarja Kovača ie nato naglo pohitel na orožniško postajo na Vrhniki ter prijavil strašen zločin.
Vrhniški orožniki so hitro našli sled
Orožniki so šli nemudoma na delo. Pod-narednik Anton Slapar se je napotil na Drenov grič in tam zasliševal vaščane. Ze takoj prvo zasliševanje je privedlo orožnike na pravo sled. Sinoči ob polnoči je namreč na Drenovem griču ponujal 2lletni kolarski vajenec Rudolf Mesec, zaposlen pri mojstru Francu Petkovšku na Drenovem griču, moško kolo v gostilni »Pri stari šrangi« raznim vaščanom poceni naprodaj. Zatrjeval je najprej, da i« kolo kupil na Vrhniki, toda vaščani mu tega niso preveč verjeli, saj se jim je zdel tako zmeden m vrhu tega jim je bilo kolo nekako znaoo, a niso vedeli, čigavo ie.
Mescu je postalo neprijetno in tesno pri srcu. Ko je videl, da mu ne verjamejo. Je dejal, da j« kolo kupil v Logatcu. Tedaj je nekdo pripomnil: »To pa »1 mogoče, saj ima kolo številko 16, za srez ljubljansko okolioo, ne pa za bogateč!«
Mesec pa je vzlic temu vztrajal pri tem, da je kolo kupil v Logatcu, in je še hitel zatrjevati, da mu je nekdo celo posodil 100 Din. Toda vaščani mu niso zaupali io tudi se jim je čudno zdelo, kje naj bi fant dobil kar 600 Din, za kolikor je baje kolo kupil v Logatcu. Videč, da je razkrinkan, s« je Rudolf moško odrezal: »Saj ga nisem kupil v Logatcu, zlagal sem se. Kupil sem ga v Zaplani!« Kolesa fant ni mogel prodati.
Aretacija osumljenca
Ta pojasnila so bila orožniškemu podoa-redniku Slaparju dovolj. Odšel Je naravnost na Drenov grič h kolarskemu mojstru Petkovšku in tam opazil na dvorišču pri-slonjeno kolo. Telefonično je nato vprašal na Vrhniko io »a podlagi seznama tekočih številk koles izvedel, da 1« kolo res Gantar jevo. Takoj nato je bil mladi Mesec are-tiran.
Fanta so privedli na Gantarjev domjn ga tam v skednju v navzočnosti in pod vodstvom komandirja vrhniške postaje Mi-klavčiča io orožnika Pavliča zasliševali. Seveda je vse gladko tajil in zanikal, da ni izvršil zločrio. Mreža okrog njega pa se je začela vedno bolj zoževatim kmak je bd v takšnih škripcih, da ni vedel izhoda. Kljub temu pa se ni dal ugnati in je dosledno zanikal zločin.	... .x
O strašnem zločinu j« bila obveščena tudi uprava ljubljanske policije ii»ta se odpeljala na Drenov grič daktiloskop g^ Podobnik s policijskim psom m policijski fotograf g. Novak. Fotografirala sta kraj zločina in ubitega Gantarja ter podrobno ugotovila ves dejanski stan. Nato so ob njuni navzočnosti nadaljevali zasliševanje Rudolfa Mesca. Med tem ej bil tudi pod-narednik Slapar napravil preiskavo v fantovi sobi in našel tam približno pol kilograma težko kolarsko kladivo, ki je bilo
okrvavljeno tn ki so se ga držali todi Gantarjev! lasje.
To je zapečatilo fantovo usodo in pod težo teh silnih dokazov se Je Mesec vdal
in priznal zločin.
Mladi zločinec je priznal umor
Nf,Koliko potrt Je Rudolf Mesec pripovedoval:
»Sinofit po končanem delu sem zapustil delavnico ter šel proti F rtiči. Stopil sem do Gantarja, s katerim sem se začel pogovarjati in ga vprašal, aH bi ne prodal voza, ker ga itak ne bo potreboval, ko je prodal konja. Gantar me je povabil v hišo, kjer me Je celo pogostil. Dal mi je skodelico kave in kruha. Nenadoma je začel Gantar drelati, tedaj sem pa vzel skrito kolarsko kladivo, ki sem ga bil prinesel s seboj, io Gantarja večkrat udaril po glavL Ko se je zgrudil, sem naglo sedel na kolo in se odpeljal proti Drenovem griču, kjer sem hotel kolo prodati vaščanom.«
Rudolf Mesec šteje šele 21 let io je še vajenec Po rodu je iz Zaplane, Prav zdaj bi tail dokončal svojo vajenško dobo ter ba moral v kratkem napraviti pomočniški izpit V splošnem ga slikajo za zelo pokvarjenega fanta in mojster Petkovšek je imeJ večkrat preglavice z njim. Opetovano ga je moral resno posvariti. Petkovšek sam in tudii drugi vaščani so zdaj za trdno prepričani, da je fant lani tudi zažgal mojstrovo delavnico, ki j« zgorela v teku dveh mesecev dvakrat
Fant se je na Zločin 2e dalje časa pripravljal
Iz fantovega pripovedovanja je razvidno, da je imel namen Gantarja oropati io da s« je za zločin najbrže že delj časa pripravljal Saj j« vzel kladivo s tem namenom s seboj, da ubije starčka. Ni izključeno, da je pričakoval pri Gantarju denarja, kajti vedel je, da je starček nedavno prodal kobilo in da mu je ostalo nekaj denarja. Gantar je tudi prodajal svoje posestvo in je imel kupca, ki mu je ponujal 66.000 Din. Morda je Mesec o tem kaj vedel in je menil, da je starček že dobil kaj denarja od kupca. Zločinca so spravili v sodne zapore na Vrhniki.
Grozen zločin Je razburi! vse prebivalstvo in so danes ves dan ljudje v trumah prihajali pred Gantarjevo hišo, ki so jo pa orožniki strogo stražili in niso nikogar pustili blizu.
V Medvodah se zgradi tkaninska tvornica
Medvode, 4. maja. Družbe podjetnikov namerava graditi pri nas v Medvodah vsčjo tekstilno Ivornico in se i« že dalje časa v zvezi z občino poga jala za nakup potrebnega zemljišča. Ponudila je lastnikom zemlje ugodno osno. Tvornica naj bi stala na polju nasproti železniške postaje proti Preski. Prostor je parceli ran in last številnih posestnikov. Občinska uprava, zlasti požrtvovalni predsednik in podpredsednik občine in starosta Sokola v Medvodah pravilno pojmujejo gospodarsko in socialno važnost tvornice za občino, zato so šli podjetnikom v vsakem pogledu na roko.
Navadno p« ee najdejo ob takih prilikah ljudje, ki nimajo razjm-vanja za bedo in potrebo širokih plasti. Zahtevali eo za svoja zemljišča pretirane cene in stavili glede na zamenjavo zemlji nesprejemljive pogoje. Zato je obstajala nevarnost, da se tovarna v Medvodah ne zgradi. Pa ee je zbralo preko 400 ljudi pr?d občinsko pisarno ter obsojalo zavirače in navijalce cen, ki so trdovratno vztrajali na pretiranih zahtevah med pogajanji in ee niso hotiH ukloniti občnim koristim prebivalstva. Pod pritiskom javnega mnenja so ee naposled vdali in gradba velike tekstilne tovarne v Medvodah je zagotovljena.
Ženska ročna dela v zgodovinskem razvoju
Ljubljana, 5. maja Od srede do ko««« »a^t priredi Splošno žensko društvo v ljubljanskem muzeju razstavo pod fantjtra naslovom Kar so izdelovale veHe rofce a**'k prababic, kar so si nabavljale naie pler»ie po gradovih ali so darovale nai+m samostanom in cerkvam, mnogo tega je ibral odbor in hoče nabrano umetnoobrtno blago sistematično urejeno razstaviti.
Ne samo narodne pesmi, pravljice in
Eripovedke, ne samo slike naših kmečkih iš in starih panjev, nego tudi narodne noše in ženska ročna dela vseh dob so važen in prav posebno izrazit del naše folklore. Zbiranje te vrste narodnih predmetov Je zato hvalevredno, ker bo mnogo pripomoglo k raiume-ranju narodove Dsihe ter k pravemu vrednotenju našega naroda Razstava »Ženska r^>čn« d*!* v zgodovinskem razvoju« td oiktka 5«K'«?nska razstava ročnih del. m*rr*? bo im»«a znanstveno obeležje. Njen prri in tfa-mi namen je pokazati, koliko un»«tno obrtnega narod nega blag« imamo ta kj« dobimo.
Da je nalog«, ki ti jo le zadelo Splošno žensko drult^o s prtr*dlt»ljo te razstave v polni meri vredn« s-*im«i)a In vsestran ske pomoči, izpričuj«	d« »« v
muzej nudil za razstavo »vojo gostnljuh no streho in mora v te »mdcz za tisti čas izprazniti nekaj
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Odkritje Clemenceaujevega poprsja
V Saint Vincentu sur Vard so odkrili te dni popraje francoskega državnika Georgeaa
Clemenceauja, delo kiparja Villandreja
Vodja skavtov zopet v Londonu
Lord Baden-Powell ln njegova soproga ob povratku v London
Nevarni poskusi
V	okolici Amsterdama so te dni na nekem neobljudenem otočku delali poskuse- z raketo za polet v vsemirje slušatelji amsterdamske tehnike. Med eksperimentiranjem pa se je raketa razpočila in eden izmed dijakov, neki 171etni mladenič, je bil pri tem hudo poškodovan.
Policija, ki je po nesreči prišla na kraj katastrofe, je ugotovila, da m trije dijaki delali poskuse z letalskimi raketami. Hoteli so rešiti problem vzleta v svetovni prostor in so ravnali pri tem skrajno lahkomiselno. Da bi prišli vprašanjem, ki so jih zanimala, lažje v okom, so si celo zgradili nekakšno zvezdarno. Nastal pa je vihar ln jim je opazovalnico ponoči pomel s strehe na zemljo.
Pokopališče in restavracija za pse
V	Parizu imajo na nekem otočiču sredi Seine že nad trideset let pokopališče za pse. Zdaj pa je prišel neki restavrater na Elizejskih poljanah na novo misel ln Je otvoril tudi restavracijo za to vrsto štiri-nožcev. Restavracija streže psom z Juho zastonj, proti plačilu pa so na razpolago: pasji kolač, mesni narastek, repa, fižol, špinača, riž In rezanci. Takšen obed stane dva do tri franke.
Šola za fakirje
V	Kalkuti so pravkar osnovali šolo za fakirje. Poglavitni namen šole je očuvatl fakirski poklic pred popolnim propadom, katerega povzroča čedalje večja evropei-zacija Indije, šola je urejena po zapadnem vzorcu, vendar prevladuje pri pouku načelo, da se indski fakirji nikakor ne smejo produciratf pred evropskim občinstvom, ki jim je vzelo že ves nimbus ter jih bo, če pojde tako naprej, kmalu popolnoma iztrebilo.
Montaigne v Pariza
Pred pariško Sorbonno so te dni odkrili kip znanega filozofa Mantaigneja, mojstra razmišljajočih dvomljivcev
Nov uspeli pogumne letalke
Carbone in Spirito zopet doma
Pariška policija je izpustila iz zapora bandita Špirita (v sredini) In Carbone«, ker sta dokazala, da sta nedolžna pri umoru sodnika Princeja
Le talka Maryse Hilz na letališču v Toki ju
Redovi se obnavljajo
Kakor poroča »Češke Slovo,« je praška vlada naročila notranjemu ministru, naj prouči vprašanje zopetne uvedbe redov kakor so bili v navadi pred vojno. Po tem sodeč, pripravlja praški kabinet že za bližnjo prihodnost odlikovanja, ki pa se bodo podeljevala samo proti znatn> odškodnin-ki naj bi prinesla nove vire državni b'a^aj ni. Člani vlade so prepričani, da ie mnogo oseb. ki bodo prav rade plačale visoko takso, če jim bo vlada hotela podeliti kakšno odlikovanje.
Občutno vrzel
v Izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, izpolnite s čltanjem ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zvezki samo 2 Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega In zabavnega Stlva * mnogimi slikami). Uprava: LJubljana, Knafljeva ulica 5
Zakaj tudi pri nas nismo praktični?
Zmeraj prihajajo iz vseh mogočih delov sveta vesti o novih izumih. Časih se izkaže, da so res nekaj vredni, drugič pa ljudje, ki Jih uporabljajo kmalu odkrijejo, da je njihova vrednost bolj ali manj problematična. In značilno je tudi, da so navadno najprak-tičnejši in najbolj koristni tisti izumi, ki so videti najbolj malenkostni. Časih se lahko s pametno idejo pametnega človeka prihranijo človeštvu milijoni.
Dandanes beremo največkrat vesti o raznih izumih, ki pridejo v prid vojskovanju. To je po vsem razumljivo. Oboroževanje je kljub razo roži tvenim konferencam deviza sveta.
Pa so vendar 8e drugi izumi, ki so dosti bolj upoštevanja vredni.
V današnji dobi, ki ji pravijo upravičeno ali neupravičeno doba racionalizacije, imamo še nešteto problemov, ki čakajo pametnih glav, da jih razrešijo. Poskus poenostavljenja življenja, ki mu je smoter znižanje človeškega življenjskega standarda zlasti v sedanjih časih gospodarske depresije, je prinesel že dokaj pametnih idej, ki so bile splošnosti v korist. V nekaterih strokah, ki izdelujejo človeku neobhodno potrebne reči, so odkrili razne načine poenostavljenja dela, zmanjšanja količine potrebnih izdelkov in podobnega, žal pa so se pogosto teh izumov za bogato plačilo polastile razne tvornice, ki jih izrabljajo in s tem zmanjšujejo stroške svojih izdelkov, toda prodajajo jih še zmeraj po starih cenah, ali pa so jih znižali le tako malo, da jim še zmeraj ostajajo dosti večji dobički kakor prej.
Zanimalo bo, če navedemo vsaj en primer takega racionalizacij, izuma. Sicer je sam na sebi v primeri z drugimi na videz brez pomena, zlasti zaradi tega, ker ga čaka najbrž Ista usoda kakor vse podobne
_odkup po karteliranih tvornicah — toda
če bi prišel javnosti v korist, bi pomenil za konzumenta velik prihranek.
Reč je docela preprosta: Doslej je porabil krojač za obleko okoli tri metre blaga ali pa še več. Kroji, ki jih je dobival, so bili pač tako prirejeni, da z manjšo količino blaga ni mogel izhajati. Posledica tega krojenja pa je bila ta, da je ostalo precej krp, ki niso bile drugače porabne kakor morda kdaj pozneje, ko je bila obleka že obrabljena, za krpanje. Dobiček od tega je imela v glavnem tvornica, ki je blago Izdelovala, Ker krpe same pač niso nič vredne.
Nedavno pa Je neki nemški krojač odkril nov način prirezovanja blaga, kjer se poraba blaga zmanjša pri normalnem človeku na okoli 2.40 metra. Svoj izum je dal seveda patentirati in strokovnjaki so ugotovili, da po njegovem načinu izdelane obleke po elegantnosti niso prav nič zaostajale za oblekami, ki so bile napravljene iz dosti večje količine blaga. Ta patent se je med Nemci, kakor pišejo nekateri nemški strokovni listi, hitro razširil in danes je le malo krojačev, ki bi bili tako nepodjetni, da ga ne bi uporabljali.
Kolikšen je prihranek pri povprečni boljši obleki si lahko sami izračunate. Pri blagu, ki stane po 300 dinarjev meter, najmanj sto petdeset dinarjev .In prav tako obstoje tudi načrti za površnike in suknje, pri katerih je povprečen prihranek 50— 80 centimetrov.
Tako si lahko prihranimo pri obleki povprečno 20% vseh izdatkov, kar Je v sedanjih časih, ko je treba gledati na vsak dinar, obilo.
Morda se bo tudi pri nas dobil podjeten Človek in kupil ta patent
Na desno gre
Desničarski poslanec Sarret, ki Je zmagal pri ožjih poslanskih volitvah v Nantesu nad kandidatom levičarja Bergerja. Njegovo Izvolitev tolmačijo v Franciji kot dober znak za preokret javnega mišljenja na desno
Čuvajmo nas Jadran! |
Iz akvaristove torbe
O menku in drugo
Ovenčan s cvetjem je prikorakal maj v deželo. Majj e pomočnik Vesne, s katero bo dovršil vse oživljajoče delo. Vse poteka letos po volji. Vendar sta p* Vesna in maj še v skrbeh, kajti približujejo se nevarni dnevi. Prvi je Pankracij. ki pride 12. t m., potem Servacij. Bonifacij in ker ne gre nikjer brez žensk, pride 15. maja še mokra Zofija. Mraz ljubijo ti svetniki in radi prinesejo slano. Upajmo, da jim bosta Vesna
in maj kos.
Na Barju v lokah in livadah so se okrasili bregovi potokov in jarkov z neštetimi rumenimi cveti kalužnice, v vodah so pognale peclje z nežnimi belimi cveti zvezdnate grebenike in tudi vitka mečohstna perunika se bo kmalu razcvetla. Dnstavci. kačunke, streluše in vse ostale rastline pa vabijo na ženitovanje v svoje goščave vse ribice, ki so dozdaj odlagale svatbo. In prišle bodo neštete jate naših kropovcev in še nekateri drugi rodovi v plitke vode med rastline. Ribe se pa ženijo po redu- najprej največje, za njimi srednje in potem šele manjše. Krapovci. ki se bodo ženili v maiu. so ploščati koreseli v zeleni medeno svetlikajoči se obleki, plaši ji vi zelenorumeno se lesketajoči lin j ali šlajm, kakor ga še mnogi imenujejo, brkata mrena in pohra, vsi plo-ščiči, rumenorjavi modrikasto se bleščeči globoček, som in somič, oba prvoklasna brko-na, pisanka s svojim na korenih rumenimi plavuti, požrešnež klen, nespretni krap in ploščata androga s krvavordečimi plavuti Torej največ živahnosti bo v maju. V začetku junija pa se bodo pojavile ogromne jate njih mladičev.
Prvi dan maja sem krenil s kolesom preko Drenovega griča na Horjul, da pogledam v vode te kotline po menkih, za kar me je pooblastil vrl član zelene bratovščine g. Če-pon. Menek (Lota vulgaris L.) je riba, ki živi na vseh, severno od ravnika ležečih kontinentih in ni redka, za kar skrbi iki" nica, ki odlaga do milijona iker. Trup je podolgovat in valjast, rep ob straneh stisnjen. Površina je zelo sluzasta kakor pri linju. Suknjič mu je modrozelen in temno marmoriran, na trebuhu je pa umazano bel. Glava je zelo velika, sploščena in široka, gobček pa zelo velik. Ima dve hrbtni pla vuti, sprednjo krajšo, zadnjo pa zelo dolgo, a ta se ujema po dolžini s podrepno. Trebušni plavuti sta zašiljeni in m prsnih Po vseh teh znakih je menek. vsaj malo podoben kapeljnu, po načinu plavanja pa so-miču. Navadno t-*-'* 1 ° ^m dolg in tehta 1 do 2 kg, v večjih rekah pa. kakor v Dunavu, v Renu in r ruskih rekeh, so pa tudi velikani z 10 do 15 kg.
Če bi kdo ujel mladiče, ki žive na plitkem dnu, skriti pod kamni in v goščavi, in če bi jih znal ločiti, jih bo spoznal po eni daljši tipalki na podbradku: dve prav majhni sta pa nad gornjo ustnico. Torej menke sem iskal, žal pa nisem nobenega našel. Tamkajšnji paznik mi je pravil, da je videl zadnjega pred tremi leti. Tudi g. Lichten-berg na Kominu trdi isto o gornji Ljubljanici. Svoječasno jih je pa bilo mnogo, znamenje, da so zatrti ali pa izumrli.
V	Horjulščici sem namesto menkov vlo-vil pri vsakem koraku po tri kapeljne, ki so izraziti uničevalci iker. Tam, kjer je mnogo kapeljnov, se ohrani le malo zaroda. Sicer je pa menek sam tudi vnet ljubitelj kaviara. Menki se v svoji požrešnosti celo medsebojno zasledujejo. Ni torej škode, da je izginil iz omenjenih voda, zlasti iz Hor-julščice, se bodo vsaj postrvi opomogle. Samo še kapeljne bo treba sistematično goniti in loviti.
V	akvariju je majhen menek med večjimi ribami prav pohleven, samo hišico mu moramo postaviti ali lopo s stremi školj-kinimi lupinami, kjer se skrije in čaka, dokler ne zagleda deževnika ali pa nastrganega mesa. Sicer je pa ponočnjak. Svoječasno sem ujel majhne menke v Dunavu. Niso plašljivi in če uide mreži prvikrat, ga lahko izvlečeš iz blata, če paziš, kje se je zakopal. Ker drsti menek v decembru in januarju in se mladiči izležejo po preteku šestih tednov, so majhni menki v maju prav prikladni za akvarij.
Zadnjič sem opazil v Ljubljanici mične majhne ščuke tik obale, samo ostrižkov nisem mogel ujeti, ker je stanje vode v ba-jerju, kjer jih lovim, še previsoko. Ko jih vlovim, opozorim interesente.
V	muzejskih akvarijih sem opazil pred 14 dnevi, da je neki šolarček hranil ribe s kruhom. Ker od kruha nabrekne želodec zlasti majhnim ribam, ki zaradi tega tudi poginejo, naj mladina to, dasi dobronamerno krmljenje opusti. Gg. učitelje in vodnike prosim za prijazno pomoč.	O. S.
Anton Cehov:
Drama
»Pavel Vasiljič — Pave; Vasiljič — Pavel Vasiljič —, neka dama je prišla in hoče govoriti z vami,« je javil sluga. »Pričakuje vas že celo uro...!«
Pavel Vasiljič je pravkar malo za-spančkal. Ko je slišal o dami. se mu je raztegnil obraz in je dejal:
»Naj gre k vragu! Povej ji, da sem zaposlen.«
»Bila je že petkrat tu, Pavel Vasiljič. Pravi, da mora nujno govoriti z vami... Skoraj joče.«
»Hm... No, dobro, odvedi jo v delavno sobo.«
Pavel Vasiljič si je počasi oblačil suknjič, vzel v eno roko pero in v drugo — knjigo, napravil obraz, kakor da bi bil silno zaposlen, in je odšel v svojo delavno sobo. Tu ga je že čakal obisk: velika, polna dama z rdečim tolstim obrazom in z naočniki na nosu. Ko je zagledala gospodarja, je zavrtela oči in zvila roke kakor v molitvi.
»Vi se me seveda ne spominjate. Imela sem čast, da sem vas spoznala prj Hruckijih... Ime mi je Muraškina.«
»Aha... hm... Sedite! S čim morem postreči?«
»Vidite, jaz... Vi se me ne spominjate... Ime mi je Muraškina... Vidite, jaz sem velika častilka vašega talenta in zmerom čitam vaše sestavke z užitkom... Nikar ne mislite, da se vam hočem laskati, — Bog varuj! Samo resnico hočem povedati... Zmerom, zmerom čitam vaše sestavke! V neki meri tudi meni ni pisateljevanje popolnoma tuje. to se pravi, seveda... ne predrznem se, da bi se imenovala pisateljica.
toda tudi jaz sem že prilila nekoliko kapljic medu v literarne satnice. V različnih časih so izšle moje tri pripovedke za mladino, — seveda jih niste čitali... mnogo sem tudi prevedla in... in moj pokojni brat je bil sotrudnik pri nekem časopisu.
»Tako, tako... hm ... S čim morem postreči?«
»Vidite... Poznam vaš talent... in vaše nazore, Pavel Vasiljič, in bi vas rada prosila za vaše mnenje ali celo za nasvet. Porodila sem se, pardon pour f expression, z neko dramo, in predno jo pošljem cenzuri, bi rada čula vašo sodbo.«
Muraškina je pobrskala po svojih oblekah in privlekla velik, debel zvezek.
Pavel Vasiljič je ljubil samo svoje lastne pesnitve, tuje pa so, če jih je moral čitati ali celo poslušati, napravile nanj zmerom vtisk kakor njemu naravnost v obraz namerjenega topovskega ognja. Ko je zagledal zvezek, se je prestrašil in hitro dejal:
»Pustite ga tu ... prečital ga bom.«
»Pavel Vasiljič! Vem. da ste zaposleni... vsaka minuta ie za vas dragocena in tudi vem, da si želite, da bi šla zdajle k vragu, toda ... bodite tako dobri. da vam prav zdajle prečitam svojo dramo... Bodite tako prijazni!«
»Zelo me veseli, toda ne utegnem... Jaz... jaz moram prav zdajle oditi.«
»Pavel Vasiljič! Prosim, žrtvujte se! Bodite tako velikodušni! Jutri se moram peljati v Kazan in bi že danes rada slišala vaše mnenje. Darujte mi pol urice pozornosti... Ponižno vas prosim!«
»No, dobro... hočem poslušati... četrt ure.«	*
Muraškina je zavpila od veselja, si snela klobuk, sedla in začela čitati. Najprej je čitala, kako se sluga in sobarica pri pospravljanju bogatega salona pridušeno pogovarjata o gospodični Ani Sergejevni, ki je dala sezidati v vasi šolo in bolnišnico. Ko ie sluga odšel, je sobarica govorila o temi, da je znanost — luč in nevednost — mrak; potem je Muraškina spet prinesla slugo v salon in ga pustila, da je govoril dolg monolog o svojem gospodu, o generalu, ki sovraži prepričanje svoje hčere, da bi se mogla poročiti s kakim bogatim hišnikom in ki je mnenia, da je rešitev naroda v neizobraženosti. Služabnika sta se odstranila; tedaj se je prikazala sama gospodična in je sporočila občinstvu, da ni vso noč zatisnila očesa in je neprestano mislila samo na Valentina Iva-noviča, sina ubogega učitelja, ki pomaga njenemu očetu. Valentin se je učil vse znanosti, veruje pa razen v prijateljstvo tudi še v ljubezen, nima nika-kega cilja v življenju in hrepeni po smrti; zato ga mora ona rešiti. —
Pavel Vasiljič je prisluhnil in je s hrepenenjem pomislil na svojo blazino. Srdito .ie pogledal Muraškino. čutil je, kako prasketa njen glas ob njegov bobnič. ničesar ni razumel in si ie mislil:
»Vrag te je prinesel... te neumnosti moram poslušati!... Kaj le morem zato, da si napisala dramo? Ljubo nebo. tako debel zvezek! Kazen božja!«
Pavel Vasiljič je pogleda! na sliko svoje žene, kj je visela med dvema oknoma, in se je spomnil, da mu je žena naročila, naj kupi pet metrov traku, funt sira in zavitek zobnega prahu.
,— Ali nisem izgubil vzorec traku? — si je mislil pri sebi. — Kje neki sem ga
zapravil? Zdi se mi, da tiči v žepu pla-vega suknjiča... Nič vredne muhe so mi že spet popackale slike s svojimi pikicami. Služkinji moram reči, naj umije steklo. Ona čita dvanajsti prizor, torej bo vendar kmalu konec prvega dejanja. Ali je sploh mogoče imeti pri taki vročini in pri taki debelosti še kako inspiracijo? Namesto da bi pisala drame, naj bi rajše jedla mrzle juhe in spala v
kleti...' —	.
»Ali se ne zdi, da je tale monolog nekoliko predolg?« je vprašala Muraškina in dvignila pogled od rokopisa.
Pavel Vasiljič ni slišal monologa. Zmedel se je in tako dejal v svesti si krivde, kakor da ni dama, ampak on sam napisal monolog:
»Ne, nikakor ne ... Zelo zanimivo...«
Muraškina je zažarela od sreče in nadaljevala.
Med petnajstim prizorom je moral Pavel Vasiljič vzdihniti. Pri tem je dal od sebe glas, kakor pes, če hlopne po muhi. On sam se je prestrašil tega neumestnega glasu in se je potrudil zabrisati vtisk s tem. da je dal svojemu obrazu vtisk pobožne pozornosti.
Sedemnajsti prizor... Le kdaj pride konec?' — se je vprašal. — Moj Bog! Ce bo trajalo to mučenje še deset minut, začnem vpiti... To ni prestati!« ,
Dama pa je čitala hitreje in glasneje.
povzdignila je glas in rekla: »Zastor«.
Pavel Vasiljič je zadihal olajšan, hotel je vstati, toda Muraškina je hitro obrnila stran in čitala dalje...
»Drugo dejanje.«
»Pardon ...«. jo ie prekinil Pavel Vasiljič: »Koliko dejanj je v celoti?«
»Sest,« ie odgovorila Muraškina in ie
hitro nadaljevala, kakor v strahu, da bo poslušalec pobegnil.
Kakor človek, ki je obsojen na smrt in ne veruje nič več v možnost pomilostitve, ni pričakoval Pavel Vasiljič ničesar več. nič ni upal in se je samo trudil, da ne bi zaprl svojih oči in da mu ne bi z obraza izginil vtisk pozornosti. Bodočnost, ko bo dama z dramo pri kraju in bo odšla, se mu je zdela tako daleč, da ni nanjo niti pomislil.
»Tru — tuuh — tu — tu —« je odmeval v njegovih ušesih Muraškinin glas. »Tru — tuuh — tu — tu —- tu— ...« ,
,— Pozabil sem vzeti natron, — si je rekel. ,— Da, na kaj sem že mislil? Na natron... Najbrž imam želodčni katar... čudovito: Smirnovskij pije ves dan žganje in nima nikdar nobenega katarja ... Ptič je sedel na okno... Vra-bec • • •
Pavel Vasiljič je zbral vso svojo moč, da bi obdržal napete, padajoče trepalnice odprte, vzdihnil je, ne da bi odprl usta in pogledal na Muraškino.
Začela je naraščati, postajala je ogromna in se zlivala s sivim zrakom v sobi v eno; samo njena usta, ki so se neprestano odpirala, je bilo videti. —
Tru — tuuh — tu — tu — tu...--
Tru — tuuh — tu — tu — tu...
Pavel Vasiljič se je vzdignil s svojega sedeža, divje pogledal okrog sebe, besno zavpil, vzel z mize pisemski ob-teževalec in ga brez čuta spustil, da je z vso silo zagrmel Muraškini na glavo.
— Zvežite me, ubil sem jo!« je dejal slugom, ki so prihiteli čez eno minuto.
Porotniki pa so ga, potem, ko so jim na zagovornikov predlog prečitali Mu-raškinino dramo, — oprostili.
Zaključne Saze podsaveznega prvenstva
Včeraišnia nedelja je prinesla samo dve prvenstveni tekmi 7 VpraSanje prvenstva je včerajšnja neaeg	Maribor€anoV odprto med Ilirijo in železničarji
po
Z včerajšnjim terminom je podsavezno prvenstvo prešlo v zaključno fazo. Na sporedu sta bili dve tekmi: v Ljubljani so Siškarji dajali revanšo Cakovečkemu SK, v Celju pa so domačini sprejeli v goste mariborske železničarje. Ljubljanska tekma ni bila bogve kake važnosti, saj je šlo za moštvi, ki sta se namestili dokončno sredi tablice. V kolikor mariborski Rapid ne bo več sodeloval, je Hermes zaključil prvenstveno kampanjo in najbrže nima povoda, da bi se pritoževal nad uspehom, M ga Je dosegel, čakovčani so odnesli iz
Ljubljane eno točko, pravtako kot so jo jeseni doma prepustili šiškarjem. Torej se je njuna zadeva končala v prijateljskem
StMnogo važnejša je bila celjska prireditev. železničar je premočno zmagal. S tem se je povzpel na drugo mesto in je poslej vprašanje podsaveznega prvaka odprto, železničar ima preskočiti še oviro v obliki svojega lokalnega protivnika Maribora, ki mu najbrže ne bo delal prevelikih težkoč, Ilirija pa ima sprejeti še borbo z včerajšnjim hermežanskim protivnikom na svo-
Hermes in čakovečki sta si delila točke
Ljubljansko občinstvo je od Cakovčanov pričakovalo več - Hermesu
je sredina tabele zagotovljena
V nadaljevanju podsaveznega prvenstva »e je tokrat prvič pojavilo v Ljubljani mo-iitvo iz medjimurske metropole, o katerem .30 se pripovedovale vsakovrstne stvari. Predvsem velja moštvo na domačih tleh za iskoro nepremagljivo in je res šele mariborskim Železničarjem minulo nedeljo uspelo, da so v Čakovcu pobrali obe točki. Za prvi •nastop Cakovčanov je bilo torej med ljubljansko nogometno publiko še precej zanimanja, pa je zopet prišlo na šišensko ign-Sče nekaj stotin ljubiteljev nogometne igre. V sploSnem pa niso prišli na račun, ker nivo •tekme ni niti od daleč bil po tem, da bi učinkoval pozitivno v propagandnem smislu.
Hermes: čakovečki SK
1:1 (0:1)
Hermes: Oblak—Klančnik, Levry~Ferjan, Košenina, Glavič—Kos, Brodnik, Zalokar, Škrainar, Kariž.
ČSK: Žinič—Fik>, Vamplin—Vugrmec, Janič, Horvat—Behojnik, Megla, Bavčevič,
'Taka č Vass.
Začetek igre je bil prav posrečen, čeprav Je bila igra enostranska, ker Jo je dirigiral gost po svoji mili volji. Vendar je kazalo, da bo vsaj s te strani zanimiva. Pol ure smo gledali lepe in smiselne pofeze Cakovčanov, ki so v forsiranem tem p« gradilinapad za napadom, precej šablonsko sicer in taktično deloma napačno, ker so vsi igrali na Bavčeviča, kar se ni obneslo, vendar so bili ti napadi lepi na oko, razodevali so nekaj smisla za inteligentno igro. No, proti koncu prvega polčasa se je menda gostom izčrpala zaloga energij, postali so žrtev lastnega formiranega tempa in so močno popustili. Le od časa do časa so se pozneje Se znašli in prehajali v napade, večji del ostale igre so pa prebili v obrambi, ki so jo proti koncu igre še ojačili z igralci iz prve Imlje in uvedli zavlačevalno taktiko. V prvem navalu so si Čakovčani zagotovili mal naskok, ki bi ga bili lahko za sto odstotkov še povečali, da niso zastreljali enajstke, potem pa niso imeli več prilik, da bi svoj izkupiček še kaj prida pomnožili. Vse večjo pozornost so morali končno posvetiti delu v ozadju, da niso utrpeli prevelike zgube. Z neodločenim rezultatom morajo biti — zadovoljni.
O moštvu ČSK se ne da reči, da bi to bila uglajena homogena enajstorica. Imajo precej lukenj v svoji formaciji. Tako ni vratar kar nič prvorazredna moč. Branilca sta se uvedla dokaj dobro, čim bolj pa se je igra nagibala h koncu, tembolj ju je zapuščala sigurnost in hladnokrvnost. Nazadnje že nista bila prav nič steber obrambe, morali so priti še drugi na pomoč. Srednja vrsta je mnogo trpela na šibKosti srednjega krilca, ki nima pravega pregleda igre, manjka mu tudi vztrajnosti za to mesto. Mnogo boljša sta bila njegova partnerja na obeh straneh, v prvi vrsti mali Vugrinec, ki je kaj dober tehničar. Sploh pa je srednja vrsta v celoti grešila s tem, da ni držala prave povezanosti napada z obrambo: tudi dodajala je netočno. V napadu je bil najslabši mož Behojnik na desnem krilu, vodja na-
pada se tekom igre tudi ni izkazal prav
Bjsebno. Dobra pa je bila leva plat napada.
vojica Takač—Vass je bila sila prodorna in so napadi potej strani mnogokrat ustvarjali kritične situacije pred hermežanskim golom; s te strani je tudi padel gol. Dokler je moštvo igralo s polnim zaletom, je ugajal na njem predvsem start. Tudi z glavo so si lepo pomagali. So pa premalo brzi.
Hermežani niso mogli niti od daleč ponoviti -svoje nedeljske partije. Začeli so precej indolentno, pustili so se presenetiti po svežem nasprotnikovem startu in niso utegnili uvodoma preprečiti njegovih zamotanih kombinatornih potez. S tem so se spravili v podrejen položaj, ki ga niso mogli tudi v poznejši močnejši igri popraviti, ludi tedaj, ko so bili v očitni premoči, se niso mogli prav znajti, nobena poteza ni biLa solidno zgrajena, nič ni bilo videti kake smiselnosti v igri: delalo se Je vse nekam tjavendan, brez premisleka, brez preudarnosti in brez — ambicije! Ko se je protiv-nik že v prvem polčasu strošil, so imeli dovolj prilike in časa, da bi mu j o bili zagodli, pa so pustili priložnost, aa Je šla mimo, ne da bi se z njo okoristili. Ugodnega vtisa s tekme minule nedelje moštvo ni okrepilo.
Na dveh mestih sta igrala druga igralca. Skrajnar v napadu ni bil ne slab ne dober Mokorelov namestnik, pač pa je bi\ Glavič več kot slab nadomestek za najboljšega nedeljskega hermežanskega halfa Cebohina. Imel je sicer opravka z Behojnikom, in bila sta si — enakovredna protivnika. Močno je po svojem neučinku razočaral napad v celoti. ker ni bilo v vsem kvintetu izrazito pozitivne točke. Zdelo se je kot pravo čudo, da je temu napadu uspel egalizirajoci zgoditek, saj je res padel iz zelo nerodnega položaja. Na obrambi je dolgo slonelo veliko delo, opravila ga je z veliko muko m z velikimi napori. Lewy se razvija v dobrega branilca; Klančnik je že moral napeti vse sile, da je bil kos izborno razpoloženemu levemu delu protivnikovega napada. O Košenini je treba poudariti, da ga v prvem polčasu ni bilo mnogo videti, imel je mnogo nesrečnega posla z napadalnim triom. Sele ko je krepkeje začel startati. se mu je posrečilo razdreti nasnrotnikovo kombinacijo, v drugi polovici je zopet dirigiral igTO v svojem stilu, le da ni našel pravega razumevanja v svoji okolici, Ferjan je igral solidno vso igro.
Prve šanse so si ustvarili gostje, toda do uspeha so prišli šele v 11. min. po izredno lepi kombinaciji na levi strani napada, ki jo je Bavčevič zaključil z ostro bombo. Medtem je Filo že zastreljal enajstko. Hermes je prišel do izraza šele koncem polčasa, izdelal si je par vprav lepih šans, toda ostalo je samo pri šansah. — Druga polovica igre je potekla v znamenju precejšnje premoči domačega moštva. Iz zelo kompliciranega položaja se je Brodniku v 23. min. posrečilo izenačiti, drugih nesreč do konca igre ni bilo.
Sodil je g. Deržaj v splošno zadovoljstvo. Hermes rez. : Primorje jun. 6:0 (3:0)
V predtekmi najmlajša garda črno-belih ni uspela proti krepkejše razviti hermežan-ski enajstorici. Sodil je to igro g. Strah.
Lepa zmaga železničarjev v Celju
Železničarji so se nevarno približali Iliriji — Celje je od zadnje tekme
precej popustilo
Celje, 6. maja. Danes ee je vršila v Celju podsavezna
{prvenstvena tekma med domačim SK Ce-jem in mariborskimi Železničarji. Tekma je bila važna zlasti za Mariborčane, ki se poleg Ilirije potegujejo za naslov podsaveznega prvaka.
Železničar : Celje 5:2 (3:1)
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Železničar: Mahajnc—Frangeš I., Frangeš
II,—Ronjak, Frangeš III. Škof—Lešnik,, Pe-zdiček, Eferl, Pavlin, Habiht.
SK. Celje: Plcteršek— Konrivšek. Miku?— Volkar, Marič, Presinger Riko—Gobec, Tri-funovič, Presinger Mirko, Zupane, Ahtig.
Tekma je bila zanimiva in napeta, tipična borba za točke, vendar pa v splošnem fair. Železničarji so dobro vigrana enajstorica, ki je igrala požrtvovalno. Odlikovala se je zlasti napadalna vrsta, ki je s hitrimi kombinacijami na terenu prevladovala.
Celjani so popustili, zlasti ožja obramba, kar je nasprotni napad spretno izkoristil. Celjani so predvedli visoko igro z visokimi pasi. Zato je nasprotna obramba z lahkoto odbijala njihove napade. Glavno krivdo na porazu nosi krilska vrsta, ki je igrala preveč defenzivno. V 23. min. drugega polčasa je sodnik zaradi nesportne geste izključil srednjega krilca Železničarjev.
Celje je doseglo vodstvo v 15. min. po Gobcu, v 23. min. pa je izenačil Pavlin. V 39. min. so prevzeli vodstvo Železničarji po Pavlinu. V 40. min. je Pezdiček zabil tretji gol za Mariborčane. V drugem polčasu je zvišal Pavlin na 4 : 1, v 17. min. je zabil Marič drugi gol za Celje, a v 18. min. je Pezdiček postavil končni rezultat.
Sodil je g. Jordan v splošnem dobro. Publike je bilo okoli 400, med njimi nad 100 Mariborčanov.
V predtekmi je rezerva Železničarjev zmagala nad rezervo Celja s 4:0 (0:0).
Pri dopoldanski prijateljski tekmi so celjski stavci zmagali nad celjskimi strojniki s 3 : 0 (2 : 0).
Italijanski nogometaši v Zagrebu
Z veliko srečo je moštvo FC Roma premagalo reprezentanco Zagreba, ki pa je bila v drugi polovici v veliki premoči.
Zagreb, 6. maja.
Po dolgem presledku je danes v Zagrebu nastopilo zopet italijansko nogometno moštvo, in sicer FC Roma. Za ta nastop je vladalo v Zagrebu izredno veliko zanimanje ter se je zbralo na igrišču Concordie gotovo 10.000 oseb. V spremstvu predsednika SSS dr. Stevana Hadžija in mestnega senatorja Sariča je prišel na igrišče in pri-
jem igrišču. Distanca med obema tekmecema se s tema srečanjima najbrže ne bo zmanjšala, tako da se bo bila odločilna bitka po vsej priliki med Ilirijo ln železničarjem v Ljubljani.
Situacija je jasna iz naslednje tablice:
Ilirija železničar CSK Hermes Celje Rapid Maribor
9 8 10 11 11 4 9
6 6 4
8 2 2 1
2 0 4
4 2 1 1
34:18
32:16
27:24
19:33
22:32
11:7
19:34
14 12 12 10 6 5 S
dalcev sprejeti s prisrčnimi ovacijaml. Po oficielnem pozdravu so Rimljani izročili našim igračem zastavico, za katero »o se Zagrebčani revanžirali t albumom mesta Zagreba, nakar se je pričela igra.
FC Roma: reprezentanca Zagreba 2:1 (1:1)
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Roma: Masetti (Zucca)—<3odaldi, Bodini —Frisoni. Stagnaro. Hus«*»—Constantino, Scopelli, Tomasi (Banchera), Scaramelli,
Eusebio.
Zagreb: Bratulič—Beloševič. Rajkovič— Hogl, Gayer, Jazbec—Sipoš. Medarič, Kodrnja, Petrak, Kokotovič.
Igra se je začela z napadom Z., kateremu pa je kmalu sledil hiter napad Italijanov. V 3. min. je Kodrnja pred golom, ostro strelja, toda Masetti zelo lepo in sigurno obrani. Igra se hitro razvija, a Zagrebčanom manjka tempo. V 11. min. uspe srednjemu napadalcu Italijanov Tomasiju zabiti prvi gol za Italijane. Prav za prav so Italijani šele v 25. min. pokazali lepo kombinacijo, zlasti na levi strani napada, torej na oni strani, ki je bila pri Zagrebčanih slaba. V 28. min. so se Zagrebčani nevarno približali italijanskemu golu. Petrak strelja bombo, toda v prečnico. V igri so Italijani boljši od Zagrebčanov. Desna stran zagrebškega na-
pada Je boljfa !n bo!) nevarna. V 35. nrfn-napad Petrak* proti golu, toda italijanski golman mu smelo odvzame žogo z noge. Italijani igrajo mirno, »o tehnično zelo dobri ter dribljajo odlično in hitro. V 38. min. imajo gostje krasno priliko, toda srednji napadalec strelja po nepotrebnem zelo ostro ter zgreši. Igra se bolj na strani Zagrebčanov, ki igrajo precej slabo. Napad daje preveč žog Kokotoviču, ki p« ni na svojem mestu. Sele v 43. min. se odtrga Medarič, odvzame žogo italijanskemu branilcu, preide drugega branilca ter postavi rezultat
prvega polčasa 1:1.
V drugem polčasu so naši mnogo boljši. Igrajo nizko prizemno igro. V 9. min. strelja Gayer zelo lepo prosti strel z daljave 50 m, toda golman Zucca, ki je stopil na mesto Masettija, odlično brani. V 15. min. korner za goste, ki ga reši Gayer, nato korner za Zagrebčane, katerega pa Je Zucca napravil neškodljivega. Italijani se zelo lepo branijo. Kodrnja forsira levo krilo. Od 23. min. naprej so Zagrebčani trajno v napadu. Igrajo zelo lepo in vsak trenutek se pričakuje gol za Zagrebčane. Sledijo ostri streli Petraka, Medariča ta tudi Kodrnje, toda obramba Italijanov je čvrsta. Zagrebčani so mnogo boljši od Italijanov, ki so popustili v startu ta v energiji ter igrajo popolnoma podrejeno vlogo. Občinstvo je zadovoljno z igro domačih, toda mnogoštevilni napadi niso prinesli zmagonosnega zgodi tka.
Reprezentanca Zagreba je bila v tem delu igre stalno v premoči ter bi bila gotovo zaslužila zmago. Pet minut pred končen prodre desno krilo Italijanov, odda srednjemu napadalcu Bancheri, ki je v drugem polčasu stopil namesto Tomasi ja ter zabije mimo presenečenega Bratuliča v mrežo. S tem Je igra odločena z neza-šluženo zmago Rimljanov, ki v drugi polovici nikakor niso bili enakovredni nasprotniki Zagrebčanom .
Sodil je g. Beranek z Dunaja.
BSK: Jugoslavija 6:0 (4:0)
Beograd, 6. maja.
V okviru »neoficielnega državnega prvenstva« se je danes vršil na igrišču Jugoslavije beograjski derby med BSK ta Jugoslavijo, pri katerem je BSK slavil visoko zmago s 6:0.
Jugoslavija Je nastopila s štirimi rezervami za Spasiča, Sekuliča, Lojančiča ta Miloševiča, pa tudi BSK je Igral z dvema rezervama. Jugoslavija je igrala zelo slabo. BSK je predvedel živahno igro do prvih treh golov, kasneje pa Je igra postala mlačna in nezanimiva. Gole za BSK so dali: Moša 3, Zivkovič 2, Surdonja 1.
Sodil je g. Pejič. Publike okoli 6000.
rUBce Igralca, da jih pripravi sa Matejo
borbo. Pri tem težkem delu mu bo pomagal ie nekdanji vimbledonski zmagovalec
Vines, ki je zdaj tudi že popoln profesi-onal. Amerika si obeta, da bo letos morda le lahko stegnila roko po slavni lovoriki, ki jo zdaj hrani Francija.
22. krožna votoja po Italiji obsega 3615 km dolgo progo v 17 etapah. Glavni zmagovalec bo prejel okoli 20.000 lir nagrade; razen nagrad za najboljše pa so razpisane še poeebne nagrade za najboljšega gorskega vozača, za najboljšega inozemca ta še druge. Proga vodi tudi mimo Trsta, kjer bodo dirkači prenočili predzadnji večer pred ciljem, ki bo 10. junija v Milanu. Letos je baje prijavljenih zelo mnogo inozem-cev.
Drugi lahkoatletski miting Primorja
Na včerajšnji propagandni prireditvi Primorja so se odlikovali zlasti
juniorji
Da preizkusi svoje lahkoatlete pred drž. | V naslednjem rezultati: prvenstvom, ki se bo vršilo 26. ta 27. ma- Tek 100 m senlorji: 1. Cerar 11.9, 2. Stok ja v Zagrebu, je ASK Primorje včeraj pri- I 12.5, 3. Košir 13.2
redilo že svoj drugi lahkoatletski miting. V soboto popoldne je naliv onemogočil prireditev, v nedeljo dopoldne pa — sodniški zbor. Od določenih saveznih sodnikov je bil na igrišču samo eden, kateremu se je pozneje pridružil še eden, ki pa ni bil določen. že dopoldne je bilo na igrišču mnogo atletov, od katerih pa jih je popoldne precej izostalo v prepričanju, da tudi popoldne ne bo na terenu dovolj sodnikov. In res sta prišla na igrišče samo dva savezna sodnika, od kaerih je bil zopet en — prostovoljec. Prireditev pa so iz prijaznosti omogočili pomožni sodniki, na čelu jim vedno pripravljeni in točni g. Gorjanc.
že na zadnjem mitingu smo opazili, da se je program razvijal zelo počasi, ta to zaradi komodnosti atletov, danes pa moramo grajati nedisciplino saveznih sodnikov, ki so prireditev skoraj onemogočili. Od 25 saveznih sodnikov, ki jih imamo v Ljubljani, smo videli na včerajšnji prireditvi samo dva. Tako ne more iti naprej. Tako se gotovo ne vrši propaganda za lahkoatletski šport.
Na prireditvi so nastopili zopet samo atleti Primorja. TekaliSče in skakalnica, ki sta v popravilu, sta v veliki meri vplivala na rezultate. Tudi močan protiveter je zlasti na 100 in 200 m vplival na tekače. Vendar pa je večina doseženih rezultatov zadovoljiva.
Tek 100 m juniorji: 1. Malnarift 12.2, 2. Tršar 11.91, 3. Jaklič 11.30, 4. Raič 11.08. zultata zmagovalcev dobra.
Met krogle: 1. Skoberne 11.20, 2. Perpar 11.19, 3. Stok 10.11.
Od zadnje prireditve viden napredek Skoberneta, ki je s prestopom sunil kroglo 11.37.
Troskok juniorji: 1. Malnarič 12.19, 2. Tršar 11.91, 8. Jaklič 11.30, 4. Raaič 11.08. Odlični rezultati talentiranih juniorjev začetkom sezone.
Troskok senlorji: 1. Perpar 12.48, I. Ln-schan 10.89.
Tek 200 m Juniorji: 1. Malnarič 25.8, 2. Jaklič 26.4, 3. Jež 27.1.
Tek 200 m senlorji: 1. »tok 25, 2. Perpar 25.1, 3. Krevs 25.8.
Met diska: 1. Skoberne 80.28, 2. Lu-schan 28, 3. Stok 27.20.
Tek 800 m: 1. Ošabnik 2.14, 2. Gombač 2:14.4, 3. Srakar Ivan 2:16, 4. Ogrta 2:19.8.
Tek 1500 m: 1. Krevs 4:22.9, 2. Srakar 4:30.4, 3. Svetina 4:59.8. Dober Krevsov rezultat na slabem terenu in brez konkurence.
Skok v daljavo juniorji: 1. Malnarič 5.87, 2. Tršar 5.44, 3. Jaklič 5.07, 4. Kulakov 5.05. Med juniorji se vidno odlikujeta Malnarič ta Tršar.
sostvoval tekmi tudi minister za telesno vzgojo naroda dr. Angjelinovič. Funkcionarji FC Roma so prisostvovali tekmi v loži ZNP.
Ko so prišli Italijani na igriSce, jih je občinstvo pozdravilo s ploskanjem. Italijani so elastični in elegantni igrači. Na vse strani igrišča so pozdravili občinstvo z rimskim pozdravom. Zagrebški igrači so bili od gle-
Ostale nogometne tekme
LJubljana: Slovan:Jadran 1:0 (0:0). Prvenstvena tekma. Neodločen rezultat bi bil bolj odgovarjal poteku igre. Jadran je zastreljal dve enajstmetrovki.
Dunaj; v soboto: Wacker:FAC 1:1 (1:0), TC Wien:WlAC 2:2 (1:0), v nedeljo: Vienna :Libertas 4:1 (3:0), Rapid:Austria 2:2 (1:1), Admira:Donau 3:3 (2:1), Hakoah: Sportklub 2:2 (1:2).
Praga: Sparta:Viktorija Žižkov 2:0, Slavija: Viktorija Plzen 1:0, Čechie Karlin: Nachod 2:0, 2idenice:Terlitzer FC 3:2.
Budimpešta: Ferencvaros : Bocskajr 2:1, Hungaria:II'I. okraj 6:2, Kispest:Attila 2:0, Ujpest:Somogy 8:2.
Po svetu
Zadnji kongres mednarodne lahkoatlet-ske zveze je bil 1. 1932. v Los Angelesu ta zato se Je od tedaj nabrala že dolga vrsta novih svetovnih rekordov, ki jih bo moral verificirati prihodnji kongres v dnevih 1. in 2. septembra v Stockholmu. Med drugimi čakajo na najvišje priznanje naslednji odlični rezultati: na 100 m Metcalfe (Am.) 10.3; na 200 m istega čas 20.6; na 1500 m Beccali (It.) 3:49; na 3000 m Kusoczinski (Polj.) 8:18.8; na 110 m z zaprekami Be-ard Keller ta Morris (Am.) 14.4; na 500 y z zaprekami Eastman (Am.) 1:09.2; na 1000 y Beccali (It.) 2:10; na tri četrt milje Ladoumegue (Franc.) 3:06; na miljo Lovelock (Novi Zeland) 4:07.6; na 4 milje Iso-Hollo (Fin.) 19:01; v skoku v višino Marty (Am.) 2.04 m; v skoku ob palici Graber (Am.) 4.37 m; v metu krogle Sex-ton (Am.) 16.06 ta Douda (CSR) 16.20 m; v metu kopja J&rvtaen (Fin.) 74.28 in 76.10 m.
★
V znamenju oživljenja odnošajev med Poljsko in Nemčijo bo poljski odbor za športne prireditve v Berlinu organiziral dne 15. julija v Varšavi meddržavno tekmo v ženski atletiki. Spored obsega tekme v 9 disciplinah, ta sicer teke na 100 m, 200
m, 80 m z zaprekami, štafete (60, 75, 100, 200 m), skoke v višino in daljino ter disk, kroglo in kopje. Vsaka reprezentanca bo nastopila z 12 atletinjami. Poljakinje so že 1. 1930. v Pragi zasedle drugo mesto na svetovnih ženskih igrah in bodo letos v Londonu gotovo igrale že pomembnejšo vlogo.
*
S kroglo se je Se letos postavil ■ novo rekordno znamko 16.30 Američan Jack Torrance. Oficielni rekord brani Čeh Douda s 16.05 m, toda prijavljen je tudi že njegov poznejši 15 cm daljši met. Sicer pa je pred kratkim Američan Lyman vrgel kroglo kar na 16.48 m; tudi ta znamka je že prijavljena za verifikacijo. +
Svetovni rekordni čas v maratonu imajo tudi Američani. Letos marca se Je vršilo ameriško prvenstvo, na katerem je zmagal domačin Steiner s časom 2:23:05 in s tem za 8 minut prekosil olimpijski rekord Argentinca Zabale, ki Je na zadnji olimpiadi tekel 2:31:36. Tudi de Bruyn, ki se je plasiral kot drugi, ima krasen čas 2:23:40.
Američan Peter Fiok (menda nemškega porekla) je nedavno dosegel na 100 m prosto senzacionalni čas 56.8 ter s tem za 6 desetink sekunde izboljšal 5 let neporu-šeni rekord rojaka WeissmlHlerja. Prav za prav je čudno, do kam segajo meje človeških sposobnosti? Zdaj pa zdaj se pač pojavljajo talenti, ki postavijo vsa ugibanja strokovnjakov na glavo.
Ameriški prvak Jack Medica je doma v Seattleu skušal vreči lanski rekord Japonca Shoza Maktaa na 400 m prosto (4.46.4). Medica se je najprej lotil razdalje 400 y, spravil tamkaj na 4:46.8, nato pa poskusil srečo v metrih in izboljšal fenomenalni
čas Maktaa za 3.2 sekunde na 4:43.2. *
Veliki Tilden je bil teniški Igralec, ki je sedemkrat zaporedoma pomagal Ameriki do zmage v tekmah za Davisov pokal in Tilden bo zdaj po dolgem odmoru in prestopu med profesionale spet prevzel ame-
SK Ilirija T Celovcu. V četrtek 10. t. m. gostuje prvo moštvo SK Ilirije v Celovcu proti tamošnjemu klubu Austria.
Interni izbirni miting SK Ilirije. SK Ilirija priredi danes ob 18. na svojem igrišču interni izbirni miting v skokih ta metih. Nastop je obvezen za vse aktivne člane atletske sekcije, ki trenirajo te discipline, vabljeni pa so tudi člani vseh ostalih klubovih sekcij, zlasti pa starejši atleti, ki so se že nameravali posloviti od lahke atletike. K mitingu so vabljeni dalje Polak, Pipenba-cher, Osterman, šporn, Stepišnik Mirko, major Jane, Baltesar, Habič, Polajnar.
Umik plavalnih treningov v zimskem kopališču Ilirije. Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah se vršijo vaje po naslednjem redu: od 15. do 18. plavanje za tekmovalce ta naraščaj, od 18.30 do 19.30 skoki, od 20.15 do 21.15 javen plavalni tečaj. Današ-nj urnik je zaradi koncerta akademskega pevskega zbora izpremenjen v toliko, da imajo plavači trening le do 17.30, za njimi skakači do 18.30 ta tečaj za odrasle do 19.30.
Druga zmaga Pirca
Budimpešta, 6. maja. p. V budimpeštan-skem šahovskem turnirju je Vasja Pire dosegel že svojo drugo zmago. Porazil je Madžara Sterka in je na ta način na čelu tekmovalcev. Drugi jugoslovenski igrač dr. Mšlan Vidmar igre s Stalbergom še ni končal, stoji pa mnogo bolje in se zdi, da bo igro dobil.
Jurjevanje v Beli Krajini
Kljub mojemu pisanju in drugačni propagandi je danes Bela Krajina veliki večini onih, ki pravijo, da so Ljubljančani, pa tudi njihovim bližnjim in daljnim sosedom še vedno le toliko znana kakor Brazilija ali pa otočje Honolulu. Nekateri vedo le toliko, da je v Beli Krajini vse belo, menda še sam sneg. Pa je žalostna resnica, da Bela Krajina ne zasluži več tako lepega pridevka, saj niti ob nedeljah pri maši niso niti ženska krila več iz domačega belega platna, kaj šele moške hlače in jopiči! Danes Belokrajinci prav tako nosijo »fabriko« na sebi kakor ostali Kranjci. Še je nekaj častnih izjem, toda — res samo nekaj! Svoj pridevek bo moral ta skrajni, idilični kotiček naše banovine oddati preko Kolpe, tja na Hrvatsko, kjer je res še vse belo oblečeno, zlasti še ženski svet
Ostalo pa Je t Bedi Krajini vendarle 6e nekaj, kar drugod pri nas vedno bolj peša; narodni običaji. Nikjer na svetu ne pišejo tako lepih pisanic kakor v Adlešičih in tam okoli. Tudi Zelenega Jurija malokje tako obrajtajo kakor Belokrajinci. Sicer pa to ni preveč čudno, kajti če j»ozabi na Belokra-jince ves svet in sam Bog Oče, ki vselej vse druge napoji z nebeško vodo, Belokrajince pa pana z večno sušo — naj se zgodi vse to, Jurij Zeleni pa ostane Beli zemliici vedno zvest in jo od vse slovenske zemlje obišče prvo! Zato pa tudi hvaležni Belokraiinci ne pozabijo nanj in ga vsako leto sprejmejo z vsemi častmi.
Na predvečer njegovega godu ga dečad ln fantje vodijo po vasi. Navadno hodita po dva skupaj. Oni, ki je Jurij, ima preko glave poveznjen velik koš. ki mu pokrije ves život in je ves v zelenju in cvetju. Tudi kolikor Jurija gleda izpod koša, je vse ovito v zelenje. Spremljevalec vodi takega Zelenega Juriia od hiše do hiše. Oborožen ie z veliko košaro, kamor spravlja darove za Zelenega Jurija. Glavno njegovo orožje pa je tul (neka piščalka), v katerega poje, prav za prav tuli na pragu vsake hiše tole pesmico:
Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel Zeleni Jurij; donesel je donesel pedenj dugo travico, laket dugo mladico! Dajte mu jajec, da ga ne bo zaiec, dajte mu dinar, da ga ne bo mlinar, dajte mu mesa. da bo šel v nebesa, daite mu pogače, da mu noge poskače, dajte mu pleče, da bo k letu veče. dajte mu groš, da bo k letu iošl Težko nam je stati pred vašimi vrati, haj, haj, mlada gospa — bo li kaj?!
..'a kakor je sedaj kriza povsod, v Beli Krajini pa Je posebej, tako se mora Zeleni Jurij že neka i teh piškavih let »troštati« a samimi jajci. Kje dobiti dinar, čeprav ga bo brez njega mlinar?! Tudi pleče se mu odreče, ni mesa in ni pogače, tako da Jurij slabo skače in ta križeva leta sploh ne more v nebesa. Kakor je Juriju težko stati pred vrati. vendar časih niti jajca ne dobi. čeprav so v teh časih kar po štiri za dinar. No, pa jajec se Jurij počasi vendarle naleze ra preden je utrujen, ima njegov spremljevalec najmanj 50 jajec v košari. Toda dinar, dinar? Tega ne premore deset Zelenih Jurijev skupai! Kajti je dinar v teh časih najsvetejša stvar v deželi in ne izpusti ga, kdor ga drži, pa če pride ponj sam sveti Jurij ia nebes! Ko bi le nekateri, ki imajo na od-met onih pisanih »jurjev«, ki se pišejo z malo, hoteli nekaj teh »jurčkov« raztreščiti v dinarje, pa bi bilo vsem belokrajinskim Zelenim Jurijem zadoščeno. Pa mora menda že biti tako, da je nekje kup ali cela gora. drugje pa dolina, če ne celo luknja...
Ali so Belokrajinci vseeno še dokaj do-brovoljni, saj imajo »merak« vinskih goric, iz katerih črpajo zdravje in dobro voljo. Sicer pa, če ne verjamete, pridite pogledat! Zdaj je nailepši čas.	Viktor Pleveli
DAME IN GOSPODJE,
ki zahajate v brivske in česalne salone, skrajšajte si čakanje s čita-nlem llustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki jo dobite v vsakem boljšem salonu.
TEDEN DNI FILMA
»Dvorec na Jugu"
V Ljubljani bomo imeli ▼ kratkem pri-Hko gledati film z vsebino, polno veselih zapletkov, kakršni nas najprijetneje zabavajo. V glavnih vlogah nastopata Liane Haidova in Victor de Kowa, a glasbene točke je za ta film skomponira! Franz Gro" the. Vsebina »Dvorca na jugu« je v kratkih obrisih nastopna:
V Dalanacijo k snemanju pomorskega pribora! Filmski zvezdniki in zvezdnice so veseli, da se vsaj za nekaj časa otresejo mesta. Snemal se bo prizor, kako mornarji preganjajo vohunko. Vodja ekspedicije si je izposodil mornarje vojne mornarice. To
Ereganjanje mora prekiniti nastop princa, i se zavzema za vohunko in jo reši. Ker pa so vsi statisti ostali doma, so za malo vlogo princa vzeli nekega nešolanega ne-»pretneža, ki v najbolj napetem trenutku prizora štrbunkne v morje, si zmoči svojo
lepo oficirsko uniformo m pokvari ve« prizor.
Kaj zdaj? Poveljnik ladje, princ MiTano, ki je bil dovolil, da so mornarji nastopili v filmu, se je popeljal z motornim čolnom gledat snemanje prizora. Režiser, ki je iskal novega statiste, je zapazil tega elegantnega oficirja te, ker ga je imel za statiste, mu je ponudil vlogo princa rešitelja. Ta je vlogo sprejel in jo odigral teko naravno m spretno, da je režiser ves navdušen in da mu je prerokoval veliko kariero. Filmska zvezdnica, elegantna te koketna, se zanima za tega »statiste« in prične z njim po malem koketirati. Obljublja mu celo, (k bo v bodoče nastopala samo z njim kot partnerjem.
Ko »e je snemanje končalo, se vsi pripravijo za povratek domov. Zvezdnica pokliče v svoj avto onega statista in med potjo se ustavijo v neki vasi. V vaški gostilni zahtevajo jed, ki je zlasti všeč režiserju. Da bi pa bik ied bolje pripravljena, je i .nti režiser predstavil svojega »statista« gostilničar; ju za princa. Vse se je vznemirilo. Vašcani prirede svečan sprejem z govori, godbo in pevskim nastopom. Vaški župan je celo zaprosil princa, da se je vpisal v vaško ztato knjigo. Princ statist odlično igra svojo vlogo.
Neki baron, ki ima svoj dvorec v Hižmi vasi, povabi vso družbo k sebi v goste. Na-stopi tudi vsa aristokracija, da se pokloni princu. Režiser igra prinčevega sobarja, a filmska zvezdnica pTinčevo ljubico. Baronova hčerka in princ statist se zaljubita, a ljubosumna zvezdnica odkrije baronici, da je ta princ prav za prav statist in da so vsi njegovi spremljevalci po vrsti igralci. Nastane velik škandal. Vaščani ogorčeni zaprejo vso druščino, da jo spravijo pred sodišče. Naposled jo na posredovanje zaljubljene baronice izpuste na prostost Guverner province se žeb opravičiti princu poveljniku križarke radi tega, ker »e je drznil igralec statist poslužiti njegovega ime-
na, p« se je napotil m krtžarko. Z njim je odšla tudi baronica, da bi tudi ona s svojo besedo vplivak na princ«, da ne bi bil prestrog proti statistu pustolovcu, ki ga je kljub vsemu ljubik. Kakšno začudenje, kakšno veselje, ko je videk. da ste pmvi princ Mirano in statist ena in iste oseba
Filmski zvezdnici je bilo žal, ker j« izgubila takega partnerja. P« "e i« vendarle hitro potolaži k. Sledijo vesele ur«, svečanosti in — svatba.
Filmani romani
Ljubitelji knjig niso vselej ljubitelji filmov in narobe. Ce filmajo torej znane romane, privlečejo teki filmi razen velikega števik tistih, ki si jih ogledajo zaradi istoimenske knjige, tudi obilo tekih ljudi, ki gredo film gledat zaradi filma samega te šele pozneje vzamejo knjigo v roke.
Sylvia Sidney, ki igra glavno vlogo v filmu »Jennie Gerhardt«
Prav pogosto pa beremo o pisateljih, ki se upirajo filmanju svojih del. Toda dosti-
Od ponedeljka
d® ponedeljka
Te dni so fantje, kakor vsako leto ob tem času, odhajali k vojakom. Stara pesem, približno tako stara menda kakor vojaški stan- s črnim kovčegom čez ramo, s šopkom za klobukom, s hripavim vriskom v grlu, na jeziku pa s staro rekrutsko koraj-žo: »Aufbiks, ajnrikamo!« Tako so prihajali fantje v kasarne. Ne, ne čisto tako. T.' stara vojaška beseda, v katero so v avstrijskih časih stiskali rekrutje ves svoj pogum in strah, ta »ajnrikamo« je do danes že skoraj izumrl. Pa kakor se tako pogosto godi: beseda je umrla, duh pa je ostal. Ne moremo si pri nas predstavljati rekruta brez vina ni ceste, ki bi mimo krčme držala do vojašnic. Vojaška poziv-nica velja tako rekoč še pred policijo kot legitimacija, ki človeku daje pravico do glasnejšega nastopa.
Odkod neki je v resnici ta naš mili, stari ljudski običaj? Gotovo ste že opazili, da naši rekrutje ne pijo niti iz žalosti niti iz veselja. Iz veselja gotovo ne — saj je naša narodna pesem najbolj iskrena tam, kjer piavi o slovenskem fantu:
. . . sem puško zagledov, sem jokat za-6er. Iz žalosti pa tudi ne, saj človek, ki pije iz žalosti, nikdar ne vriska takole po ulicah. To popivanje naših rekrutov je menda samo prazen ceremonijel, ki se je ohranil iz tistih časov, ko so vojne trajale po trideset let in da je vsak odhod k vojakom v resnici pomenil bridko slovo za
neznanski čas.
Res je, da tudi ta naš stari običaj po-malem izumira toda fantje, ki prihajajo mirni, resni, trezni v kasarno, so še zmerom bele vrane med drugimi. Treba bi bilo kako pospešiti ta proces. Pa ne tako, kakor menijo naše dobre dame, ki imajo sa vsako reč precej rešitev pri roki in ki predlagajo, naj oblastvo ob dnevih vpoklica
krčme kratkomalo zapre. »Ce so pri volitvah krčme lahko zaprte, zakaj jih ne bi zaprli še, kadar gredo fantje k vojakom«, takšen je njihov argument. Ne, ljudje naj 1 prosto volijo med vinom ln vodo, naj le vriskajo, če hočejo.
Malo dobre, razumne vzgoje pa bi vendar lahko pomalem odpravilo nespametno razvado, ki se vsako leto ponavlja pred pragom vojašnic.
Ni bolj moderne in bolj Imenitne vede na svetu, kakor je statistika. Vse, kar se zgodi in kar izostane, zna zajeti v svoje tesne predale, vse triumfe in vse katastrofe, ki jih doživijo ljudje, zna povedati z eno samo drobceno številko. Statistika je brez dvoma tista ki ima izmed vseh učenost) najslavnejšo, največjo bodočnost pred seboj Ves duhovni razvoj sveta gre samo za tem, da najde za svojo skrivnodt preprost
aritmetični izraz.
In boste videli 1 Kadar bo svet doživel svoj poslednji polom, kadar bodo izginili s površja zemlje homo sapiens, zver m drevo bo za človekom ostala ena sama sled: 'gigantska ničla poslednja suma vseh njegovih številk, ki se bo iz njegovega poslednjega spoznanja izkolobarila od zemlje do neba. Ne, svetu ne bo prizadejala konca kakšna vis maior iz vsemira razdejal ga bo njegov lastni brezkrvni, brezdušni aritmetični račun.
Statistika je n. pr. ugotovila da je bil med 2500 trboveljskimi rudarji, ki so zadnjega aprila prejeli mezdo za prvo polovico meseca en sam, čigar zaslužek je dosegel cel tisočak. Ce vzamemo povprek, je vsak trboveljski rudar zaslužil v tem času po 200 Din.
In 2500 rudarjev ae pravi 2500 družin, toliko žen, približno trikrat toliko otrok.
Nov val fašističnega nasilja
jeta tudi posebna resolucija, v kateri zahtevajo od vlade, naj s svojimi finančnimi odredbami zares sanira in obnovi gospodarsko sposobnost malih posestnikov, ni kakor pa naj jih ne izroča na milost in nemilost denarnim zavodom, da jih uničijo in iz samostojnih posestnikov napravijo kolone.
Represalije proti trgovcem
Fašistične politične organizacije, ki so po odredbi generalnega tajnika Staraceja prevzele nadzorstvo nad kampanjo za znižanje cen, ki jo je sprožil režim povodom znižanja plač, a je ostala doslej brez vsakega uspeha, so pričele izvajati pravi teror nad malimi trgovci in obrtniki, ki brez škode za svoja podjetja nikakor niso mogli sprejeti njihovih zahtev. V posameznih pokrajinah so se na pobudo fašističnih organizacij ustanovile posebne nadzorstvene komisije pod vodstvom prefektov, ki sedaj strogo kaznujejo vsakega trgovca, ki ga fašistični de-nuncijanti prijavijo, češ da ni znižal cen svojemu blagu. Mestoma se teki trgovci m obrtniki, če se s kakimi posebnimi prispevki za stranko zadostno ne prikupijo krajevnim fašističnim voditeljem, kaznujejo z ▼i®0*i-mi denarnimi globami ali pa celo z večdnevno zaporo njihovih trgovin ta delav-ni c
Tako »o samo v preteklem tednu zaprli
3 trgovine v Gorici, 8 trgovin v Trstu in več lokalov tudi v Puli, na Reki ta drugod. Na denarne globe pa je bilo obsojenih 10 trgovcev v Gorici, okrog 20 v Trstu, več trgovcev pa tudi na deželi.
Kampanja za znižanje cen pa je dobila tudi že svoje politično obeležje. Lokalni fašistični organi so pričeli posebno strogo nadzorovati slovenske trgovce in gostilničarje, ki si često ne morejo pomagati, ker še vedno niso bile izdane vse podrobne odredbe glede cenikov, katere morajo ponekod izobesiti na zunanji steni lokala, drugod pa na vidnem mestu v prodajalni, dalje glede samih cen kakor tudi glede kakovosti blaga.
Novi fašistični tajniki. Te dni }e bil
Ko so bili pri poslednjih plebiscitnih volitvah doseženi tako »sijajni rezultati« m <e postal notranje-politični položaj zaradi ponovnega znižanja plač tako zelo deli-katen, da je moral režim posvetiti skoraj vso svojo skrb akciji za znižanje cen, ki bi tako vsaj malo potolažil razburjeno ljudstvo, je bilo pričakovati, da bodo fašistični oblastniki na Primorskem vsaj malo popustili v svoji besni borbi proti brezpravnemu ta docela razoroženemu slovanskemu elementu. Toda volitve in njih stvarni rezultati so dokazali, da desetletni boji za uničenje naše narodne manjšine dejansko «e vedno niso dosegli niti najmanjšega uspeha Krajevne fašistične oblasti so si sedaj po volitvah na podlagi zapisnikov o glasovanju lahko spet zbrale mnogo mate-rijala za svojo kampanjo proti našemu ljudstvu. V svoji zadnji številki je »Istra« objavila spet celo vrsto vesti, ki pričajo o novem valu fašističnega terorja proti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem in na Krasu Izvršene so bile razne aretacije ta druga nasilja Politični agentje sicer niso navajali razlogov za tako svoje postopanje Pa bi tudi bilo nespametno, če bi jih bUi* našteli, saj je bilo glasovanje pri poslednjih volitvah tajno. In končno je vsak razlog dober, kadar gre za razširjanje fašistične civilizacije.
Tako je objavil omenjeni tednik vest iz Cepovana da so tam koncem preteklega meseca aretirali 8 fantov ta sicer Pepelo-vega ta Markovega iz Lokve, Vratarjevega, Miklavževega Filipovega Markovega m Skalarjevega lz Cepovana ter še nekega fanta lz Lokovca. Vračali so se iz Gorice domov in se ustavili med potjo v gostilni url Balentinu, kjer so zapeli nekaj slovenskih pesmi. Karabinjerji so aretirali vso fantovsko družbo, razen dveh iz Zgornje TribuSe, ki sta jim ušla
Tudi znanega bivšega svetokrižkega žup-neea upravitelja Antona Rejca so pričeli spet nadlegovati. Po amnestiji je bil izpuščen iz konfinacije, vendar pa so ga stalno •trogo nadzorovali. Pred dnevi je bil po-
Urejuje Davorm Ravijen. Izdaja
klican nenadoma na policijo, kjer so mu zagrozili s ponovno konfinacijo. Sploh se je postopanje fašističnih oblasti zlasti proti slovenskim duhovnikom zelo poostrilo. Na policijo v Gorico je bil pred dnevi pozvan tudi neki župni upravitelj na Vipavskem. Ostro so mu očitali, da deluje proti »Ba-
Končno poroča »Istra« tudi o usodi dveh slovenskih fantov iz Stran pri Postojni, ki sta bila postavljena pred fašistično sodišče in tajno obsojena na pol življenja ječe. Pred meseci so v Razdrtem aretirali nekega tja priseljenega Italijana policijskega a-genta Arioza nekega aktivnega častnika in več domačinov. Bili so odvedeni v preiskovalne zapore tržaškega sodišča. Pred dnevi se je nenadoma razširila vest, da je sodišče obsodilo Franca Boštjana na 8 let, Antona Mežnarja pa na 24 let strogega zapora. Soobtoženi Andrej Pavlin je bil oproščen.
krat slišimo tudi narobe! 2e dostikrat se je književniški Savel izpremenil v Pavla. Pomisliti moramo prav na Teodorja Dreiser ja, znanega ameriškega pisatelja, ki se je ogorčeno boril proti frlmu »Ameriška tragedija«. ki je imel za podlago njegov roman, češ da mu je režiser delo popačil. Pri tem je prišlo do razburljivih tožb, ki jih je pa Dreiser izgubil, ker so umetnostni kritiki izrekli mnenje, da je film umetnina te torej romanu ni v škodo, ampak v korist Takrat je Dreiser v svojih izjavah časnikarjem prisegal, da ne bo pustil nikoli več filmati kakšnega svojega romana. No. to svojo prisego je držal — komaj leto dni. kajti danes j« že izdelan nov Para-mountov film po njegovem romanu »Yen-nle Gerhardt«. Kakor v »Ameriški tragediji« igra tudi tu Sylvia Sidney gkvno žensko vlogo.
Samo režiser je v tem filmu nov. »Ameriško tragedijo« je režiral Josef Sternberg, ki je vodil večino filmov Marlene Dietri-chove, v »Yennie Gerhardt« pa se je družba Paramonut odločila za Mariona Geringa, enega najbolj upoštevanih hol1vwoodskih režiserjev, ki se je zlasti uveljavil z režijo filma »Madame Butterflv«.
Da se preveč ne odmaknemo od naslova! »Yennie Gerhardt« je tako popolna filmska interpretacija ganljive ženske usode, ki jo prikazuje Dreiser v svoji knjigi, da ji pisatelj, ki je znan po svoji večni nezadovoljnosti, ni moge! odreči svojega priznanja Ko je film prvič videl v New Yorku. je brzojavno čestital filmski družbi, ki je ta film izgotovila in navdušeno pozdravil režiserja.
Dreiser je iel torej po poti, ki jo je moralo iti stotisoče ljubiteljev knjig, preden so se privadili tega, da ima film svoje lastne zakone in dimenzije. Film ne sme biti samo slepa kopija knjig, pa tudi ne 6amo izvleček iz vsebine. Zlasti se mora kot prvovrsten nosilec kulture prilagoditi času. Temeljna pravila tilmske režije je treba stopiti s temeljnim načinom zgraditve pisanega romana in iz tega je treba ustvariti film. Seveda pa mora biti režiser, ki se loti teke naloge, resničen umetnik in močna individualnost
Razvrednotenje kmečkih posestev
Preteklo sredo se je v Piranu vršil občni zbor tamkajšnje kmečke hranilnice. Na zborovanju so mnogo razpravljali o posojilih, ki jih v zadnjem času daje istrskim kmetom beneški zavod za zemljiški kredit v zvezi z olajšavami, ki jih je dovolila vlada v korist zadolženih kmetov. Zastopniki vlagateljev so na zborovanju piranske hranilnice ostro protestirali pro ti temu, da agentje beneškega zavoda ta ko nizke ocenjujejo kmečko posest, na katero daje zavod svoja hipotekama posojila. Zaradi teh vse prenizkih ocenitev se je vrednost zemljiške posesti v Istri znova silno znižala, tako da je posest malone že docela razvrednotena. Govorniki so poudarjali, da s takim postopanjem istrskim malim posestnikom nikakor ne bo poma-gano, čeprav se režim še tako ponaša, češ da plačuje del obresti za njegove dolgove V tem smislu je bila na zborovanju spre
Pa še nečesa ne smejo pozabiti književniki, ki se branijo filmanja svojih del! Film bo privedel nazaj h knjigi tisoče ljudi, ki b' drugače šli brez zanimanja mimo njel
Filmski drobiž
Ali veste, kdaj je Sylvia S i d n e y prvič Igrala v filmu? Zanimivo je, da je prvič nastopila na platnu skupaj z Lijo de Put-t« Takrat je bila stara 15 let. Sedem let Je že tega. Velika umetnica Lija de PuttJ ki za radii svoje čudovite Igre v JaamiiigBO. vem filmu »Vari£t€« ne bo nikoli pozabljena, je žal že umrla. Sidmeyeva pa Je (dandanes ena najpriljubljenejšib igralk v Aim eriki
Reždser Reinbardt, kl so ga zaradi
židovskega pokolenja v Nemčiji onemogočili, živi adaj stalno v Avstriji. Novinarjem je izjavil, da študira »daj filmsko režijo in da bo poskušal odlkriti v njej nova pota. Radoveden! s«mo, kakšna bodo. Baje pojde v Ameriko. Te dni je gostoval s svojim en6emblom v ženevi.
Poslednji film sloveče igralke Hansi N i e s e, M je pred nekaj tedni umrla »Dama s pajčolanom« so te dmi prvič predvajali na Dunaju z ogromnim uspehom.
Roman Claudea F&rrtret »Bitko« so
vnovič film ali: Glavno vlogo igra miada igralka Anmabella. Film Je režiral Dunaj-čan N. Farkas.
Ljubiteljem alpinefcih filmov javljamo veselo vest Pravfear »o dovršili film 1« najvišjih švicarskih gora »Belo Veličanstvo«. Dejanje 8e odigrava na Monte Ve-riti. Glavni vlogi imata Gustav Dieesel ln Herta Thiele.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VIL H A R, urar
LJUBLJANA <3v. Petra c. 86, pri Zmajskem moetu.
žena v sodobnem svetu
p— Novi fašistični tajniki. Te dni je du odstavljen fašistični tajnik v Mirnu Rizzuto Calogero. Pokrajinski tajnik je imenoval za njegovega naslednika Atilija Cianciotta. Istočasno je bil odstavljen tudi tajnik v Cerknem Plini j Accordi in je bil za njegovega naslednika imenovan Humbert Aamer.
p— Požar. V Dornbergu je pred dnevi nastal večji požar v hiši 66 let starega posestnika Alojzija Dopliharja. Ogenj je nastal v dimniku in se je naglo razširil na vse poslopje. Hišo je požar zelo poškodoval uničil pa je obenem večji del pohištva in poljedelskega orodja. V Dopiikarnvi hiši je stanoval kot najemnik tudi Josip kralj, ki je prav teko hudo oškodovan. Škodo cenijo
na 5000 lir.	,„ . ____
_p Likvidacija posojilnice v Trnovem.
Kakor poroča »Istra«, je Ljudska posojilnica v Trnovem, ki je že 40 let star kreditni zavod, že dalj časa v prisilni likvidacij. Posojilnične terjatve so večinoma hipotei-ne. Kljub temu. da je položaj zadolženih kmetov sedaj še težji nego pred leti, ko to posojila najeli, pa ttkvickcijska uprava z Vnemo izterjuje denar, ki ga nalaga pri podružnici reške posojilnice m hranilnice v Ilirski Bistrici.
p- Smrtna nesreča se £P«PetlU*£ rekpopoldne na cestnem križišču med Ko-šano ta Ribnico pri Sent Petru na Krasu. Tik poleg križišča je kamnolom m kupi ka menja leže tudi na cesti, ki napravi baš ondi hud ovinek. Tedaj je pnvozil po cesti težak tovorni avto. ves natovorjen s premogom. Cez cesto pa je v istem hipu stekel osemletni Hrovatinov Pepče, doma iz Smi-hela. Tovorni avto, ki ga šofer, ki je kntka opazil v poslednjem trenutku, ni mogel veC pravočasno ustaviti, je dečka vrgel na tla in mu z desnim prednjim kolesom stri lobanjo. Otrok je bil na mestu mrtev
V- Konverzija tržaških pokrajinskih dol-jrovTpred 7. leti je tržaški pokrajinski svet najel pri nekem lombardskem denarnem zavodu 3,500.000 Ur posojila po 6% za dobo 30 let. Doslej je znašala kvota za amortizacijo dolga in za obresti vsako leto po , 280.000 lir. Te dni pa je bila sklenjena nova pogodba, po kateri so se obresti za to posojilo znižale na 4%, in bo tržaški po-krajinski gospodarski svet plačeval odslej } na rafiun obresti ta amortizacije dolga po 200.000 lir na leto. Posojilo so porabili za nakup in adaptacijo tržaške blagovne borze
Naše žene za svoje pravice
Izprememba uredbe o draginjskih do-kladah državnih uslužbencev je izzvala v vrstah prizadetih obup. ženski pokret je sklical sestanek, kjer so posamezne državne uslužbenke navajale svoje lastno gmotno stanje, v katerega jih bo redukcija postavila Položaj premnogih je naravnost obupen. Zastopnice posameznih področij državnih uradov so predlagale resolucijo, v kateri pokazujejo na podlagi konkretnih primerov hude posledice teh ukrepov. Resolucija se je razposlala vsem senatorjem tn poslancem. Izvršni odbor Aljanse ženskih pokretov se bo pa intenzivno zavzel za iz-premembo teh ukrepov.
Glasilo aljanse »ženski pokret« (aprila) je prinesel članek Lojzke štebijeve, ki pravi med drugim: »Pričakovana redukcija poročenih žen iz državne službe se je iz-premenila v redukcijo poročenih in neporočenih žen, ki so že v državni službi kakor tudi onih, ki so se ji nameravale posvetiti, ker samo to je vsebina objavljenih izpre-memb uredbe o draginjskih dokladah državnih uradnikov, ki veljajo od 1. t. m. Iz-premembe zmanjšujejo dohodke premnogih družin državnih uslužbencev na takšen minimum, da je državna služba postala za poročene in neporočene žene razen onih neporočenih, ki ne žive skupno s svojo družino, delo, ki se plača kakor se plača naj-navadnejše delo dninarjev, ker tudi dntaar lahko zailuži mesečno 600 Din, četudi nima niti osnovne šole, niti ni Men v nobeni obrti. A premnoge žene z dovršeno univerzo ne bodo po izpremembah zaslužile
nič več kakor 600 Din.
S tem je ženino delo ocenjeno tako nizko da žena ne more več v državno službo. Zai-adi tega bo velika večina žen pnmo-rana iskati zaposlitev drugod, kjer se ceni delo samo po sebi. S tem ni direktno prepovedano ženam vsako višje izobraževanje, a roditelji, ki imajo žensko deco, vedo, da je za to deco mnogo bolje, da po osnovni goli uče kakršnekoli zaposlitve, samo da se ne pripravlja na poklice, kl zahtevajo gotovo šolsko kvalifikacijo.«
Akcija za zbiranje podpisov proti nameravanim redukcijam žen v državni službi. Kakor znano, je bilo s protesti proti redukcijam žen v državni službi združeno tudi pobiranje podpisov posameznic. Poročale smo že, kako so se žene odzvale vabilu za podpisovanje. Zdaj objavlja »ženski pokret« rezultate v številkah: Dravska ba-
•>» - i*X3 lWfk.i!>W!« • UKANO	' **	__
RIVOLI
s a v o n
c - *
«< o u £r> e'
% K
/ ■ v
w Lo
' i' aii pil W>-,<"'_
mr" C'"' *
PT LRivctr.
lepota je božanska iskra
w jo mora »o* rodu«	nositi » j* ntt
uTo, «M»m.rWL	mor.	prou^rt o^
po ktU* Pri***	<k obr«« U,
tmfcMkA i*kro. 0fX>r«bJj«}t*
FARD OE BIVOLI.
Brunpett«. Ro«	R^
w<>n<j Mandarin« W)	i* »»'f- l**1™
gt. Jo »«m po«!}* PARFUMERIJA IN KOZMETIKA BIVOLI »Francoski magaiin«, Osljek arip..**. vam po^ei^ oa*	* t«"«*
novina je zbrala 4080 podpisov, savska 2659, Beograd in Zemun 1567, drinska banovina 521, dunavska 500, primorska 430, morav-ska 79, zetska 40, vardarska 34; vsega skupaj 9910 podpisov. Poleg teh podpisov posameznic je zbrala ženska zveza še 200 izjav posameznih ženskih društev iz vse države. V teh izjavah so se društva izrekla solidarna s skupno resolucijo. Podpise so skoro povsod zbrale samo članice ženskega pokreta. Samo v Sloveniji, kjer smo zbrale največ podpisov, Je bila akcija izvedena po vseh društvih, včlanjenih v Jugoslovenski ženski zvezi in po Zvezi delavskih žen.
Angleške državne uradnice za svoje pravice. Dne 13. aprila se je vršilo letno zborovanje Zveze angleških državnih uradnic (National Association of Women Civil Ser-vants). Predsednica gdč. V. M. L. Attleby je v svojem govoru poudarjala da imajo po mnenju zveze ženske še posebno nalogo, da rešijo ekonomske probleme. Glede na to in na napade na položaj žensk v gotovih evropskih državah je važno, da z vso energijo poudarjajo svojo zahtevo za enake pogoje v službi, kakor Jih uživajo možje, ženske bi morale dobiti isto izobrazbo, da bi mogle uspešno vršiti iste službe kakor moški Polne upanja pričakujejo poročila Schusterjevega komiteja ki bo menda priporočal vstop žensk v diplomatsko m konzularno službo. Prva zahteva angleških državnih uradnic je, da morajo biti enake plače. Vse druge ženske organizacije gledajo na Zvezo državnih uradnic, ki je najvažnejša izmed poklicnih organizacij. Ce se njim ne posreči, da bi dosegle enake plače, tudi druge nimajo upanja- Ako daje država ženskam iste plače jih bodo morale dajati tudi privatni delodajalci. Zato morajo biti pripravljene, da jim bodo privatni delodajalci delali čim več ovir Resolucija ki zahteva enake plače za može in žene, je bila sprejeta.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, ple&h, živčnih bolečinah v kolkih, usedu, (He-
xenschuss) se uporablja naravna»Franz
Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kana-^ Univerzitetne klinike izpričujejo, da ie »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Fr«« Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, kompletno, L nadstropje, »©stoječe is 5 velikih sob ta 1 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda 1. avgusta — Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4442
Mali oglasi
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din. aa Slfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanj« zneeek 17 Din.
Višja natakarica
(pi.aiiiM) i dobrimi
prijeto« ronejijoet«, ki je i« poslovila, t boljfcili obratih, dobi takoj o»m« lieoje. Osebno »e je pred-«taviti ▼ tKrtolu »Orao*. Ta-rreb. Frankopa-nek« it. 13. *	12847-1
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za 61fro ali dajanje na ■lova S Din. Najmanjši isneeek 17 Din.
Mo p o t e o I m oMetot*
pri Preskerh)
? Ljubljani. St. Petta ae-«ta it. 14	188-6
ČITAJ!
NA OBROKE
»e prodajajo zelo ugodno solidnim kupcem prima moški, damski in otroški čevlji.
A. KOS, Ljubljana
Kolodvorska ulica 11.
Telefon 2059
_	Premog
jTj^ Karbopakete drva ln koks nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5
za konzorcij »Jutra« AdoU Kibnikat Za Narodno tiskamo d. <t kol uskarnarja Franc Jezersea
L& maerauu del je odgovoren AJojz Novak. Val ? LJubljani